Anksioznost

[julija30]

Slavka,mislim da si ti moj terapevt,psihiater,psiholog,... ,ti znaš vse tako lepo razložit in povedat.Mi daješ voljo.
Ja tudi zdravnica je rekla,dolgo se vam je nabiralo,ne bo izginilo čez noč,čeprav bi radi.
Drugače bom morala začet delat in razmišljat,čeprav že razmišljam drugače,delam pa ne in to me jezi,ko se nekaj odločim,ne ne bom tako,potem pa spet popustim pod pritiski. Tudi pri meni je bila mamina bolezen moj strah in trepet. Pred 8 leti je prvič zbolela za rakom dojke,potem je bilo do zdaj mir,pri meni večni strah.Živeli smo skupaj se dobro,zelo dobro razumeli,si bili v oporo,vmes je bilo vsega,in brezposelnosti,smrti,invalidnost,...... in to je tisto kar me je prpeljalo sem kjer se zdaj.
 

[kinto]

Pri depresiji si popolnoma brez volje,pa kar za brezveze se jokaš.Sam meni je veliko huje bit anksiozen in imeti panične napade,ker dobesedno misliš da boš umrl.

Vesy tukaj se ne bi strinjal. Pri »pravi« depresiji ni čustev, ker se možgani dobesedno ugasnejo...jaz nisem mogel niti jokat, lahko bi v živo gledal najbolj grozno mučenje človeka ali živali in vprašanje, če bi sploh kaj občutil...takrat si pač kot rastlina.

Jaz pa sem govoril ravno obratno, da bi raje bil anksiozen, saj bi vsaj živel, čutil...to pa je popolna odsotnost od življenja..

[Slavka]

Julija  

Ne delaj "na silo" ... počasi spremeni svoje delovanje, ker človek ne more spremenit svojih navad čez noč...potreben je čas, da nam novo mišljenje in delovanje pride v navado...postane del nas. Ti že razmišljaš drugače, vendar delaš tako, kot si navajena....in potem se zavedaš tega, ter se dodatno še sama "kaznuješ" z jezo nad sabo...kar pa spet povečuje tvoje slabo počutje.
Ne mislit, da nisem šla sama čez vse to...zato tudi vem, kako se počutiš.

Daj si čas in bodi do sebe prijazna...  

[julija30]

Slavka ,sem brala tvoje poste ,in zato pravim da si mi za vzor,ker si imela enake in podobne simptome kot jaz,torej se vidim v tebi.Samo za čestitat ti je da si premagala,oz. da uspešno premaguješ vse to,da razmišljaš in delaš tako kot želiš in ne tako kot bi drugi želeli. Tukaj se pri meni ustavi. Jaz si nekaj želim,naredim pa tako kot drugi želijo in spet sem jaz na suhem. Nisem še prišla do te faze kjer bi delala tisto kar bi si tudi želela.
Zato se ti res zahvaljujem za vsako tvojo besedo,tvoj nasvet,tvojo izkušnjo,veliko mi pomeni.Iz tvojih postov črpam ,se učim in probam delovati na tak način kot ti.Da živiš za sebe,da si najprej sama sebi pomagaš.
Zlata si in hvala ti!!!!!

[Slavka]

Julija  če so ti moje besede vsaj malo v pomoč, me zelo veseli...si na dobri poti, da postaneš taka, kot si želiš in si zaslužiš 

[Luna1]

Pozdravljeni!
Na tem forumu sem nova članica. Ob prebiranju vaših postov sem se v veliko izpovedih našla tudi jaz. Lani sem prvi doživela čudno občutenje. Vozila sem se v avtu. Naenkrat sem se počutila zelo nemirno in izgleda, da sem se vstrašila tega občutka. Počutila sem se "kot da nisem to jaz" Tega očutka se izjemno bojim, ali je kdo od vas doživel točno ta občutek? Niti ne znam prav opisat zadeve. Ob vsem tem zaženem paniko. Na podlagi tega sem začela razmišljati vedno bolj temačno, od tega, da imam raka, vsemožne tumorje itd. Nenehno sem si pregledovala lepotne pike...Naj pa omenim, da sem ob vsem tem spala popolnoma normalno in tudi uspešno opravljala izpite. Kljub vsemu, pa sem v času brezdelja dobivala take napade, da sem se odločila za obisk zdravnice. Ta mi je diagnosticirala anksiozne motnje in terapijo Cipramila-to sem jedla več kot eno leto. Stanje je bilo super... Nakar se je pred kratkim zgodila v bližini huda prometna nesreča. Kljub temu, da ni umrl noben bližnji niti poznani, sem doživela hudo grozo. Dva dni kasneje, ko sem želela zaspat se spomnila na to nesrečo in oblival me je občutek groze-če lahko to tako imenujem. Po celem telesu sem dobivala mravljince, mislila sem, da bom umrla, oblivala me je vročica in bruhala sem. To se je ponavljalo kar nekaj časa, napad sem dobivala v intervalih in hodila bruhat. Je normalno, da je to trajalo več ur??? ko sem se le pomirila, se zdaj že nekaj dni soočam z zgoraj omenjenim občutkom- "kot da to nisem jaz" Ali je možno, da se mi to vse ponavlja zaradi omenjenega dogodka?
Res sem bila že srečna, nato pa se mi spet to zgodi...ali naj svojo zdravnico ponovno obiščem?
Najlepša hvala za vašo pozornost. V upanju na odgovor vas lepo pozdravljam

[vesy]

Luna,dobrodošla med nami.Veš,da je vse možno,kar si navedla,da se ti je to dogajalo zaradi tega ker si vidla prometno nesrečo,tudi mene je to ful matralo,sem kar par kvalitetnih videla,pa tudi kakšen poznan je bil umes med smrtnimi žrtvami.Takrat sem pač bila slabe volje.Ampak to mi je vse zdaj butnilo ven,pa se vse za nazaj spominjam.Ne pozabiš,se spomnem dogodkov ene prometne ko sem nila stara 6 let,pa se spomnem kot bi bilo danes.Spomnem se ljudi kako so na morju ležali na cesti....To pač ne bi smela it pogledat.Jaz sem videla skoraj vsako prometno v našem kraju,ampak ne grem več na nobeno.Ker ko se peljem po cesti se tudi vsake spomnem,potem pa te rata strah in iz tega pride panični napad.Še npr.grozljivk sem se odvadila gledat,ker to je vse slabo za strah,ker ko greš zvečer na sprehod,boš sam gledal od kod se bo kdo vzel pa ti bo kaj naredil,ali da se ti bo kaj prikazalo.Če še ješ tablete je po mojem brezveze da greš do zdravnice,ker boš sm kakšna pomirjevala dobila,kar naenkrat boš pa od njih odvisna,sama pri sebi razčisti,se je pač moralo zgoditi,ker sama pri sebi vem,kako to lahko matra.pa kako so lahko spomini boleči,in od tega tudi mene včasih matra slabost,dobiš drisko,se treseš in še in še. 

[Luna1]

Vesy iskreno hvala za odgovor:) Tablet ne jem že več kot pol leta, saj sva se z zdravnico na podlagi mojega dobrega počutja odločili, da jih več ne potrebujem. Sedaj, ko se je to ponovilo-sicer predvidevam, da iz znanega razloga (nesreča), razmišljam, ali bom potrebovala spet tablete. Spreletava me strah, da mi noben ne bo mogel pomagat in se mi bo to ponavljalo celo življenje in se mi bo na koncu zmešalo. Strah me je, da bi prav duševno zbolela. Se to lahko dejansko zgodi? Moje ideje so popolnoma čudaške...
Menite, da bi tokrat-če bom dobila ponovno zdravila kombinirala še s kakšnim pogovornimi terapijami psihiatra?

lep pozdrav

[vesy]

Hhh,js sem tudi bila pol leta brez tablet,pa skoz dobro poćutje,pa sem tudi imela januarja nekaj stresnega,pa se je vse ponovilo,ampak v doskrat hujši obliki,vedno bolj pogosti panični napadi,daljši,huda tesnoba,tudi v depresijo sem padla,iz tega sem se hvala bogu izvlekla.verjetno je boljš da greš nazaj na tablete,zakaj ne če pomagajo a ne?Samo za strah.lahko oblike depresije pa energijo je pa dober Eglonyl,jaz ga jem in je super,tudi brez stranskih učinkov in ga psihiatri tud radi  predpisujejo,tudi navadiš se ga ne.

[marina]

luna

ne bo se ti zmešalo in sigurno so tudi zate prave tablete in pomoč
so pa vzponi in padci, to pa je žal res

[Slavka]

Vesy iskreno hvala za odgovor:) Tablet ne jem že več kot pol leta, saj sva se z zdravnico na podlagi mojega dobrega počutja odločili, da jih več ne potrebujem. Sedaj, ko se je to ponovilo-sicer predvidevam, da iz znanega razloga (nesreča), razmišljam, ali bom potrebovala spet tablete. Spreletava me strah, da mi noben ne bo mogel pomagat in se mi bo to ponavljalo celo življenje in se mi bo na koncu zmešalo. Strah me je, da bi prav duševno zbolela. Se to lahko dejansko zgodi? Moje ideje so popolnoma čudaške...
Menite, da bi tokrat-če bom dobila ponovno zdravila kombinirala še s kakšnim pogovornimi terapijami psihiatra?

lep pozdrav

Luna1  pozdravljena.

Jaz sem se tudi spraševala, če me bo zapustila pamet, imela sem občutek, da bom doživela v možganih "kratek stik" in ne bom poznala niti lastnih otrok  , zato vem, da so to grozni občutki.
Ampak so res samo OBČUTKI, ker se ti zmešalo NE BO. Doživljaš pač močno anksioznost in telo se tako odziva nanjo...

Vsekakor sem mnenja, da bi bilo zelo pametno pričeti s psihoterapijo...meni je namreč precej pomagala pri anksioznosti. Ne pusti, da se tvoje stanje vleče predolgo, temveč si prej poišči pomoč. Priporočam ti kognitivno-vedenjsko terapijo:

http://www.kvt.si/kognitivno-vedenjska-psihoterapija

Prej boš šla v akcijo, prej bo bolje...samo od sebe pa ne bo minilo, oz. tudi, če bo, se bo ob prvem stresu ponovilo - stresov pa smo deležni v vsakdanjem življenju kar precej.

Drži se 

[Luna1]

Iskreno vam hvala za vso podporo. Nisem dolgo oklevala, kar danes sem šla k zdravnici. Ponovno jem Cipramil, le da bom tokrat morala dlje časa jest. Zdravnica mi je rekla, da če želim lahko tudi grem na kakšno psihoterapijo. Zagovoto sem bom za kaj takega tudi odločila, saj se moram naučit kako uravnavati svoje misli in se spopadati s stresnimi situacijami, žal se ne morem zavit v vato:) Upam, da mi tokrat uspe.

Zanimivo je to, da ko imam stresno situacijo se v njej zelo dobro in uspešno znajdem...Čez nekaj časa pa pride vse na plano. Je pa res, da si v času stresa nisem vzela časa zase. Verjetno tudi to ogromno vpliva.

[Sofia-Del_Sati]

Osebno poleg psihoterapije, ki je PLAČLJIVA (in ni poceni!), zelo pomagajo razne delavnice v okviru psihiatrije na koncesijo, kar to pomeni za nas ZASTONJ!

Obravnamo pa točno to, kar pri psihoterapijah - kakšne so predmisli, kako razmišljati realno in prepoznati nerealno oz. prej le te odšicati, misli negativne v pozitivne za posamezen dogodek, kaj te spravlja v stres + znaki, in mnogo mnogo drugih zadev.

Septrembra pa grem še na 1 letno delavnico, tudi ZASTONJ, ki pa bo skupinska vendar bolj na osebnem razvoju.

In dandanes mi ni več muka v delavnici bit  (seveda, če res delaš na določeni temi, ala anksa, depra ipd., in ne da se pogovorjaš o mobitelih in plačevanju računov, kot se mi je že zgodilo na eni delavnici - vendar sem iskala naprej)

Tak da ni treba vedno propagirati psihoterapije ampak tudi razne delavnice, ki so prav tako uspešne, vendar s to razliko, da je mal hitreje vse skupaj in več dela na sebi.

Ni toliko za obravnave npr. en dogodek in 15 obiskov, zakaj čemu in kako, pač pa, veš za ta isti dogodek, razjasniš si neg. misli, realizacijo in potem pozitivne misli ustvari, ali pa vizualzicijo oz. preusmeritev misli,...., tudi sproščanje tako telesno kot psihično! SUPER RES!

Vesela, da sem šla v to - in še to: danes sem se prva javila za službeni piknik (jaz, nekoč strah in trepet pred vsem kar hodi po dveh nogah)!!! 

LPS

[Luna1]

Najlepša hvala za odgovor in pomoč. Trenutno me neštetokrat na dan oblije čuden občutek, kot mravljinci, strah, slabost, vročina...to me oblije ko se spomnim kaj groznega, potem pa mine, potem pa spet.
Kot sem omenila, sem včeraj bila pri zdravnici in sem dobila spet Cipramil in polovičko Helexa preden grem spat. Tako sem tudi včeraj naredila, in ko sem se vlegla v posteljo me je 2x oblila še vročina in strah, nato sem zaspala vse do jutra. Zjutraj, ko sem se zbudila se je občutek ponovil-zato ker sem s ezavedla, da je vse res,da se mi to res dogaja. Strahe imam, da mi zdravila ne bojo pomagala in me obliva ta občutek.
Zdravnica mi je rekla, ker Cipramil ne deluje takoj še prve dni kombiniram s Helexom, da zaspim. To je meni vse jasno, ampak me panika vseeno še grabi...obliva me res neštetokrat na dan, potem s epomirim, potem pa spet...ali bo boljše, glede na to, da sem komaj včeraj začela jest?

[marina]

Luna

vidim da ti je hudo in se mučiš z adji. >Ampak zdrži punca!
boš videla
Tudi jaz sem imela Cipralex in mi je super pomagal.
Je pa hudo na začetku.

Sama sem danes 15. dan na Zoloftu, prej sem imela Cipralex, pa sem prekinila zaradi nosečnosti.
Se mi je pa ponovilo...kaj ti naj rečem, hudo je, pa še v 8 mesecu
Ampak, zaupaj,
Pa oglasi se kaj
marina

[Luna1]

Hvala Marina, tudi tebi želi, da čimprej mine. Se je morda pri tebi ponovilo zaradi nosečnosti?

Torej je "normalno", da me tolikokrat obliva ta občutek živčnosti, groze, slabosti itd,?

Naj še omenim, da nič ne morem jest zaradi tega:/ komaj sem spravila vase en jogurt in malo juhe

 je moj strah nesmiseln in morem počakat, da tablete primejo kajne? Ker največji strah mi je, da mi noben na svetu ne bi znal pomagat, da ni zdravila zame in da bom mogla prav v bolnico na psihiatrijo.
Neznosno me je it strah spat, sicer Helex pomaga in zaspim, zjutraj pa spet vse isto...ampak komaj dva dni jem Cipramil in še to morem 2 dni samo polovičke.

[vesy]

Luna saj bo,mene po 25 dneh ADa matra isto,najhuje je zjutraj in zvečer,to je strah,ampak čim manj misli da ješ tablete.Tudi jaz še nimam apetita,shujšala že 6 kg.Glede apetita je najhuje prve tri dni,saj kak košček kruha se potrudi pojest pa kakšen čajček.Mene je včeraj najbolj matralo,bila sem pri zobozdavniku,inekcijo,zdravila...zob me potem ful bolel in sem pojedla Naprosyn za bolečino.Pa me je zagrabla takšna tesnoba od vsega tega,treslo me je,kar hudo,še zdaj nisem vredo pri sebi.Potem pa še vreme tako tumasto,da ne morm ven,ker luft kar pomaga.Pri ADih sem še pa zmeraj na polovički,si še sploh ne upam povišat,pa tole potenje je prisotno skoz.....

KAKO STE PA VI PUNCE KAJ?

[vesy]

Tudi jaz sem zelo vesela,da sma se spoznali.Hecne smo res,tud jaz ko dobim kakšne obiske,ratam kar živčna pa mi udari vročina v glavo....k kateri zdravnici pa hodiš Julija?

[marina]

Punce zdravo


danes je tak deževen dan vendar upam, da bo počutje boljše

Kako si vesy danes? In ti, Luna?
Malo bo treba še potrpeti, pa bo.

Vesta, tudi mene je včasih strah, kaj  pa če mi t aZoloft ne bo prijel? In že 16 dni ga jemljem...
Vendar je treba dati času čas...

Lepo bodite
marina

[vesy]

Veš,da bo prijel,pa kar hiter,najbolj dolgo prijemle Paroxat,dva,tri mesece.Ma mene tesnoba matra,kk bi blo fajn,da bi lahk ta pritisk iz prsi kar poslali nekam.Bila sem pravkar v trgovini,pa kolona pred mano,se mi je začelo kar vrtet,saj ne morš verjet,sem mislila vse stvari dat nazaj,ampak sem si dopovedovala,da ne smem,naj zdržim.jv kk fajn bo,ko ne bo tega neprijetnega občutka več.na kakšni dozi si ti zdaj?Pa kaj te matra?Ja danes je pa tud vreme veliko krivo,prav dol tiši.