Ali gre brez AD??????

[t.a.j.a]

Pozdrav vsem.

Že par mesecev vas samo prebiram, zdaj pa sem se končno opogumila.

Moja zgodba..... Lani sem doživela panični napad, mislila, da me je infarkt, urgenca, .... vse BP.

Par mesecev je bilo vse v redu, pred novim letom pa se je žačelo in traja in traja......

Spet sem doživela paniko, od takrat pa se ne morem umiriti. Tesnoba je prisotna skoraj ves čas.
Spim v redu, zjutraj, ko se zbudim, me je strah "kdaj bo" in kako bo, dnevi so težki.

Tiščanje v prsih, razbijanje srca, slabost, bolečine v želodcu.

Splošna zdravnica mi je po dveh minutah pogovora predpisala AD Paroxat, ki pa ga nisem začela jemati.


V bistvu me najbolj ubija ta strah. Sedim na sestanku, začne me tiščati, težko diham, želim pobegniti, pa ne morem.


Kadar je najtežje mi pomaha polovička Helexa 0,25. nekako sem se prepričala, da je to kar doživljam zgolj občutek in ne bolezen, zato do pravih paničnih napadov ne prihaja. Tesnoba pa še kar vstraja.

Pomoč sem poiskala pri dveh psihoterapevtih, ampak nekako nisem bila zadovoljna. Bom iskala še naprej.


Želim si samo, da bi bilo tako, kot je bilo, da premagam vse skupaj brez AD.

Pomagajte, prosim.

[Toja]

T.a.j.a  panični prihajajo in minevajo....omenjaš psihoterapevte, ni vsak za vsakega,
z njim se moraš ujeti...šele takrat ti začne uspevat...

Tudi meni so se hudi panični napadi dogajali...doživljala sem vse tako kot ti opisuješ,
vendar, ko sem določene stvari razčistila so počasi odšli...se morda še priplazi, vendar jih znam obvladat, ni potrebno z pomirjevali, ampak samo s preusmeritvijo misli, to pomeni, da se zaveš, da
minejo, da si takrat poiščem nekaj s čim se zamotim...in napad mine...res pa je, da sem na
AD, ki mi pomagajo, pa terapija me ne naučila kako in kaj.

Tesnoba, ki se ti pojavlja pa so določene težave, ki te mučijo in te morajo ven...včasih je dovolj
že  , najbolj pa pomaga pogovor....vzroki so tisti, ki nam nagajajo.
Pomaga pa veliko gibanja na svežem zraku...pa še to, nikar ne delaj ničesar na silo!

Bodi OK in piši še kaj!

T

[Lost]

Se podpišem pod Tojo.

Predlagam ti, da poskusiš tudi z sproščanjem http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=375&Itemid=2  in  http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=545&Itemid=2
Ker tako sama znižas nivo tesnobe in je moznost za paniko zmanjšana.
Vsekakor pa z psihoterpijo najti sprožilce in se jih po najboljših močeh naučiti obvladati
in po možnosti odstraniti.

[t.a.j.a]

Hvala obema.

AD se zaenkrat še nekako "otepam". Imam primer v ožji družini, kjer niso najbolje delovali in je z dotično osebo zdaj precej slabo. Ne krivim AD, bolj način življenja, ki ga ima, ampak vseeno bi še malo počakala.

Prvi psihoterapevt, ki sem ga obiskala, mi je pokazal tehnike sproščanja, brez kakršnikoli pogovor, pri drugem, pa povsem druga zgodba.
Enostavno mi je hotel preveč blizu v smislu moški-ženska, kar me je odbilo. Ne rečem, da par zadev (kot so moja zatirana čustva) ni zadel, ampak, od takrat, ko so prišla na plan konkretna namigovanja, se pri njemu ne morem več sprostiti.

V času, ko me zagrabi, pričnem z "dihanjem", štetjem, ali pa enostavno vstanem in grem, preusmerjam misli in do določene meje deluje.

Prisiliti se moram še h kakšni telesni aktivnosti, za kar sem drugače čisti lenuh. Izgovori....utrujena iz službe.....hočem biti z otrokom....moram likati ipd.

Tesnoba pa kar ne gre stran 

Je pa res nekaj. Od kar sem se zaželoa pogovarjati o mojem problemu, mi je malo lažje. dokler sem skrivala, krivila želodec, viroze in ne vem kaj še vse, je bilo veliko slabše.

[papaja]

Pozdravljena Taja

Seveda se da brez AD-jev
Res je, da gre vse skupaj ("zdravljenje") bolj pocasi amapak ko bos to odpravila bos odpravila. Medtem, ko je pri jemanju zdravil tako, da pomaga dokler jih jemljes, ko pa z jemanjem prenehas je veliko moznosti da se ti te tezave ponovijo. Ker tableti nekako pomirjajo trenutno stanje, ne odpravijo pa vzroka.

Sama imam zelo podobne težave kot jih opisuješ. Z njimi se ze 5 let soocam brez AD-jev oz. kakršnih koli tablet. Zadnje leto obiskujem tudi psihoterapijo. Paničnih napadov sicer nimam več ampak je pa skoraj celi cas prisotna tesnoba.
Tudi zelo mocan strah, ampak se ne razvije do te mere, da bi mu lahko rekla panicni napad.

Definitivno ti priporočam psihoterapijo. Tam bos preko pogovora s psihologom oz. psihiatrom ugotovila kje je izvor tem panicnim napadom in tesnobi.

Drzi se in se pisi

[anaoxa]

  Tudi jaz sem načeloma proti AD-jem, vendar, da bi se tako mučila in bila tesnobna cele dneve,
ne ne 
 Taja, pri meni je bilo zelo podobno, vendar sem začela jemat Cipralex, ki mi je zelo pomagal.
Jaz pravim hvala Bogu, da obstajajo zdravila. Jemala sem jih dve leti, zdaj sem tri mesece brez.
Zaenkrat se počutim dobro, če bo treba spet nazaj na AD, bom pač šla.

[tunipupa]

Jaz sem Ad-je jemala dve leti in moram reči, da sem bila bolje v tem času, vsaj kar se tesnobe in bolečine tiče. Potem sem šla na psihoterapijo. Eno leto sem hodila ko sem še jemala AD-je,zdaj pa sem z AD-ji prenehala in obiskujem samo še psihoterapijo. Tako da bi Ad-je vsaj na začetku res priporočala.

Imam pa zdaj eno vprašanje. Moj psihoterapevt mi je zdaj priporočal Anksiolitike,ker me je vsega strah in se tudi zbujam z občutkom prestrašenosti. Sem panična,čeprav paničnih napadov nimam in zelo pogosto imam kar tremo ko kam grem, recimo na pijačo s kom...ali ven,...
Sem tudi klicala na en zavod za psihoterapijo,ker si jaz želim več psihoterapije kot je imam trenutno in so rekli, da me v proces zdravljenja ne morejo vključitit,če karkoli jemljem, zato zdaj ne vem kaj naj naredim.

Skrbita pa me še dve stvari pri anksiolitikih. Ali se kaj zrediš po njih?ali lahko postaneš odvisen?kakšne izkušnje imate vo z njimi?

[Toja]

Tunipupa...a nam zaupaš  kam si klicala, da te niso želeli sprejet,
kajti kolikor vem, nas je večina, ki obiskujemo psihoterapije pod AD...

Lahko mi pišeš tudi na ZS, pa iz kje si, bova našli kaj, kar ti bo ustrezalo...

[Jinjo]

pozdrav t.a.j.a! v tvoji zgodbi se sama popolnoma najdem, tudi meni se je dogajalo isto. pa sem šla k zdravniku in mi je predpisal cipralex, ampak nisem jemala. preprosto preveč vprašanj in dvomov sem imela, češ da jaz tega ne rabim, da more biti z mano nekaj fizično narobe. pa ni.... 5 mesecev sem sama sebe "matala" z nenehnimi izbruhi joka, obupa, potem že jeze, žalosti....nisem hotela verjeti, da se meni to lahko zgodi. dokler nisem spoznala, da res moram nekaj ukreniti, ker me moji domači niso več spoznali.
pa sem začela s cipralexi. prvi mesec jemanja je bila kriza.
potem pa je kar naenkrat postalo bolje. moram reči, da čeprav se komu zdi bedasto, ampak glede na to, da sem prej jokala po parkrat na dan brez pametnega razloga (npr. ko sem prebrala zgodbo o posvojenem psu so se mi ulile solze, čeprav NIKOLI nisem bila pretirano občutljiva in "rahla", če lahko to rečem), zdaj ko mi je bolje, se ne spomnem kdaj sem nazadnje jokala:)
menim, da se da brez AD, ampak je pot veliko težja. in če ti pri tem nagajajo čustva do te mere kot so meni, res nisem videla druge možnosti kot da začnem z jemanjem.
če boš našla pot, da ti uspe brez AD, vztrajaj na njej. delaj veliko na sebi, ker tablete resnično ne rešijo težav, ampak jih omilijo. če pa ti ne bo bolje, se nima smisla "matrati"! življenje je samo eno (razen če vrjameš v reinkarnacijo:)) in prekratko, da bi ga zapravil na čustvenih rollercoasterjih.
Vrjemi vase!:)

[alexx]

če boš našla pot, da ti uspe brez AD, vztrajaj na njej. delaj veliko na sebi, ker tablete resnično ne rešijo težav, ampak jih omilijo. če pa ti ne bo bolje, se nima smisla "matrati"! življenje je samo eno (razen če vrjameš v reinkarnacijo:)) in prekratko, da bi ga zapravil na čustvenih rollercoasterjih.
Vrjemi vase!:)

Absolutno se strinjam. Rollercoasterje sovražim že v zabavišnih parkih zadnje čase.

[buljo13]

t.a.j.a., seveda se da brez ad-ji, tu je en primer:jaz 
ankso imam že 2 leti, in sem brez teh tablet... ko si pisala sem imel pomolnoma isto doživel.
moje mnenje, težko verjetno da ad-i kaj pomaga, vse je v glavi, če razmišljaš negativno ti bo vodil prav tja. ne pozabi dihat in se umiri, vedi da pride in mine, ok?
samo čas zaceli vse bolečine in straha, verjemi!

ajd, drž se!

[t.a.j.a]

Hvala vsem za odgovore.

Čedalje bolj sem skeptična, da bo šlo brez. Zadnjih par dni je tako težkih, da enostavno ne morem nič. Čutim samo drhtenje "znotraj", bolečine v želodcu, srce razbija.

Včasih vzamem kakšen Helex 0,25, pa se mi zdi, da sem samo zaspana in nič drugega.

Tisto škatlo Paroxata, ki jo imam v predalu gledam, pa se ne morem in ne morem odločiti, kaj naj naredim.
Naslednji teden grem zaradi svoje "duše" še h kardiologinji, da se prepričam, da res ni nič s srcem, potem pa ne vem kaj bom.

Problem je, ker imam službo, kjer je ta mesec najbolj "divji", zato si ne upam v tem času začeti z AD, ker se bojim stranskih učinkov in, da potem ne bom za nobeno rabo.

So dnevi, ko je počitje res v redu, sem takšna, kot včasih, so pa dnevi, ko je grozno. ne upam si biti sama z otrokom, ker se bojim, da se mi bo kaj zgodilo, da om padla v nezavest, da me bo infarkt....

[Arwen]

seveda gre brez, samo je pa zanimivo

Včasih vzamem kakšen Helex 0,25

Tisto škatlo Paroxata, ki jo imam v predalu gledam, pa se ne morem in ne morem odločiti, kaj naj naredim.

helex ja, AD ne 

[t.a.j.a]

Arwen, nasmejala si me.

Vem, vem, pravim samo, da me helex nekako pomiri, preneha bolečina v želodcu, ni več razbijanja srca.

Na tem forumu sem prebrala vse odgovore glede uvajanja AD-jev. Ne rečem, da sem proti njim, nikakor, ker menim, da bodo kar potrebni, ampak bojim se tistih "uvajalnih" tednov, ki so po pisanju uporabnikov tega foruma kar težki. Jaz pa zdajle zaključujem bilance in si nikakor ne morem privoščiti bolniškega dopusta, če bi bilo kak teden res hudo.

Veš, pred to mojo "tesnobo" in paniko sem vzela kvečjemu tri lekadole letno, ker sem drugače telesno res zdrava.

[Arwen]

no, če se že odločiš za AD, potem priporočam res postopno uvajanje po 1/4

[Sofia-Del_Sati]

Hojla t.a.j.a.

jst se zdravim za depresijo in anksioznostjo, jemljem ad asentro 2 meseca. Pred jemanjem ad sem bila v psihičnem stanju od 1 do 10 = 1. Pa tudi proti tabletam sem bila! Vsem, ne samo ad.

potem sem začela jemat ad. ok, itak sprva je še slabše počutje, to te opozorijo vsi, od zdr., do psihiatra in navodil v tabletah.

vendar, kaj se je dogajalo? depre ni več, vendar ankse ne morem kontrolirati ama 0 v primerjavi pred jemanjem ad, ko sem imela kontrolo vsaj 55% (se pravi, večinoma sem lahko šla med družbo, folk, včas pa tud ne). Danes pa nisem zmogla več niti pred zdr., prijatelji, itd.

kaj zdaj? biti nedepra pa brez kontrole pri anksi, ali biti depra pa s kontrolo?? Odločila sem se za slednje!

Zakaj? Ker bolj ko govorim psihiatrom, da ad pri meni ne delujejo dobro, jeb*eš veselje, če pa ne morem iz stanovanja, bolj so mi govorili, da naj se izpostavljam v družbi?!?! HOW?? Sploh me niso poslušali, tako kot jaz ne svojega telesa, in zdaj bom začela poslušati sebe in svoj telešček.

Prenehala bom z ad-ji, po 2 tedna znižujem (1/2, 1/4, 1/8) in to je to. Raje sem žalostna, pa vsaj ven grem in me ne skrbi, kot pa da sem hepi, pa zaprta med 4 zidovi, pa da me v še večjo nervozo spravi kihanje psa, zvok praskanja mačke,.... resno govorim!

Vendar moram opozoriti, kdor bo tole bral in bi me posnemal: jaz imam srečo, da prihaja pomlad, tak da bo veliko sonca in možnosti sprehodov za ven, gibanja ipd. Kar je poglavitna osnova za serotonin v možganih!!! Če bi se pripravljala jesen/zima, bi mogla kar veliko iskati kaj me osrečuje, se zamotati, itd.

Tak da t.a..j.a to je moja izkušnja, da so me ad prvo še bolj zjeb*al, kar vsakega, čeprav pravijo psihiatri, da morajo biti str.uč., češ, da potem veš, da deluje, čeprav ne vem zakaj pri nekaterih potem menjajo ad ko vidijo, da je preveč str.uč.?!?!
Po tem, pa sploh ni blo več napredka pr men in mi je vse zmešal tako v glavi kot psihi. tak da, jst sm ena tistih, ki je malo časa jemala ad in prenehala postopoma z njimi!!!

lp-sofie

[t.a.j.a]

Povej mi, je res tako hudo na začetku???

Drugače imam pa tako predpisano (četrtinka, polovička, tričetrt, nazadnje cela).

Ampak eno takšno mičkeno, mičkeno upanje ostaja, da bi šlo brez.

Je pa samo en hec, do pred pol leta (ko sem doživela prvi panični napad) nisem nikoli, ampak res nikoli imela podobnih problemov. Ne tesnoba, ne panika, ne srce, nič. Dobro, po naravi sem občutljiva, ampak, da lahko tako trpiš cele dneve, si pa res nisem predstavljala.

[Sofia-Del_Sati]

še to sm pozabla.

ja, tudi jaz sem vzela par lekadolov letno k sm bla drgač skoz zdrava!  

to sm pozabla povedat, da sem tesnobo tud jst mela, ampak sem jo premagala, ko sem uvidela, pa vedno gre stran. se pravi, ko sem začutila, da prihaja, nisem nč nardila ampak sm si sam rekla, da bo ok, da je pršla sam na  obisk in bo tud šla. in res je! zdj je nism mela že cca 2 mesca, teh ta hudih, ena micena je pršla kak mesec nazaj.

drgač pa tud jst uporabljam helex (samo 3 sem pojedla, ko sem bila doma, nkol k b bla zunaj!! grrrr), zdj pa k grem ven in če čutim večji pritisk, vzamem helex ali lexaurin - tega mam raje, in se bom že navadla postopanja med družbo, tako kot pred ad, samo iz 55% kontrole na 100%!!!!

pozdravček S.

[t.a.j.a]

Sofie, hvala.

Razmišljam tako kot ti. Da enostavno mora biti nek izhod brez AD. Kar me najbolj moti zadnje čase, je samo nekakšna čudna slabost in razbijanje srca. Občutek šibkosti. Pravih paničnih napadov, ki se končajo na urgenci ni več. Prepričam se, da je to samo občutek. Ampak ne mine po pol ure, traja po par ur skupaj.
Potem pa samo razmišljam......bo huje in res je. Po moje si vse skupaj kar sama prikličem.

Ko si omenila sonce in svetlobo sem pa nekaj pomislila, kar razmišljam že nekaj časa.

Lani sem se selila v pisarno, kjer nimam dnevne svetlobe. Recimo 6-8 ur dnevno sem kot pišcanci pod neonkami. Čez en mesec se selim v prostore z dnevno svetlobo in menim, da bo pomagalo.

Glede Helexa pa.... V pol leta sem spraznila pol škatlice 0,25.

[Sofia-Del_Sati]

Povej mi, je res tako hudo na začetku???

Drugače imam pa tako predpisano (četrtinka, polovička, tričetrt, nazadnje cela).

Ampak eno takšno mičkeno, mičkeno upanje ostaja, da bi šlo brez.

Je pa samo en hec, do pred pol leta (ko sem doživela prvi panični napad) nisem nikoli, ampak res nikoli imela podobnih problemov. Ne tesnoba, ne panika, ne srce, nič. Dobro, po naravi sem občutljiva, ampak, da lahko tako trpiš cele dneve, si pa res nisem predstavljala.

taja, sam tko ti bom rekla; kot sem rekla, sem bla res v depri in se počutila 1 (1 najslabš -10 the best). se pravi za ubit se! zares! 3x.

ob uvedbi ad, ne bom rekla, da sem se počutila še slabš, ker NA TO TE VSAK OPOZORI! Vendar meni se je po 1mescu temnilo v počutju še bolj in bolj in bolj, tak da sem mogla zvišat dozo iz 50 na 100mg. Pol je blo OK! Psihično močna!

Vendar----------- samo to! anksa je pa tudi še močnejša!!!!! In to me bolj spravlja v obup kot depra. tak da jaz sem se odločila, da bom rizkirala in nehala z ad, z depro gor dol, samo da imam spet kontrolo v psihi in telesu, da lahko kontroliram strah!!!! kar pa mi je ad vzel popolno sposobnost kontrole!!!!

tak da sklep je:

po daljšem časovnem jemanju ad si psihično ok (če so ad sploh pravi zate), samokontrola strahu pa na nuli!!! To je blo pr men!!!!

Pr drugih je lahko drgač. Moraš pa poskusiti, ker če ne te bo skoz preganjal tist filing KAJ PA ČE... (BI MI VSEENO POMAGAL AD) in te dvom ne bi pustil, če ne b vsaj poskusila. Je pa ja, velik davek!