Pri kateri starosti vas je doletelo?

[semMateja]

Pozdravljeni,

stara sem 35 let, prvič sem se znašla pred dejstvom....pri kateri starosti pa je doletelo vas?

Sem čisto nova na forumu, sem sveža "dobitnica" diagnoze mešana ansiozno depresivna motnja, ki je nastala kot posledica dolgotrajnega stresa. Znašla sem se sredi neznanega, antidepresivi so po povečanju doze hvalabogu prijeli, zdaj se stanje počasi izboljšuje, čeprav so še upsi in downsi (vzponi in padci). Torej, znašla sem se sredi planeta DEPRA in iz tega moram potegniti nekaj dobrega. Začenjam čisto na začetku. Kar na tem portalu. Včlanila sem se v društvo DAM, se pridružila forumu. Doslej nisem sodelovala še na nobenem forumu, zato nisem prav vešča, se bom pa naučila - tudi to je nekaj. Šla bom na skupino, da vidim, če mi bo ta način ustrezal. Šla bom na predavanje dr. Rebolja, da se kaj novega naučim o sebi in svojih občutkih, da se naučim kontrolirati svoje misli?? Počasi, korak za korakom...upam, da bom imela dovolj energije, volje in vztrajnosti, da mi uspe. Po naravi sem bolj neučakane vrste človek, tu pa gre poooočaaaasiiiii. Ni takojšnjih rezultatov. To sem sprejela.

Res me zanima, pri kateri starosti je doletelo vas. Hvala vsem, ki si boste vzeli čas za odgovor.

Lepo vas pozdravljam, 

[Aslan]

Živjo Mateja.

Meni po besedah zveniš prijetna optimistka in sem prepričana,
da boš iz vse te anksiozne tegobe odnesla na koncu veliko dobrega zase.

Mene je panična motnja presenetila pri 36 letih, kot
posledica dolgotrajnega stresa.
Danes po 4 letih se počutim veliko bolje kot kdajkoli prej,
spoznavam sebe, sem v stiku z svojimi občutk in potrebami...
Znam biti srečna tukaj in zdaj zaradi sebe.

Klemen Rebolj me vedno znova navduši, odličen je ... tudi jaz ga morda pridem poslušat.

Mateja kar pogumno naprej,
osebna rast je proces ki traja ... je izziv samospoznavanja.

[Goodwill]

Živijo Mateja  !

Dobrodošla tu na forumu. Jaz se borim z anksiozno- depresivno motnjo približno 8 let. Star sem 32 let. Od začetka tega leta jemljem 20 mg Cipralexa zjutraj vsak dan.  V pretklosti, ko sem mi je po daljšem času stanje izboljšalo, sem  prekinil z jemanjem AD v dogovoru z psihiatrom, kar se ni izkazalo dobro. Premalo sem bil vztrajen. Ko se boljše počutiš, moraš vztrajati z jemanjem AD, seveda če jih jemlješ. Upam, da imaš koga ob sebi, ki mu lahko zaupaš svoje občutke, misli... partner ali dober prijatelj. Jaz sem se vključil v skupino za samopomoč, za katero sem izvedel tu na forumu.

Lep večer Goodwill.

[semMateja]

Hvala, Aslan in Goodwill,

za prijetne besede...oba sta zelo prisrčno napisala...če ste na tem forumu in v društvu takšni prijazni ljudje, potem sem se pravilno odločila...ob tej bolezni sem namreč spoznala, da nekaterim ljudem žal ne moreš reči Človek (z veliko začetnico) - v hlastanju po materialni veličini so namreč izgubili občutek za človečnost in so mi namesto razumevajoče in vzpodbudne besede namenili kopico očitkov...

[samsara]

recimo 14. takrat enkrat je bila postavljena diagnoza. Osebno mislim, da je postopoma prišlo do depresije od nekega 9., 10. leta. Zdaj ne vem več, če sem res kdaj koli bila depresivna ...da ni pač tako stanje, da taka preprosto sem. Da ni bolezen, ker dosti drugačna nikoli nisem bila.

[Lunka]

Depresija pri 19ih... Po nekaj mesecih sem se počutila boljše, danes pa na to že gledam kot na neko izkušnjo, ki mi je, čeprav je bila težka, prinesla tudi dobre stvari..... Predvsem bolje poznam in razumem sebe... Se mi zdi, da tudi ljudi okoli sebe.....

Drži se....

[green boy]

mene je pa doletelo pri 20. letih težka depresija samo se jaz nisem zavedal da sem bolan in sem ostajal doma še zelo dolgo tako da sem pri 25. obiskal prvič psihiatra ki je rekel da imam depresijo in pa psihozo(shizofreno) žal mi je samo to ker nisem hotel iti k psihiatru prej bi bilo lažje ampak pač je bilo tako sedaj je zelo uredu proti zmešnjavi ki je bila počutim se ok in jamlem ad-je in pa ap-je...
no toliko o meni

lep pozdrav
Domen

[Loobie]

Zanima me, koliko ste kaj stari? To me zanima predvsem zato, da vidim, če se mogoče te naše težave dogajajo samo nam, starim med 15 - 30 let. Mogoče potem izgine?

[Yme]

Meni se je depresija pojavila pri rosnih 40-ih.
Žena pa je po težavah s ščitnico pristala na AD-jih
pri 38-ih. Se pravi, da te "težave" najdejo ne glede
na leta, spol in veroizpoved. 

P.S. Je pa res da meni pravijo, da se obnašam kot pubertetnik...
mogoče sem pa zato bil bolj dovzeten za to bolezen. 

[Janja]

Loobie!

Sicer ne vem kakšne težave imaš ti, jaz ti lahko napišem, kako je bilo pri meni. Ampak nikjer ni nekega pravila ~ ne kdaj boš zbolel, ne kako, za koliko časa...

Jaz sem imela že kot otrok težave, in sicer par let. In takrat so resnično po določenem času težave čudežno izginile ~ kot bi odrezal. Izginile so za približno deset let. V najstniškem obdobju so težave izbruhnile in se samo še poslabševale. Izginile niti slučajno niso, ampak je bilo vedno huje.

Jaz osebno ne bi računala na to, da bo kaj samo od sebe prešlo. Skratka: primerna pomoč, primerna disciplina in veliko lastnega vložka ~ to je bil moj ključ do uspeha.  

Yme, dobra razlaga.

P.S. Yme, še enkrat hvala za pesmico. Me je razveselila.
Sploh v tem času, ko predelujem ene z*jebane* miselne vzorce.

[mina]

Najbolj demokratična bolezen tale depresija - ne izbira let, izobrazbe, soc. stanu....
Mene je po dvajsetem trefila in se me še kar drži.  Sicer jih imam 51.

[kinto]

blaga od 12. leta dalje, prva huda depresivna epizoda pa pri 27.

[marina]

prvič sem zbolela pri 24 letih...dobila zdravila, bila ok.
prekinila zaradi nosečnost, ponovno še hujša oblika....
počasi lezem ven

aja , zdaj sem 36

[upika]

začelo pri 32, sedaj 35

[trzinka]

Anksioznost pri 10ih in se je stopnjevala potihem vse življenje. Prvi panični napadi pri 39ih, depresija pri 40ih....Sedaj pri 43ih sem kt rožca  , moram pa še u nulo zatret tole ankso(pa sem jo že 3/4) in napetost....

[bikica66]

Nekje pri 33 se mi je že dogajalo pa nisem vedela kaj 
Danes pri 45 vem kaj mi dogaja,papam antidepresive,premagujem ovire - včasih bolje včasih malo manj a živim in uživam,to pa je veliko,glede na to,da sem prvih pet let moje epizode životarila .

lp

[tanchy2]

Mene je pri 21.letih, zdej jih imam 24...hudi panični napadi, anksa..potem je prešlo vse še v depresijo. Vmes sem celo poskušala nehati, pa ni šlo, se je začelo ponavljati. Tako, da z AD-ji kar nadaljujem. res je, da so vmes prisotni vzponi in padci, ampak počasi počasi gre na bolje. potrebno je veliko vztrajnosti, dela na sebi, pozitivnosti in podpore. Se mi zdi, da je najbolj pomembno sprejemanje samega sebe in se imeti rad, ker zdej če imamo depresijo, ankso...to še ne pomeni, da smo kaj slabši od drugih...še bolj močni smo

[julija30]

Prvi  panični pri 23 ,stres, potem ok, drugič me je doletela panično anksiozna motnja pri 29 ,skoraj 30 obilica stresa in težav ,zdaj imam 31 let,brez zdravil ,razen narave prilezla iz 0  na 95% . Se borimo !!!!

[moonica]

če mal pomislim ... anksioznost se me drži odkar pomnim (mimo grede tud kak panični napad, a nisem vedela da je to to, nasplošno pa tesnoba, napetost, strah pred tisoč in eno stvarjo ... na koncu seveda tudi strah pred strahom - začaran krog), OKM je bil bolj izrazit tekom OŠ (določene zadeve pa so v milejši obliki cel čas), panična motnja pa je nastopila nekje s srednjo šolo (a takrat nismo vedeli 'kaj dogaja') ... od takrat do danes sem imela dve težji obdobji, lahko rečem hudi, pobrat se je blo izredno težko in brez vseh bližnjih ne vem kako bi se stvar odvila. na ADju (ne skoz istem) sem cca. 12 let, s tem, da se je konkretnejše zdravljenje začelo pred 9imi leti (ko sem se zavedla kaj je na stvari in začela delat na tem). k psihologinji sem hodila prvič tam pri 16ih, ampak takrat so bile v meni stvari še preveč globoko zasidrane, 'odvijat' se je zaačelo kasneje. zdaj jih imam 27 ... še vedno na ADju (APja zdaj že 1 leto ne jemljem več) a upam, da ne doživljenjsko.

[ariel65]

Pozdravljeni,

Šla bom na predavanje dr. Rebolja, da se kaj novega naučim o sebi in svojih občutkih, da se naučim kontrolirati svoje misli??

Kje in kdaj pa je to predavanje, mene tudi zanima.