|
martinca
gost
|
 |
« Odgovori #8 dne:: sobota, 26. december 2009 ura: 20:16 » |
|
Se ne spoznam na sredstva in kdo komu malho polni, ampak je prišlo do zavrnitve tudi zato, ker je danes zelo veliko forumov povsod in tudi društev in so morda mislili, da če kaj dajo tudi temu društvu, da bi potem vsak forum s svojim ustanovljenim društvom lahko pričakoval zase in za svoje načrte... Pa se hočejo ogniti zapletanju z vsemi ostalimi.. Namesto da bi cenili neplačano delo vas in nekateih sodelujočih dobrih ljudi, pa so pač zbanalizirali na nek forum.
Njihov forum Šent pa bolj ali manj spi.... nekateri zapisi so do psihiatrov, kemije, bolnic in samega poteka zdravljenja izjemno ostri, kritični in za razliko kot tukaj. Tam nihče ne briše in nihče nikogar ne kara. Ker takšno je življenje in se tam ne prikazuje samo lepe plati, ne goji se nobenih iluzij. Ampak tolažiti pa tud ne znajo, samo zbirajo se in potem hvalijo neki kavni avtomat in tisto kavo.
Medtem tu na tem forumu naletiš na izjemno enostranskost, tendenco, da se zelo propagira antidepresive (saj vsak od nas ve, da je to rešitev, vsak ki je dal skoz trpljenje panične motnje) in se propagira šimfanje čez anksiolitike. Vsako drugačno mnenje pa je okarano.
In to samo na podlagi predpostavke, neke hipoteze, češ da morda kakšen v stiski ne bi pomoči poiskal.
Vzdrževati iluzijo je pač enostransko, pri tem pa ne nujno povsem strokovno, saj niti vsi psihiatri ne menijo enako. Celo vrača se stara doktrina- AD samo paničnim in hudo bolnim, sicer pa občasni anksiolitik za trajno živčne - ki naredi še najmanj škode.(Imaš 2 psihiatra, pa te bosta zdravila različno, saj niti med sabo niso vedno usklajeni.)
Niste zdravniki in nimate strokovnega argumenta za to vsiljevanje (lepše povedano zbujanje slabe vesti ), kaj se sme o zdravilih pisati in kaj ne... Pač pa čisto osebno laično (kot jaz, kot mi vsi)
presojate o govoru tukaj ...
Vaš edini argument ta, da ste kot zdravljeni ljudje ali kot ozdravljeni, pač tukaj VI tisti bistri, ki ste odprli forum s poslanstvom ,drugi pa smo samo priključeni in se zato prilagajajmo, sicer nas ne bo noben maral in zarad par besed sledi tudi bann. To je vsa razlika - sicer pa smo enaki.
Fajn pa bi blo raje imet sprejemajoč, ali pa vsaj uraden in profesionalni odnos brez osebnega medsebojnega zapletanja s forumaši in sporov, tako da tudi po tej plati, kar se tiče profesinalnega uradnega odnosa, ljudje na mestih odločanja vidijo kreg, značilen tud za druge forume. Me prav zanima, če se kdo v Šentu na koga dere z žaljivkami. Če se skregajo med sabo pacienti, je ok, ampak da pa bi nekdo z nekom verbalno obračunaval, pa mislim, da taka organizacija ne bi bila več spoštovana. Tako je pač povsod. Torej, še to , osebno jemanje in to...
Če bi številčnost kaj pomagala, bi lahko naredili velikansko število letakov, jih raznosili po Šentu in Ozari , ali pa vsaj po zdravstvenih domovih, vsak ki hodi k psihiatru, kadr bi šel na kontrolo, bi lahko pustil letake za priključitev, saj vsi psihiatrični bolniki pa tud niso v Šentu in Ozari...
Mnogo je ljudi tu sodelujočih, vendar niso vpisani kot člani društva.
Pa tudi mladost foruma in društva... In to, da je kljub sodelovanju z redkimi strokovnjaki vodstvo laično
in zdravljeno, ne pa iz strokovnih krogov. (O)Zdravljeni duševni bolnik enak drugemu (o)zdravljenemu bolniku, ne glede na to, če je vodja ali priključen kasneje...
Kaj pa če bi kdo pisal temu Kovaču al kako se že piše, kaj je on mislil s to odvisnostjo od antidepresivov . Pa tud če kemija med drugim škoduje, itak da ne more samo 'hasniti', saj vsako zdravilo čemu škodi. Grem pa staviti, da je tudi sam (tako kot sama verjamem) mislil na duševno odvisnost. (ko je človek tud kasneje rad na AD, naj rabi ali ne rabi in če se kaj zjoče, kar je del življenja, mu zdravnik dozo takoj zviša, čeprav hudih težav pa ni) .
To je on rekel in je ostal direktor Šenta. Človek, ki ima velikanski vpliv na ljudi v stiski in nikomur ne zavezuje jezika, vsaj na njihovem forumu ne.
V bistvu pa, če bi bilo res, kar kljub vaši laičnosti najbolj zagovarjate na podlagi lastne izkušnje (a ste še vedno na zdravilih, torej .. ), drugo pa ovrednotite kot zavajanje, potem dr. Ilinova ne bi iskreno in smelo odgovorila na vprašanje v povezavi s tem. Vprašanje pacienta se je sicer nanašalo na nekaj drugega : ali bo ozdravel, ker zdaj jemlje AD. (ki ga vi tako hvalite tukaj, vedoč da edini pomaga proti paniki, ja saj tud jaz, ampak, le če je nujno). Rekla je, da ona tega ne more vedeti, lahko da bo za vedno ozdravel, lahko pa bo tudi moral vedno kaj jemati ali vsaj še kdaj tudi antidepresive, ker tega ne more nihče vnaprej zatrdno vedeti, odvisno je od marsičesa.
|
