navezovanje stikov in socialna fobija

[tia]

mene zanima od vas, mojih sotrpinov kroničnih asocialcev, ki morda kot jaz danes zvečer namesto, da bi ga žurala kje, sedim za računalnikom, ne vem kaj bi s sabo, čakajoča na sms-odgovore ljudi, ki pa očitno nimajo časa zame...  kako navezujte stike, katere taktike in tehnike mislite, da so za tak tip človeka najbolj uspešne in primerne. npr: INTERNET VARIANTA (nikoli ne veš s kom komuniciraš-mogoče je tvoja mama) ; HOBI-šport, razni krožki, inštrumenti... (haaahaaa če jih imaš, in nisi prestar za njih, npr pri 20h igranje violine -my wish); FAKS-SLUŽBA ("posodi mi zapiske"); zasuvanje  redkih kolegov z smsi, vabili na pijačo (VARIANTA "PREDPRAŽNIK" ali podkupovanje) itd; varianta kraja kolegov od kolegov-DOMAČE ŠTULJENJE ;no le nekaj namigov je bilo to.  kako se spopadate s pomanjkanjem prijateljev? (ok, ta je patetična) js mislim, da uporabljam najpogosteje tehniko "posodi mi zapiske", "predpražnik"-ja to, zelo,...ufff pa štuljenje- damnd, i'm lovin' it... vglvnem se vedno počutim kot "vštuljenka"...

[krasendan]

kaj pa če samo poskusiš bit ti...to kar si?...pa začneš s tistimi, ki so ti najbližje...

[Lost]

In za zacetek druzenja DAMa....od skupin do bowlinga....pocasi...in sigurno

[tia]

kaj pa če samo poskusiš bit ti...to kar si?...pa začneš s tistimi, ki so ti najbližje...

nočem biti nesramna, ampak problem je v tem, da sem jaz jaz... in bi se rada izboljšala...in nekako "oblikovala" boljši jaz... jaz sm sociofob in nočem bit to... to pa valda, da začnem s tistimi,ki so mi najbližje... kot npr... moja kolegica, ki me spremlja že celo življenje... ampak kaj ko ne morem biti odvisna od nje in njene družbe...katero si dela z metodo predpražnika, in meni je slabo to gledat, ampak kaj čmo če ma denar ga pač ima... in ja, tudi zelo dobre prijatelje je moč najti  z denarjem.  ja no o teh skupinah že kr nekaj časa resno razmišljam... ampak ne vem kdaj se bom opogumila... toliko... in, ja js sm mislila s to temo čisto resno. kako ste spoznali mogoče kakšne pomembne ljudi v vašem življenju? naključje, so oni najdli vas, ali ste jih iskali (ta pot me pa še posebej zanima)?

[krasendan]

kot npr... moja kolegica, ki me spremlja že celo življenje... ampak kaj ko ne morem biti odvisna od nje in njene družbe...katero si dela z metodo predpražnika, in meni je slabo to gledat, ampak kaj čmo če ma denar ga pač ima... in ja, tudi zelo dobre prijatelje je moč najti  z denarjem. 

no tole ne razumem najboljš...ampak nima veze...

če je resno vprašanje, pa resen odgovor...mojo najboljš prijateljico sm spoznala po naključju...in ostale kolege tudi po večini...ali pa preko drugih prijateljev, znancev...

pogovarjaš se pa lahko o čemerkoli...magari o globalizaciji...najboljš pa da govoriš o stvareh ki te zanimajo...ali o katerih pač nekaj veš...ni pomembno kolkim ugajaš, koliko keša maš...slej ko prej najdeš človeka, ki ima podobne interese kot ti...sam dovolit morš

[Jon]

Meni se zdi, da ljudi najbolje in najlažje spoznaš v situacijah, kjer si nekako "prisiljen" preživeti več časa z njimi (šola, služba, sostanovalci in sosedi). Kogar koli drugega, ki ga spoznaš naključno (prek prijateljev, na zabavi ali drugem družabnem dogodku), težko bolj natančno spoznaš, razen če res nastane kakšen "klik" in se obadva načrtno lotita preživljanja skupnega časa (govorim tudi o prijateljstvih). V situacijah, kjer pa človek preživi veliko časa z določeno skupino ljudi, slej kot prej iz te skupine izluščiš nekaj ljudi, ki so pisani na tvojo kožo.

Tehnike, ki jih opisuješ, meni ne delujejo kot nek instrument resničnega navezovanja stikov ampak le način za ustvarjanje čim širše socialne mreže, kar pa ni nujno najboljše. Osebno vedno zagovarjam, da je boljše imet majhno število prijateljev, na katere se lahko zaneseš, kot pa na stotine "znancev", med katerimi boš moral v trenutku, ko rabiš pomoč pošteno poiskati nekoga, ki ti bo stal ob strani.

Jon

[Rvd]

Hja mene je življenje naučilo, da ko rabiš koga, ga ni tako da imam sedaj raje več znancev s katerimi se lahko vsaj dobim kadar sem slabe volje in na ta način poskušam pozabiti na težave, kot pa imeti "prijatelje", ki te zaj.... takrat ko jih potrebuješ pa še sam ostaneš na koncu. Jaz sem se naučil da nikoli več nobenega ne spustim preveč blizu, pač če si preveč prijazen in dober ter pokažeš svojo čustevno plat se je še zmerom izkazalo za pravi recept za totalni polom (še posebej pri ženskah). Tako da poskušam ohranjati stike s čimveč ljudmi, da mi ni dolgčas tako da se vedno kdo najde za ven, za počitnice, za pijačo,...ohranjam pa neko varno distanco pač se dobimo imamo v redu in to je to.

Drugače kje spoznati ljudi je pa čist odvisno, jaz jih ful še iz srednje šole poznam, potem faks, pa ko ven hodiš jih dosti spoznaš pač čist odvisno kok komunikativen se ti da biti. Aja pa včasih sem tudi jaz čakal na smse drugih ali me bodo poklicali ali ne pa sem se sekiral, če me niso, sedaj pa jaz večino ljudi pokličem ker rabim družbo da zabijem čas vendar kot pravim to niso prijatelji ampak folk da ti ni dolgčas.

[She_]

tudi jaz si želim, da bi imela 10 super prijateljev,
ampak je to pač nemogoče 
moje kolegice so npr. čisto kontra od mene,
kolegi me sploh ne razumejo, ko začnem "psihirat",
ko sem imela največjo krizo so mi vsi obrnili hrbet.

Ampak so pač drugačni. Vsak je svet zase in niti ne pričakujem nekoga s katerim bova "best friends forever". Ne iščem napak na njih, zato oni ne iščejo napak na meni. Če pa, je takrat čas za mojo samozavest in usredinjenost(postavljanje meja, pač). In gremo lepo naprej.
Moja zelo dobra kolegica je najbolj družabno bitje, kar jih poznam. zabavna, žurerka, prava party girl..
Pa grem jaz kdaj domov ob 2h, ona pa ob 5h.
In je ne jemljem kot "bolj kul". Kaj naj se spremenim zdaj vanjo, zato da bom bolj družabna?!
In me potem sama vedno pokliče naslednji dan, da greva na kavo.

Hm, če pa si v elementu za spoznavanje ljudi, si pa že sama napisala variante..
"Posodi mi zapiske" - to itak deluje.
Če kadiš, je kajenje lahko tudi plus  - "imaš mogoče vžigalnik.. hvala.. joj zadnje čase se mi dogaja, da ga vedno nekje pustim.." in bla bla..
Stari kolegi - pokličeš ex sošolca in vprašaš, kako je z njim, če ima čas za kavo..
Prostovoljno delo
Študentsko delo
Hobi : tečaji (masaža, jezikovni..) plus, še naučiš se kaj  poglej na štud. servis

Spreminjanje v nekaj boljšega se bo pa pomojem izkazalo za ne preveč dobro potezo..
Vsaj iz mojih izkušenj. Če ti rata, pa toliko bolje. Wish u luck 

[Arwen]

...  kako se spopadate s pomanjkanjem prijateljev?...

in koliko naj bi jih bilo, da bi bilo zadostno število le-teh? Jaz imam dve prijateljici, ki se poznamo že dlje časa... sploh z eno orjeva že celo večnost... in to je več kot dovolj. Resnično super dobra prijateljica je lahko le ena, kvečjemu dve... mislim res tista, ki pozna še tisti del tvojih misli, ki jih še sama ne...

Ja, je pa tako, da moramo začeti mi, k nam sami od sebe ljudje ne bojo prihajali, lepo počasi, kot je Lost predlagal, bowling, skupine za samopomoč,... pa mogoče kak enodnevni izlet (preko agencije)... tudi internet je ok, a previdno s srečanji - priporočam javni kraj (supermarketi, kjer je vedno veliko ljudi)... počasi se daleč pride, pravijo. Je pa res težko biti sam med 4 stenami, sploh v mladosti, ko kao vsi žurajo... čeprav temu ni tako. Ne vidijo vsi smisla v žuranju. Drugi imajo drug način zabave - šport, hribolazenje, tek, sprehod v naravi... kopališča poleti obratujejo...

Mimogrede - ob tej uri sem jaz največkrat v sanjski deželi...

arwen

[tia]

no,ja saj načine poznam, ampak me tako živcira, da na koncu se z nobenim ne ujeamem več kot tolko. vse  kolegice so se porazgubile. drugi faksi. novi fanti. meni je pa dolgčas. pa ful nism samoiniciativna, da bi si rekla: danes pa grem sama na koncert al pa kaj podobnega. no, ja to pa je tudi pri meni, da so vsi "kolegi" ful različni od mene. niti ni preveč skupnih interesov. samo mi gre tako na živce, z eno se menim že mesec za kavo. zdaj pa mi niti ne odgovarja več.drugo kolegico sm npr zgubila tako, da se ji je malo "zmešalo", je začela lagat na veliko, in ne samo meni, na koncu pa se ni več javla, po parih mescih sm izvedla od ene druge kolegice, da se je prepisala iz faksa in šla v drugo mesto. kr neki. in tako naprej. fant pa je deloholik. bljaaah... tudi danes... cel dan gledam v luft. no, na plažo sm šla z mamo. katastrofa. vsaj turistov ni blo tolko. maj best frend moja mama. je pa vredu se tukaj izpovedovat. čeprav je kjerkoli in komurkoli grdo morit s tem. upam, da je to samo tisti čas po temu ko sm končala izpite, drugi pa še ne, in bo kmalu minil. in minilo to dolgočasenje. vročeee jeee.
js mislim, da sm največ kolegov dobila iz gimnazije pa faksa pa oš tudi. drugo pa bolj malo.