problem šole in doma

[bobnarka]

pozdravljeni!

imam problem...
lani sem se zdravila za depresijo v ljubljani... jemljem antidepresive Zoloft, sicer sm jemala tudi Seroquel a potem sem nehala ker me je preveč omamljal in sem bila pasivna.

pred zdravljenjem se je pojavil strah... šola... tisti prostori, sistem, in use...

sedaj obiskujem isto gimnazijo. padla sem letnik, menjala razred (ki je zdaj veliko boljši) a useeno ko se peljem proti šoli občutim tesnobo. a šole ne bi menjala rada ker mi nudijo tu fajn pomoč... (škofijska gimnazija)


Zadnje čase/ teden se doma počutim zelo slabo... tišči me v prsih (posledično me bolijo tudi prsne mišice) in težko diham... ko grem od doma, sem drugačna in sproščena...

Hvala za nasvete in pomoč!

Nastja.

[moljka]

Pozdravljena bobnarka 

Tesnobo, ko greš v šolo, najbrž občutiš, ker te je strah iti tja, to je najbrž ostalo še od obdobja pred zdravljenjem.. Sicer pa: koga od nas strahcev pa ne bi bilo strah?  Včasih se sprašujemo, kako bodo drugi sprejeli naše težave, včasih nas je strah drugih ljudi, včasih se nam zdi, da so vsakdanje obveznosti preveč za naše zmožnosti... v šoli je pa takih situacij ogromno.. Čisto normalno se mi torej zdi, da občutiš tesnobo 

Podobno je najbrž tudi glede tvojega počutja doma..

Tako glede šole in doma ti svetujem, da malce razmisli, kaj ti povzroča to tesnobo, česa te je strah..? Glede na to, da se doma šele dokaj malo časa slabo počutiš, je najbolje da razmisliš, če se je v zadnjem tednu, dveh kaj takega zgodilo, kar te moti ali pa da se zaradi tega slabo počutiš. Mogoče te vznemirja kakšna specifična situacija doma, si težko sama, ti je naporno biti z družino ali karkoli podobnega....

No, potem pa kar pogumno v spoprijemanje s strahom 

Najbrž boš potrebovala kakšno osebo, s katero se boš lahko pogovorila, ki ti bo stala ob strani in ti bo predstavila drugačen pogled na situacijo (to je lahko terapevt, skupina za samopomoč, lahko smo to mi forumaši ali pa kak dober prijatelj, kdo izmed staršev, bratov, sester......)

Vsekakor bomo veseli, če boš še kaj napisala - kako se počutiš, kako napreduješ,...
Pa drži se!

[Arwen]

pozdravljena, Bobnarka  kaj pa kakšne tehnike sproščanja? poznaš? delaš na tem?

[bobnarka]

Živjo!

ja, septembra sem se začela ukvarjati z jogo... mi je pomagalo...
v šoli mi je šlo dobro, čeprav sm že takrat imela prilagoditve (težje se učim, razmišljam več časa)
delala sem sproti.

potem je nastopila boleze. bila sem doma 2 tedna, in porušil se mi je cel sistem.. potem so sicer ble počitnice, a nism uspela vsega nadoknadit... bla sm še ful švoh od bolezni.

tako da sm prejšni tedn dobila še pedagoško pogodbo.

glede tesnobe v šoli se mi zdi je zato, ker podoživljam kdaj kšne stvari
predlani se sicer nism dobro počutila zaradi sošolcev, prijateljev in same depresije nasploh.
in posledično so padale še slabe ocene.

glede doma pa... nevem, mama se ful sekira... za usako stvar, tudi če ji povem da nej se ne tok sekira, ne pomaga... ata je boljš...
mami sm rekla da nej gre h psihijatrinji, a se boji...

doma občutim nek pritisk... sploh ne morem funkcionirat normalno...


Hvala!

Nastja

[Onix]

Hey 

Sam sm po treh letih spet zdej začel mal hodit v šolo. Prej nism nič hodil, ker sm bil preveč bolan (OKM, tesnoba, panike, socialna fobija). In morm rečt, da te ful zastopim glede tega strahu. Tud sam sm ful živčen ko vem, da grem v šolo, zame je še toliko bolj težko, ker še nobenega sošolca ne poznam. Tko res čudno se počutim, po toliko časa spet it v šolo. Hotu sm ti sam napisat, da nisi sama in da je fajn, da si pršla na ta forum, tukaj je veliko ljudi, ki ima podobne probleme kot ti... Upam da ti bo forum čimbolj v oporo. Aja pa še to, tud sam sm se zdravil v bolnici 2krat in vse skupaj sm tm preživel 8 mesecev. Težko je res spet začet funkcionirat. Kako pa kej sošolci? A te razumejo? No piši še kaj, pa drži se!!

[bobnarka]

Hej!!

Dobro je k te nekdo razume... on največ ve od tega... hvala!

in kako si prebrodil to krizo?
kje pa si se zdravil?

js sm se en mesev v psihiatrični kliniki v Lj.

novi sošolci so kul, ampak nobenga nočem kej preveč upletat v moje probleme
ker že tako mam mal slabe izkušnje s tem, ker konc koncu nobenga ne briga, in s tega se marskej navadiš, postaneš tud sebičnež.

hodim h šolski psihologinji... ona mi hoče res pomagat, in hodi na različne seminarje glede podobnih zadev...
zadnjič mi je prinesla list, na katerem piše za to društvo dam...
bila je na enem predavanju, soustanoviteljice tega društva... pol sm pa se sm upisala

[Onix]

Oj

Zdravil sm se v Begunjah, bil sm tud na oddelku za kognitivno vedenjsko terapijo B1, ta program pa traja pol leta. Zdej sm pa že okol leto in pol doma. Am kako sm prebrodil krizo? Še zdej mam dostkrat slabše obdobje (tesnoba, vsiljive misli, panika, depresija), ampak nasplošno sm se pa na use skupej že nekak navadu in ful sm prebral od OKMja na internetu, tako da sm si znal kr fajn pomagat. Pa tud na oddelku B1 sm se naučil, da se je treba soočat s situacijami, ki se jih bojimo, če jih hočemo kdaj obvladati in ne da te situacije obvladajo nas. Zdej k sm v šolo začel sm spet mal bl tesnoben, pa mal več mam obsesij, ampak to sm pričakoval, sa je OKM ful pogojena s stresom. No drži se!! Pa še kej piši 

[bobnarka]

Živjo!

Ja verjamem da to ne izgine kar NAENKRAT oz nikoli ne izgine..
ah ta naša človeška psiha... kaj nas lah use podre.. ena malenkost!
tudi js se ne razumem učasih... zavedam se da nekaj ni uredu.
hočem to premagat, zato se skoncentriram kdaj na svoje telo in ugotavljam kaj dela
čist smešno

ko imamo špile, in grem od doma... sem prav sproščena.. use gre iz mene...

Js nevem če bom šolo zmožna naredit.. to je moj največji problem...

Lep pozdrav!

[Onix]

Hey

Ja naenkrat res ne izgine, ampak se pa da vse skupaj fino obvladat, zato kr pogumno in uspelo ti bo  .

[bobnarka]

Živjo!

Hvala
manjka mi samozavest...
sploh ne več vrjamm v svoje zmožnosti
preveč se bojim vsega... kot neka fobija..
kdaj prav pomislim da bi pustila šolo... sploh ne vidim nekega upanja...

[Onix]

Hey

Tukej sva pa na istem, tud men ful manjka samozavest... Ampak mormo delat na temu, da jo dvignemo in s temu, da se vdamo to sigurno ne bo šlo ane? Tko da, treba se je borit pa pomatrat, pa seveda najti pravo pomoč in stvari se bodo obrnile na bolš  .

[bobnarka]

Živjo!

Ja upam da bo šlo
ubistvu sem ugotovila da me je strah primt knjige in se začet učit, ker me je preprosto strah potem rezultata, ker nekako imam u glavi, da mi ne bo šlo...
nevem kar neki..
tok zakompliciran človek sm..
preveč sem zamudila, in zdej ne znam nadoknadit

LP

[Sara]

 
 Mene pa jutri čaka ustni del izpita. Ojoj, kako bo moja trema in strah pred govorjenem delovala si ne predstavljam.

 Glede učenja sem pa preiskusila, da si gradivo po temah razdeliš. Ne vem v knjigi si označi s predelnimi mini kartončki (nalepši na rob), zbereš vso gradivo o določeniu temi- to obdelaš. Potem pa nadaljuješ naprej. Cajta pa na konc itak vedno zmanjka vsaj za kak dan še 

[bobnarka]

helo!!

kako je šel izpit?

ma ja trudim se res... u šolo stopit še posebej...
sploh se ne morem lotit učit... kr pol zmer pomisli eh šola spet pa me spet strah spreleti.. ma bo že

LP

[carmel]

Živjo!
Hja, bit depresiven v srednji šoli, kjer te bombardirajo s testi, čudnim sistemom; vrstniki (še?) ne razumejo zakaj bi nekdo papal tabletke in bil "čuden", v glavi pa  ... Bah, men ni blo všeč 

Ampak če ti je na začetku že šlo vredu, ni vrag da ti ne bo šlo spet!! Te je strah ker si padla letnik in bila bolna da si preveč zamudila in da ti ne bo šlo več? No, ne vem, sama (sem) se sekirala kaj vse sem zamudila zarad depre in tega... Ampak kaj pa je eno leto? Pač treba se je zbrcat za knjige. Vem da ni lahko... Sem se in se še vedno (ne pametujem, nič skrbet, sama tudi še študiram )
Uglavnem, hotla sem povedat... () ne razmišljat da ti ne bo uspel - zakaj ti ne bi??? Če ti ne bo prvič najbolj, ti bo pa drugič-pa kaj!! Pogodbo imaš, ki ti malo olajša.

Pa meni je ful pomagal da sem našla nekoga s komer sem se učila. Za motivacijo in brce. Pa še lažje je. Vsaj meni je bilo...

No, upam da bi to uspel! Ubistvu verjamem da ti bo
drži se! pozdravčke
carmel

[bobnarka]

živjo!!


ugotovila sem kaj je z mano...
dobro je da se zavedam kaj mi je...
imam travmo..

tako da... nevem kako se spopadat s travmo.. isto kot s fobijo?


LP

[Arwen]

.
www.sinapsa.org/tm/file.php?id=59&db=tm_priponke - P

http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/objektiv/1042235278

Travma je duševna motnja zaradi (duševnega) pretresa; zelo hudo, zelo težko doživetje;
fobija pa pomeni vrsto psiholoških simptomov, ki lahko resno onemogočijo normalno življenje posameznika.

http://www.ezdravje.com/si/zivcevje/anksioznost/

[bobnarka]

včeraj sem si sprintala tisto "seminarsko nalogo"
in na koncu so pač kaj ima oseba s PTSM... in so znaki

js sm bla depresivna v šoli.. sošolci so bli bolj egoisti, noben mi ni teupomagat ne nič
ampak slike so prišle nazaj...
in se izogibam knjigam šolskim, šoli in use kar je z njo povezan...
k me stisne...


možno da je to, lahko pa da je tud travmatski strah?


LP