Lep pozdrav, strahci, nisem ravno vajena pisanja, tako da upam, da bom znala lepo strnit svoje misli in seveda strahove. Odlocila sem se namrec, da poskusim tudi sama s pisanjem, morda bo pomagalo. Bom pa kr dolga
S tesnobo se srecujem 3x v zadnjih 10 letih. Obe prejsnji izkusnji sem dala uspesno cez, brez AD, le s pomocjo psihoterapije, vztrajnosti in kventiaxa za spanje. Brez zdravil zato, ker sem prvuc ko sem dobila AD asentro imela grozljive stranske ucinke, zaradi cesar sem pristala na enoti za krizne intervencije. Tudi po 9 tednih jemanja AD asentra (doze se ne spomnim vec), nisem bila niti priblizno “svoja”, sem sla do druge psihiatrinje, ki mi je to ukinila, svetovala B-complex in KVT. Prepricala sem jo namrec, da simptomi, ki sem jih dozivljala na AD niso bili vec “moji”. Bilo je tezko, a sem uspesno prekinila prijateljevanje s tesnobo
2. Se je pojavilo v casu 2. Vala COVID-a. Tu sem ze imela drugega psihiatra, ker je prejsnjs psihiatrinja odsla v pokoj. Ta psihiatr mi AD ni vec niti ponujal zaradi tega, ker imamo v druzini bipolarno motnjo, in kot navaja, se moje motnje ne sme zdraviti z AD. To obdobje sem spet dala cez s KVT in kventiaxom zvecer. In seveda ni bilo enostavno. Ampak sem. No, zdaj pa bistvo. Tokrat pa se mi je anksioznost zacela kazati skozi zelodcne in prebavne tezave in sem sprejela AP Eglonyl, s pomocjo katerega sem funkcionirala. Prebava je bila boljsa, imela sem vec moci za spopadanje s simtomi, vse do pretekle srede. Eglonyl sem morala ukiniti zaradi stranskih ucinkov, in to kar na enkrat, dobila sem zamenjavo Lamictal, kjer se mi je po treh zaporednih dni jemanja, zgodila nocna mora. Strah, ki se ga ne da z besedami opisat, totalni krc, skoraj sem odsla na nujno. Cetrti vecer ga niti nisem upala vzet in ga tudi nisem. Naslednji dan sem se zbudila boljse, poklicala dezurnega psihiatra, ki je povedal, da sem prva, ki poroca o taki izkusnji in da je prav, da sem prenehala. Kar pa je bistvo, da sem trenutno v neprijetnem stanju. Lamicat po moje se ni cisto izzvenel, odtegnitveni zaradi nenadne ukinitve EGlonyla, ki sem ga danes vseeno nazaj uvedla in ga bom raje postopno zacela opuscati. Sem pa trenutno na trenutke full v stiski, s strahovi, strah me je, kako bom to izkusnjo prebrodila, v trebuhu me zvija in ni da ni. Zelim si, da bi se kdo odzval na mojo objavo, podelil izkusnjo in da se skupaj bodrimo. Tega si zelo zelim. V vsakem primeru pa vam zelim cim vec poguma in zaupanja vase. Papa
