Socialna fobija in AS

[Zigy]

Pozdravljeni,

Po nekaj letih psihoterapije imam diagnosticirano socialno fobijo in Aspergerjev sindrom. Jemljem antidepresiv Asentra 50 mg na dan. Sem zadržan in introvertiran, v družbi ljudi se redkokdaj oglasim. Imam strah pred javnim nastopanjem. Ko moram kaj povedati pred večjim številom ljudi, se začnem potiti in zardim. Strah me je, da bi se osramotil. Pri 31. letih še nikoli nisem bil v partnerskem odnosu z žensko. Bil sem na parih zmenkih vendar tam so mi ženske rekle, da jim nisem všeč ter da nisem dovolj sproščen. Najbolje mi je šlo pred enim letom, ko sem žensko, ki mi je bila zelo všeč in s katero sva imela ogromno skupnih interesov in hobijev, peljal na štiri zmenke, kar se mi ni zgodilo še nikoli v življenju. Na četrtem zmenku sem nato doživel bridko razočaranje, saj mi je rekla, da sem ji karakterno všeč vendar je fizično ne privlačim in da zaradi tega ne moreva začet hodit.

Odkar sem na antidepresivu Asentra (od leta 2022), sem se iz 86 kg zredil na 112 kg pri višini 184 cm, tako da sem uradno na dieti. Nisem se več počutil udobno v svoji koži, zato sem moral nekaj storiti. 2-krat na teden imam vodeno vadbo v fitnesu. Od septembra sem uspel shujšat za 5 kg. Še dolga pot me čaka do cilja, ki je 90 kg.

Kar se tiče psihoterapije sem od leta 2016 poskusil s transakcijsko analizo, psihoanalizo in razvojno analitično psihoterapijo vendar moram priznati, da mi terapija ni preveč pomagala. Zapravil sem res ogromno denarja za terapije, sam pa od tega nisem imel nič. Imel sem različne terapevte in niti z enim nisem imel pozitivne izkušnje.

Kako vem, da mi ni šlo nič na bolje po vseh teh letih terapije? V ponedeljek sem moral v službi pred vsemi poročati o dogajanju v naši skupini. Začel sem se potiti, globoko sem začel dihati. Komaj sem izustil tri stavke o dogajanju v naši skupini. Tipični znaki socialne fobije in tesnobe.

Na ta forum pišem, ker potrebujem pomoč in nasvete, kaj narediti sedaj. A se splača nadaljevati s psihoterapijo in najti pravega terapevta? Področje psihoterapije je v Sloveniji neurejeno, tako da se lahko vsak proglasi za psihoterapevta. Psihiater je predlagal IKPP vendar so prezasedeni in me ne morejo sprejeti. Kam po pomoč?

[sotrpin]

Zdravo, nimam sicer podobnih težav kot ti, nekaj pa imava skupnega - slabe izkušnje s psihoterapijo. Sam sem se poglobil v vzroke zakaj mi psihoterapija ne odgovarja in sem spoznal sledeče. Sprva je problem, ker se zelo slabo postavi diagnostika (premalo natančno), ki je velikokrat napačna. Tudi psihiatri velikokrat dajo napačne diagnoze. Ko so diagnoze napačno postavljene iščemo rešitve tam kjer jih ne moremo najti. Druga zelo pogosta napaka psihiatrov in psihoterapevtov je, da ne znajo ugotoviti katere težave so telesnega izvora in katere psihičnega. Naj ti predstavim na svojem primeru: imel sem anksioznost s paničnimi napadi. Vzroki so lahko psihični ali pa fizični. Če so vzroki psihični, psihoterapevt lahko pomaga, če pa so vzroki fizični ti nobena psihoterapija ne bo pomagala odpraviti problema. Moj vzrok je bil fizični. Ugotovil sem, da imam težave s centralnim živčnim sistemom, ki mi povzroča neravnovesje v nevrotransmiterjih in posledica so panični napadi. Noben pogovor in tehnike sproščanja mi niso pomagale. Tableti pa so zadevo v mojem primeru le poslabšali razen pomirjeval, ki so mi načeloma pomagali, a si od njih zelo hitro odvisen. Ko psihiater uvede zdravilo pozabi, da ima zdravilo cel kup stranskih učinkov, ki vplivajo na tvoje počutje. Zdravila kot taka lahko povzročijo anksioznost, depresijo, samomorilnost itd. Zdravila lahko zdravijo, lahko so pa žal tudi nevarna in vse skupaj poslabšajo. Problem je, ker zdravnik ne zna oceniti kaj je fizično neravnovesje, kaj je psihično neravnovesje in kaj so stranski učinki zdravil. Problem je tudi, da zdravila povzročajo odtegnitve, saj telo pod vplivom zdravil drugače deluje kot bi, če ne bi bilo zdravil in se vzpostavi novo, umetno ravnovesje za čas jemanja zdravil. Ko z zdravili prekinemo, se mora telo na novo privaditi, ustvariti novo ravnovesje- temu procesu rečemo odtegnitev. Torej, ko prenehaš jesti tablete imaš lahko fizične simptome, ki jih ne reši nobena psihoterapija. Trajajo različno dolgo pri različnih ljudeh in zdravniki jih žal vedno ne priznavajo. V mojem primeru jih žal niso in so mi naredili veliko krivico. K sreči sem našel strokovnjake v tujini, ki so mi pomagali splezat iz začaranega kroga a je žal trajalo 5 let in bilo je na ravnost grozljivo. A zdaj sem rešen. Kaj hočem povedati vzrokov za nek simptom je lahko več, a le če najdeš pravi vzrok lahko najdeš prava rešitev. Dobra diagnostika je zlata vredna. Npr. pri paničnih napadih je kup možnih vzrokov, tako psihičnih (stres, travme, strahovi) kot fizičnih (težke kovine, stranski učinki zdravil, poškodbe črevesja itd.) Na svoji poti odkrivanja pravega vzroka mi je najbolj dala misliti neka Američanka, ki je bila zastrupljena z bakrom in je kot posledico imela hude panične napade nespečnost in anksioznost. Sprva so jo zdravili psihiatri, ki so vse skupaj le poslabšali, ko pa so jo prevzeli toksikologi, je po dveh letih hudega trpljenja le prilezla na zeleno vejo. Priporočam ti, da se podaš na lov za svojim vzrokom. Slovenski zdravniki znajo biti super, a pazi, ker so lahko enostranski. Jaz sem šel testirat vse možne parametre v laboratorij v Nemčijo (kri, lasje urin), prav tako sem se testiral na bioresonanci (ni uradno potrjena metoda, vendar so se rezultati ujemali z laboratorijem). Treba pa je biti previden z izbiro bioresonančnih terapevtov, saj sem jih poskusil več in sem imel tudi slabe izkušnje. Glede na to, da imaš Aspergerjev sindrom je mogoče rešitev v tem, da poskušaš najti vzrok zanj in ga pozdraviti. Če je za zdravnike neozdravljivo, še ne pomeni, da se ne da pozdraviti, pomeni le, da zdravniki z njihovim pristopom ne znajo pozdraviti. Zdravniki so samo ljudje, dobri po srcu, a žal velikokrat zmotljivi. A k sreči obstajajo ljudje, ki so se že pozdravili in ti lahko pomagajo. Ni jih enostavno najti, a da se.

[Kris]

Kar se tiče žensk in psihičnih bolezni to ti povem, da ne gre skupaj. Sploh če ženski poveš za svoje težave te bo takoj zavrnila. Še ženske, ki imajo duševne težave iščejo moške, ki so zdravi, ne da imajo duševne težave. Imam isto same slabe izkušnje glede tega z ženskami.

Edina rešitev je ta, da ji ne poveš za težave, ki jih imaš. Samo tu spet nastane problem, če potem nisi komunikativen, samozavesten in zabaven kadar si z njo v družbi, ker na koncu vseeno težko da bo kaj...

Je že tako, da ljudje s takimi težavami smo obsojeni na samsko življenje. Vso srečo.

[Cvetlica]

Zigy,
 
čestitke za izgubljeno težo Sigurno ti bo telovadba tudi psihično pomagala. Mislim, da je vse ljudi do določene mere strah javnega nastopanja, vendar če gre pri tebi to tako daleč morda spregovori z nadrejenimi in prosi, da ti tega ni potrebno početi? Upam, da bodo imeli razumevanje 
Glede terapije in kaj nam pomaga ni univerzalnega recepta. Predlagam, da iščeš naprej dokler ne najdeš kar tebi pomaga. Nekaj sigurno bo!
Glede žensk pa fantje malo več zaupanja no Ne strinjam se s Krisom, da ne poveš. Ker prava bo razumela in sprejela! Mogoče ravno ne na prvem zmenku, zato da ob morebitni zavrnitvi ne razmišljaš da je avtomatično to krivo. Vztrajaj na večih področjih. "Just keep swimming"

[Kris]

Cvetlica se ne strinjam s tabo, ne zavajaj moških, ker nimaš pojma kaj govoriš imam dovolj izkušenj z ženskami in imam socialno fobijo.

Ženska, ki ji poveš, da imaš socialno fobijo bo ostala za vedno samo "prijateljica" njenih zizik ne boš videl nikoli. To pa zato, ker s takim moškim noče razkirati in se spuščati s takim moškim v spolno razmerje, ker noče težav, ki lahko pridejo s tem.

Ponavadi se ji samo smiliš in te noče zavrniti, zato se dobiva s tabo noče izpasti slaba oseba in te noče še bolj prizadeti. Nekatere so pa itak tako nesrmane, da te itak kar takoj zavrnejo, če jim to poveš.

Edina izjema je ta, da je tudi sama zelo zelo obupana in nima res nikogar s katerim bi delila intimo, v temu primeru imš mogoče celo šanso da se ti sleče  Samo če si "kramp" spet ne bo nič  Lahko pa ti tudi ni všeč in ti potem ni...

Fantje ne poslušat cvetlica, če hočete da bo kaj ratalo z žensko, ki vam je všeč ne izdajajte ji da imate soc fobijoi!