Zivjo!
Jaz te kar razumem. Lani sem izgubila mamo po zelo tezki diagnozi. Imela je ALS.
Ko je prisla na raven, da ji je zmanjkovalo kisika so jo ozivljali.. dali v umetno komo in na aparat. Zdravniki so povedali, da je zaradi pomanjkanja kisika dobrsen del mozganov odmrl .. Meni je bilo cisto jasno, kaj to pomeni. Trpela sem dober teden, hkrati z njo. Cutila sem, da je umetno vzdrzevanje telesu precej v breme. Jasno mi je bilo kaj jo..in nas caka, ce prezivi. Se invalidskega vozicka ni predelala in sprejela. Ni vec hodila iz stanovanja..
Kakorkoli ze. Ce ze toliko casa borbas s sabo si razvil eno moc, da si sam svoj steber. Mocan si, bolj kot se zavedas. Imas tudi druzino. Se pravi, da zmores life.
Jaz veliko dam na to, da bo moj sin cimmanj obremenjen z zadevami, ki jih se ni sposoben sprocesirat. Vrednost tega, da tvoji otroci nanjo ne bodo nezavezani in jo izgubili, je zelo velika..
To kar ti pravijo..saj si vedel.. itd.. Na smrt bliznjega nismo nikoli pripravljeni in sprejmemo sele, ko odzalujemo. To pravijo ljudje, ki nimajo izkusenj.. ali pa zato, da ne rabijo zacutit realnosti.
Sam si bos lahko v oporo. Imas izkusnje. Da bo vse skupaj lazje..in opcija, da gres tudi prek GAM.. je psihoterapija. Pri meni ima vse zasluge, da sem prezivela.. vse, kar sem prebrodila.
Vse bo se ok
Vse tudi mine.