Nova v stiski

[Ic3PrIncZ]

Pozdravljeni,
Pišem ker sem v stiski in ne vem kaj naj naredim. Sem mama dveh otrok z razumevajočim možem, dobro službo in navzven verjetno izgleda vse super.
Navznoter se pa dnevno borim sama s sabo, se mi zdi da vedno pogosteje in da me obremenjuje vedno več stvari. Ponavadi me čez rob spravi služba.
Zadnji teden je res hudo saj že od ponedeljka jokam na dnevni bazi od zjutraj ko se zbudim do zvečer. Vmes se sestavim da oddelam (od doma), peljem otroka v vrtec ipd.
Počutim se nesposobna za svoje delo, čeprav marsikaj obvladam in sem na svojem področju med boljšimi.

Problem pa je ker ne vem kaj naj zdaj. Kaj naj naredim? Kako napej iz tegga? Mož me ves zmeden in prestrašen samo gleda. Jaz bi pa najraje šla v eno luknjo za celo leto ali pa ostala doma kot gospodinja pa.še v tem primeru ne vem če bi bila zadovoljna.
Sredi leta 2021 sem že bila za eno leto na AD, pa se mi ni zdelo da mi kaj prida pomagajo. Takrat sem tudi izkoristila službeno pomoč s psihoterapijo, začela delati na 6h in se nekako pobrala. Omenjena psihoterapija je trajala 5 obiskov v razmaku na cca 3-4 tedne, tako da nekega učinka tudi nisem čutila, saj se jebvse skupaj končalo še preden senje začelo.

[nejcb]

Sem v identični situaciji. Otroci, dobra služba, razumevajoča partnerka, jaz pa psiho na polno. Katastrofalna samopodoba, manjvrednostni kompleks sploh v službi, hipohonder, poln tesnobe. So vzponi in padci, trenutno v velikem down-u in bi se najraje zakopal nekam.

Pomaga mi šport, odklop od elektronskih naprav, po novem začenjam poslušat Saro Isaković in njene meditacije, vsaj za kratek čas pomaga.

Naj vas tolaži vsaj to, da niste edini v tem dreku, ampak nas je ogromno. Meni večkrat ta misel pomaga.

Srečno.

[Cvetlica]

Mislim, da nas je veliko, ki imamo navzven vse, v notranjosti pa trpimo. Zaradi tega smo še večkrat obsojani s strani drugih:" imaš dobro službo/družino/prijatelje..., ti se pa pritožuješ ". Še huje je, ko imamo sami do sebe tak odnos. Ampak psihične bolečine ne izbirajo. Noben od nas si tega ni želel, ampak saj tudi nihče noče sladkorne, raka, itd..

Strinjam se z nejcb, da pomaga da veš da nisi edini Kdo ve, mogoče smo v resnici sodelavci pa se vsi tako počutimo, navzven pa imamo masko da smo super

Morda poskusi z bolj redno terapijo? Ali pa ponovno delaj manj ur  če praviš da ti je to pomagalo?

[ojjoj]

Pozdravljeni sotrpini?
Vsi,ki se soočamo s tesnobo imamo vspone in padce.
Jaz se trenutno že od decembra zelo tesnobna in kakor kaže še ne bo konca. Sem na AD jih,za spanje pa vzamem polovičko Loqana. Tako vsaj za silo funkcioniram. To traja že vrsto let z vzponi in padci. Na žalost me vsaka najmanjša stvar zlomi. Držite se saj za dežjem vedno posije sonce.