prehod v menopavzo

[Emmi48]

Pozdravljeni!

Moja zgodba gre takole: pred 3 meseci sem bila popolnoma zdrava. Stara sem 49, rada športam – tečem in hodim v hribe – imam 2 najstnika, ki sta zelo ok in lep odnos z možem.

Kakšno leto in pol sem opažala, da prehajam v meno, torej sem v perimenopavzi: menstruacijski ciklusi so vse krajši, menstruacije zelo šibke, včasih izostane, včasih 2x na mesec. Včasih me je ponoči in podnevi oblilo, ampak mogoče 1x do 2 x na mesec, zgodila se je tudi kakšna neprespana noč, ampak je šlo. Uvedla sem vse vitamine in minerale, omega 3 in cimicifugo proti oblivom ter zeliščne čaje. Športat sem začela vsak dan, pri čemer sem zelo uživala.

Mislila sem, da bo šlo, ampak ne, v začetku tega aprila me je zadelo kot strela iz jasnega. Začeli so se nočni oblivi tako intenzivni, da sem bila vsako noč od 2. ure zjutraj pokonci, kar me je zelo izčrpavalo. Dobesedno so mi goreli možgani in celo telo. Po 1 tednu kalvarije me je zadela še tesnoba, predvsem zjutraj in šele zvečer je ponehala. Po 2 tednih sem obiskala ginekologinjo, dala kri in nivo estrogena je bil 9, fsh pa 75, kar je pomenilo začetek mene. Zdravnica mi je takoj ponudila nadomestno hormonsko terapijo (NHT) in mi razložila, da tako nizek estrogen vpliva na možgane, posledično na serotonin in da se zato tako slabo počutim.

NHT sem zagrabila z obema rokama, po 1 mesecu pa ugotovila, da je stanje še slabše, saj je bil stranski učinek še večja anksioznost, prvič pa sem se spoznala z depresijo! Poleg tega sem probala še eno hormonsko terapijo, kar pa je povzročilo, da sta se mi na maternici naredili dve cisti in miom.
Z NHT sem takoj prenehala, vsa anksiozna in tudi depresivna sem ostala na bolniški in se poskušala rešiti muk s športom, zdravim prehranjevanjem, masažami in meditacijo, pa ni šlo.

Po 1 mesecu in pol sem šla k osebni zdravnici in prosila za AD, saj nisem nič spala. Zdravnica mi je dejala, da imam hormonsko depresijo in da ni prepričana, da mi bo ad pomagal. Dala mi je mirzaten 15mg. Po 1 tednu sem se naspala, nočnih oblivov sploh ni bilo več, čez dan sem bila nekako zadeta, ampak je šlo.
Zdaj sem 12. dan na 15mg mirzatena, ampak počutim se grozno. Zadnjih 5 dni je katastrofa, saj ne morem vstati, sem tesnobna, napeta in vseskozi jokam in ne vidim več nobenega smisla.
Na forumu sem prebrala, da je na začetku hudo, ampak ne vem, če bom zdržala.
Zelo bom vesela kakršnekoli informacije o tem ali je katera šla skozi meno brez NHT in samo z AD.

Namreč, NHT ne želim, saj neprijetne simptome menopavze zgolj odloži in se mena vrne v vsej svoji moči, pa še raka lahko riskiraš, sicer ni nujno, ampak je zame ta misel obremenjujoča, zato sem šla po AD.

V tolažbo mi bo kakršnakoli informacija tudi glede povišanja ad na 30mg, saj sedaj po skoraj 2 tednih ni učinka. Rada bi, da bi mi vsaj malo odleglo, saj sem v takem stanju že skoraj 3 mesece.

Žal je šla moja osebna zdravnica ravno v pokoj in jo nadomeščajo različni zdravniki, ki pa mi verjetno ne bodo dali kakšne pametne informacije.

Hvala !!!

Lp, Emmi48

 

[Aslan]

Emmi48 dobrodošla na forumu.

Menopavza je naravni proces ženske, torej je fajn, če jo že v izhodišču ne smatramo kot težavo.
Jo vzamemo kot spremembo v telesu in damo telesu čas, da se prilagodi na novo, drugačno hormonsko ravnovesje. Tudi v puberteti (ki je podobno stanje) preguramo turbulence in čustvena nihanja. Ženske gremo že skozi celo rodno obdobje vsakih 28 dni skozi mali vrtiljak hormonskega nihanja z menstruacijo. In nosečnost nam prinese 3 mesece slabosti in vse ostalo kar doživljamo v tem času. Tudi porod je boleča izkušnja. Vse to je naravno! In na ta način je fajn dojemat samo sebe. Z teboj ni nič "narobe".
Kako menopavza deluje na nas je tudi dedno, zato povprašaj mamo, babico ...

Sodobna medicina nam včasih pomaga spet drugič pa le omili neželene simptome a s tem povzroči druge kot so nebodigatreba stranski učinki.

NHT je res po moje zadnja opcija. Mislim, da dokazano povzroča raka.
Nisem veliko brala o tem, ker se sama za to verjetno ne bi odločila.

AD omilijo neželeno simptomatiko anxe in depre.
Hkrati pa nič ne "pozdravijo" in delujejo dokler jih jemlješ.
Začetna faza je večinoma naporna ker se pojavljajo stranski učinki, ki
načeloma po nekaj tednih 4-6 izzvenijo. Ni pa nujno in takrat se pol menjava AD in pol
spet "gor na nove" in stranski učinki ....
Če se odločiš za pomoč AD-ja moraš VZTRAJAT skozi fazo stranskih učinkov,
pomaga to, da višaš postopoma in da stranske učinke sprejmeš kot del procesa.
AD ti bo pomagal do boljšega spanja, manj tesnobe in manj depresivnosti.
Ni pa to čudežna tabletka - in včasih ko poreže slabe občutke, žal poreže tudi dobre ... in ljudje opisujejo nek otopeli feeling.

Za fazo menopavze ti priporočam predvsem notranjo umirjenost
in soočenje s seboj, svojimi morda potlačenimi vsebinami, ki so sedaj nepričakovano butnile na plano.
To lahko raziskuješ na psihoterapiji...če ne drugega se lahko učiš kako sprejeti svoje telesne in duševne spremembe.

 

Tole jaz jemljem kot support pri menopavzi:
(Menoforce se mi zdi, da mi najbolj ustreza - malo menjam po feelingu)
- https://www.avogel.si/produkti/naravna-zdravila/menoforce.php
- https://www.eko-skrnicl.si/products/menowell

Poglej tudi za zeliščno podoporo na :
https://kmetija-plavica.si/menopavza/

[Emmi48]

Hvala Aslan za hiter odgovor.

Tudi jaz sem jemala in še jemljem zeliščne pripravke, žal pa imam zelo hude simptome perimenopavze.

Na tujih forumih - menopause matters.com - sem prebrala nešteto zgodb, kako se ženske mučijo z NHT in jih le-ta tudi spravlja v depresijo in povzroča anksioznost. Poleg NHT potem uvedejo še AD.

Zame je to osebno preveč, so pa moji možgani očitno preobčutljivi na tako hude padce hormonov. Namreč, z menstruacijami in obema porodoma nisem imela nobenih težav. Tudi duševnih težav nisem imela nikoli prej, zato me je to sedaj popolnoma dotolklo.

Sploh nisem vedela niti poznala velikega pomena estrogena, ki ga ima za duševno zdravje žensk. Nekatere sploh ne vedo, kaj se jim dogaja in hodijo od specialista do specialista - motnje v delovanju ščitnice, tinitus, razbijanje srca, nespečnost, potenje, pridobivanje teže, čeprav prehrana ostaja ista... skratka, nimamo neke inštitucije, ki bi ženske v tem ranljivem obdobju obravnavala celostno.

Jaz osebno imam psihoterapevtko že 2 leti, saj tudi na ta način sproščam določene kanale in sem tako rekoč bila zaradi urejenega življenjskega sloga in psihoterapije sedaj popolnoma presenečena nad tem kaj se mi je zgodilo.

Staranje sprejemam in sem se ga pravzaprav veselila, saj so otroci končno dovolj zrastli, da sem se začela posvečati sebi. Sedaj pa to!

Sem na robu solz, ko tole pišem, saj me skrbi prihodnost, saj na Ad ne želim biti več let, kolikor lahko traja prehod v meno.

Glede višanja odmerka AD mirzatena, pa sem kar žalostna, saj obstajata le tableti 30 in 45 mg. Kot rečeno, jaz imam 30 mg in jo sama razpolovim na 15mg, toda kako naj sploh postopoma višam, saj bi morala tableto drobiti in ji ne smem. Torej, čisto praktično vprašanje: kako iz 15mg na 20, 25 in potem do polne doze?

Samo eno možnost imam in to je dvig na 30mg. Se pa bojim prevelike doze, že zaradi stranskih učinkov uvajanja, potem se mi seveda postavi tudi vprašanje odvajanja pri tako velikih dozah.

Bom hvaležna za odgovor.

Lp,
Emmi48

 

[Aslan]

Emmi48 si na zelo dobri poti, da bo vse ok.

AD niso ravno prijazni do nas v začetku.
In odločitev za tovrstno pomoč je tudi sprejet ta začetna neprijetna stanja.

Me preseneča da si dobila Mirzaten.

Najbolj "easy" začetna AD sta ponavadi kak Cipralex (ecytara, cipramil) ali Zoloft (Asentra).
To so vsi iz skupine SSRI - vpliv na serotonin. In vse lahko lomiš, režeš z olfo na osminke :-)

[Emmi48]

Ojla Aslan, hvala za odgovor.

Mirzaten sem dobila, ker nisem res nič spala vsaj 6 tednov zapored in se mi je mešalo.

Pol ga bom pa rezala, ni druge.

Hvala še enkrat in lp!

Emmi48

[Aslan]

Pol ga bom pa rezala, ni druge.

Mislim, da se lahko ja :-) večinoma vsi tko nižajo ali višajo "postopoma" ...
Vsaj tisti, ki so kdaj izkusili turbulenco če greš prehitro gor/dol.
Dr. žal tega večinoma niso izkusili in se držijo zgolj navodil, ki pa veljajo na splošno.

Za AD Welbutrin se ne sme rezat, je pa posebej zapisano v navodilih.

[Emmi48]

Hvala še enkrat.

Sem vesela, da obstajajo ljudje, ki nas razumete in nam nesebično pomagate.

Vse dobro ti želim!

Se oglasim, ko bom bolje, vsaj upam, da bo kmalu.

Lp!
Emmi48

[Aslan]

 Držim pesti, da bo ok
 

[Emmi48]

Če bo komu tole pomagalo:

https://www.youtube.com/watch?v=SVLNiL9SexU

https://www.youtube.com/watch?v=1zkBTCBpKYs

[sanja]

Zdravo Emmi48,

moja izkušnja z Mirzatemom je pozitivna. Zaradi nespanja in pregorelosti sem leto  in pol jemala dozo 30 mg. Trenutno sem na odvajanju na 15 mg in kar gre. Edino na začetku je trajalo kar nekaj časa 2-3 mesece, da so stranski učinki izzveneli.   

[Emmi48]

Ojla Sanja!

Hvala za odgovor in spodbudo.

Malo sem samo zbegana, ker trenutno jemljem 15 mg mirzatena 13. dan, sem pa še vedno slaba, tesnobna...

Mika me da bi po 14ih dneh šla na 30mg.....hkrati pa bi še rad vztrajala na 15mg, mogoče bo to dovolj.

Sem pa res izmučena že 3 mesece in bi rada imela vsaj 1 dan dober, da se lahko oprem na svetlo točko, da ad deluje in da bo vse ok.

Ne vem, kaj naj naredim.

Hvala še enkrat in vse dobro ti želim!

[Emmi48]

Aja, Sanja!

Želim ti res veliko uspeha pri odvajanju od mirzatena, menda odvajanje od tega ad ni lahko.

Kako ga pa opuščaš? Režeš tableto? Ti kdo pri tem svetuje, osebni zdravnik ali psihiater?

Hvala in lp!

Emmi48

[sanja]

Sem ti odgovorila na ZS. Lp, Sanja

[Emmi48]

Oj, sem ti tudi odgovorila na ZS. Lp!

[Aslan]

Želim ti res veliko uspeha pri odvajanju od mirzatena, menda odvajanje od tega ad ni lahko.

Opozorila bi, da beseda "odvajanje" se nanaša na odvisnost od neke substance.
Npr. alkohol - saj za enak učinek potrebuješ vedno več alkohola.
Enako je z pomirjevali (helex, lexaurin, apaurin...)
Enako je z drogo.

Antidepresivi sami po sebi niso zdravila, ki zasvojijo. Delujejo dokler jih jemlješ.
Uvajalni čas in čas opuščanja pa sta čas, ko se morajo v možganih zgoditi spremembe. Te spremembe se dogajajo na receptorjih, med sinapsami ... (npr. serotonin) potuje iz enega nevrona v drug nevron.
Čas, ki ga zdravilo potrebuje za polno delovanje je torej razvoj teh sprememb ... kok nekega nevrotransmiterja gre iz enega nevrona na drug nevron. Opuščanje je enako le v obratni smeri.
Dolgotrajno jemanje in trajne posledice v možganih niso izključene, zelo na udaru je npr. libido ipd...

AD omilijo neželjene simptome, nič ne "pozdravijo". Ti pa pomagajo funkcionirat takrat, ko ti sam zaradi psihične stiske več ne zmoreš. So bergla da lahko shodiš sam ...
Kdor sočasno z jemanjem AD ne spremeni svojih vzorcev življenja (misli, čustvovanje, vedenja, medsebojni odnosi, občutek sebe ipd ...) in opusti zdravila, bo prej ko slej še globje kot prej.

Opuščanje zdravil mora biti postopno ... tvoje telo ti bo povedalo kako si z nižjo dozo,
dat čas telesu in zdravilom ob nižanju ... in res vedet kaj te v stisko vodi in to popucat v življenju.
Ni popolnih življenj in nikogar ni, ki bi lahko rekel "jaz nimam nič za popucat".
Vsi imamo prtljago otroštva, imamo neustrezne zgodnje odločitve, čutimo prijetna in neprijetna čustva itd ...

 

[Emmi48]

Zdravo Aslan!

Se popolnoma strinjam, ampak opuščanje mora biti zelo individualno. Zdravniki pa opuščanje vodijo po šabloni. Sem videla v praksi pri prijateljicah, ki so žal imele odtegnitvene učinke in so šle nazaj na ad in jih jemljejo leta!

Mislim, da bi morali zdravniki malo pogledati v tujino, kako se to opuščanje izvaja: zelo, zelo počasi in postopoma...

Iz tega razloga sem jaz šla zelo težko na ad, saj je potem opuščanje velik problem, saj zdravniki uporabljajo za vse enak pristop, polovička 1 teden in 1 teden vsak drugi dan....

V tujini imajo ravno zaradi groznih odtegnitvenih učinkov ad-je tudi v tekoči obliki, da greš res počasi dol, da telo nima prevelikega šoka. Da si odmerjaš po kapljicah - recimo moj ad imajo v tekoči obliki.

Je pa treba tudi povedati, da žal so določene bolezni in tudi stanja (perimenopavza in menopavza), ki povzročajo psihične težave, torej so te duševne težave lahko posledica nekih bolezenskih stanj v telesu in nimajo nobene zveze s samim čustvovanjem človeka (misli, stresne situacije itd.) - recimo  takšen je akustični nevrom - tumor v možganih - ko ga operirajo zna priti do anksioznosti in depresije - ni pa nujno. In takšna stanja niso povezana z življenjskimi situacijami, ki bi jih bilo treba "spucat". In ti ljudje si potem pomagajo z AD, da sploh funkcionirajo.

Žal tudi veliko zdravnikov ne pove, kaj vse lahko pričakuješ ob uvajanju AD - morali bi jasno povedati, da bo lahko - ne nujno - zelo zelo težko in da je pri 3 tednih mogoče že kaj napredka in da boš ok lahko šele po 2 mesecih...

V mojem primeru so mi ponudili hormone ali AD - nobene informacije o tem, kaj me lahko čaka ob uvajanju, opuščanju ali o tem, koliko časa je sploh varno jemati.

Je varno jemati ad do 2 leti, več let, celo življenje?

Hvala za vso podporo Aslan! Lepo je vedeti, da so še takšni ljudje....

LP!

[Aslan]

Hvala za vso podporo Aslan! Lepo je vedeti, da so še takšni ljudje....

Ni lahko bit ženska, ni lahko imet menopavze, ni lahko z anxo ... 

[Emmi48]

 

[Tačkica]

hoj,te berem,mene je zadelo pred leti,da sem bila kot zobmi,sem podpisala svojo več mesečno kalvarijo, mena je ena velika je...a,prodali vse živo tudi hormonske te so me dokončno sesule, ja nato šla na ad poročati  trajalo 5 tednov s pomočjo lexaurina,ampak sem pregurala  potem je bilo vse ok , drži se ,nisi sama v tem  je pa res da mora imeti ženska strašno moč da to Pregara. T iste,ki se s tem niso srečale tega pač ne razumejo
Vsem  .
V

[Emmi48]

Pozdravljeni Aslan, Sanja, Rbica123 in Tačkica!

Prosim za nasvet.

Danes je 11. teden, ko sem na 30mg mirzatena. Predpisala mi ga je osebna zdravnica, bila sem pri njej samo 1x, 1x sva govorili telefonsko. Psihiatra nimam. Obiskujem psihoterapijo in imam res dobro podporo.

Začela sem s 15mg 2 tedna, nato 30mg in skupaj je to sedaj 13 tednov.

Po 4 tednih sem prišla k sebi: depresija, anksioznost sta povsem izginili. Moje spanje pa je bilo že od 15mg dalje vseskozi normalno. Oblivi so povsem prenehali.

Potem sem opazila, da se mi stanje slabša. Torej po 4 tednih so se spet pojavili predvsem utrujenost, brezvoljnost in takšni znaki kot depresija.

Potem je tako stanje trajalo 10 dni in zopet je bilo spet vse ok, spanje še vedno normalno. To je trajalo nekako 10-13 dni.

Nato sem opazila drastično poslabšanje depresije in opazila, da je vse skupaj povezano z menstruacijskim ciklusom oz. izgubljanjem menstruacije.

Potem po 10 dneh od 1. dne menstruacije spet pride izboljšanje kot da nikoli sploh nisem bila bolna.

Sedaj sem 12. dan ciklusa (od 1. dne menstruacije) in od 4. dne dalje pa do danes - to je 12. dan - vsako jutro čutim tesnobo, ki me hromi vse do večera. Vrača se tudi depresija.

Res pa je, da vseskozi spim zelo dobro, pa tudi vročinskih oblivov nimam.

Menim, da je vse povezano s hormonskim nihanjem in ciklusom, ki je sedaj vsakič krajši tako, da ne vem, kdaj bo naslednja menstruacija.

Vem tudi, da so nihanja ob uvajanju v ad normalna in lahko mine 3 mesece preden se stabiliziraš.

Takšna nihanja, da sem 10-14 dni povsem brez kakršnihkoli simptomov depresije ali anksioznosti, potem pa 10-14 dni povsem na tleh (ne jem, samo ležim, sem v hudi stiski, anksioznost cel dan in depresivna), me spravljajo v obup.

10-14 dni sem popolnoma ohromljena, ne zmorem nič, samo ležim, jokam in ne vidim smisla. Tako ne bom zmogla...

Sedaj se mi postavlja vprašanje: ali je potrebno dozo ad zvišati na 45mg?

Zelo zelo sem proti temu, saj mi notranji glas pravi, da naj še malo vztrajam, saj mora poteči vsaj 12 tednov na zdajšnji dozi.

V agoniji sem že 5 mesecev in ne bom prenesla višanja ad ali celo zamenjave ad! Poleg tega ne vem, koliko moja zdravnica sploh ve o teh zadevah, psihiatrom pa ne zaupam, saj bi zdravila samo dodajali in menjali.

Obisk pri osebni zdravnici imam naslednji teden.

Prosim za nasvet! Naj vztrajam? Kakšne so vaše izkušnje? Bliža se polni 3 mesec na ad, jaz pa še zdaleč nisem ok.

Hvala!