En kup fizičnih občutkov po telesu

[Sebastijan]

Pozdravljeni sotrponi

Star sem dobrih 50 let za depro in ankso se zdravim cca 15 let oziroma vsa ta leta jemljem paroksat, na začetku sem shajal zelo dobro kot preprojen in kmalu opustil ad, zdrzal sem lake dve leti brez nato zopet pristal na ad jih, jebiga....no potem sem znova po dveh ali treh letih jemanja opustil ad in zdrzal brez kako leto, nato sem se znova vrnil na ad. Dolga leta sem shajal z cca polovicko oziroma morda tri cetrtine tableta od 20mg...zmanjseval sem zaradi spolne sle kateri ti paroksat totalno zabije da sem lahko za silo funkcioniral v sexu.... no da o stranskih ucinkih pri prenehanju in o ponovnem uvajanjiu ne govorim ker kot ze vecino veste so grozni, prav tako pri zmanševanju doze in povečanju doze.

Kar me pa muči zadnjih 6 mesecev so pa grozni občutki v predelu trebuha,srca,prs....neko nepojasnjeno stiskanje kot bi ti nekdo stisnil notranje organe za sekundo dve obcutek imas da je konec, neki zivcni obcutki, kot da se sekundo ustavi zivljenje, on obcutek nezmoznosti, da o platicipacijah srca ne govorim za popizdit, trenutno sem na celem paroksatu 20mg kake tri tedne, pred tem sem bil tri mesece na tri cetrtinkam in se pred tem na
 polovicki, verjamem da da še parkostat ni prijel v celoti pri dvigovanju doze, saj vedno dlje rabi da prime ko si enkrat na ad jih toliko let, sprasujem pa se ali je možno da je paroksat izgubil svoj car v cca 10 letih jemanja in telo vec ne reagira nanj. Je pa res da anksa in depra vedno izzove nove razne bolecine po telesu in tudi obcutke vedno najde neki novega nove simptome vsaj tako je pri meni

Naj še povem da sem bil veckrat pred leti na ekg vse bp sploh v panicnih napadih in podobnimi tezavami

Tudi uz srca sem opravil tri leta nazaj in obremenitveni test vse bp.

Naceloma sem zdrav nimam nekih tezav edino kg prevec ampak tako je ze 30 let

Lep pozdrav

Sebastijan

[Aslan]

Sebastjan zdravila so zgolj opora, pomoč v hudi stiski - pozdravijo dokončno tukaj nič.
Lahko pa učinkovito omilijo neželjeno telesno simptomatiko in seveda dodajo neprijetne stranske učinke ob uvajanju.

Psihoterapija je tista, kjer se boš skozi pogovor ukvarjal "sam s seboj" in terapevt s teboj in tvojim svetom doživljanja. Raziskovanje sebe - svojih vzorcev mišljenja, vedenja in čustvovanja. Prav čustvovanje je tisto, ki ga ponavadi ne znamo ne sprejet, ne prečutit in bežimo od njega. Čustveni del je telesni del - so občutki, čutenje, telesne senzacije in ja je pogosto tudi nelagodje. Terapija te bo naučila razumet svoja čustva (jeza, strah, sram, žalost, veselje), naučila te bo izražat čustva in z drugimi podeliti svoje potrebe v dani situaciji. Prav tako terapija uči spoznavat kaj si ti želiš, v kakšnih odnosih si s samim seboj in z drugimi ipd tematike.

Ukvarjanje z zdravili je sizifovo delo. Malo gor in malo dol ... to so najslabše opcije ...
Lahko vzameš neko dozo na kateri dokaj ok funkciniraš in sočasno začneš res delat na sebi.
Zapletanje okoli AD kdaj prime, zakaj ne prime itd je čista loterija, pri vsaki osebi je drugače - odvisno od veliko dejavnikov.

Srečno! ... poišči si tedensko psihoterapijo, za vsaj 1 leto dni.
(psihiater - psiholog - psihoterapevt = to so 3 različni poklici)
 

[Cvetlica]

Živijo Sebastjan,

tudi jaz bi ti svetovala da ne začenjaš in ukinjaš kar napred ADje. Poišči neko dozo kjer funkcioniraš in potem nekaj spremeni. Videla sem preveč ljudi, ki so prehitro nehali in padli v ta jo-jo efekt. Ampak z vsakim ponovnim jemanjem so se počutili še bolj poražene kot tisti ki so konsistentno jemali. Če praviš da imaš preveč kg bi lahko poskusil s športom, ki je dober za mentalno in fizično zdravje? 

Vse dobro

[jurekodric]

hej sebastjan, vem, kako naporno je, ko se vrtiš v krogu z AD-ji in vsemi temi simptomi. bil sem na podobnem – zdravila so mi pomagala, da sem funkcioniral, ampak nikoli niso odpravila vzroka. šele, ko sem začel delati na sebi s terapijo, sem našel prave odgovore. telo in misli ti z občutki sporočajo, da je čas, da pogledaš globlje vase.

kot je že rekla @Cvetlica: najpomembnejše je, da si najdeš stabilno dozo, ki ti dovolj lajša simptome za normalno delovanje, in nato začneš s terapevtom razčiščevati, kaj se skriva za tesnobo. to ni hitra rešitev, ampak dolgoročno je edino, kar ti lahko resnično pomaga.

ker sem sam našel svojo pot, bi rad pomagal tudi drugim. če želiš pogovor ali kak nasvet, me lahko kontaktiraš. upam da si dobro, drži se in pogumno naprej! ?