Vrtoglavica in tesnoba

[Nitto]

Pozdravljeni,

marsikaj sem prebral na tem forumu in morda se lahko kdo poistoveti z menoj.
Star sem 33 let in delam na zelo odgovorni funkciji v velikem podjetju. Težave, ki jih imam se že nekaj časa vlečejo, sedaj pa je postalo zame zelo tesnobno.

Malo ozadja.
V sedmem razredu osnovne šole sem dolživel prve srčne palpitacije, kjer mi je iznenada začelo srce tako razbijati, da sem mislil, da je konec. Predvidevam, da sem od takrat začel gojiti določeno tesnobo. Palpitacije so se mi pojavljale skozi celo srednjo šolo, ponavadi ob nenadnem gibu ob kaki športni aktivnosti. Ker sem vedel, da to mine, temu nisem posvečal preveč pozornosti.

Na fakulteti in kasneje nekaj let nisem imel prav nobenih težav, nisem pa nikoli maral pretirane gneče, zaprtih prostorov, ipd. Konstantno sem moral vedeti kje je izhod, da sem bil miren in sem živel normalno.

Ko sem začel pred slabimi desetimi leti z zaposlitvijo, sem se imel čisto ok, brez težav. Tu pa tam sem doživel srčno palpitacijo, kar me je spravljalo v veliko zadrego, saj se je to ponavadi zgodilo, ko sem bil v službi v stresni situaciji, kjer sem moral najto rešitev nemudoma ( to se je od mene tudi pričakovalo). Ker se je morda to zgodilo enkrat letno (nazadnje leta 2019), temu nisem posvečal pozornosti.

Leta 2020 pa se je začelo obdobje vrtoglavic oziroma nekakih čudnih omotic. Spomnim se, da se mi je prvič to zgodilo med vožnjo avtomobila, kjer sem gledal avto radio in ko sem glavo dvignil, mi je za nekaj sekund zavibriralo v glavi (pekoc obcutek) in nisem vedel kaj se dogaja, stopil sem po bremzi. Po nekaj sekundah lot nekake omotice, se je vid umiril in cel pretreaen sem se privlekel do doma.

Od takrat naprej nikoli nisem bil cisto ok, simptomi pa so se stopnjevali. Med hojo sem imel obcutek kot da tla niso ravna, kot da hodim po napihnjeni blazini. Ce sem pogledal nekaj cisto od blizu, se mi je zdelo kot da se slika trese. Ce sem hipoma pogledal od blizu na dalec, me je zopet zapeklo v glavi. Ni blo prehudo, dalo se je živeti.

Potem se je to začelo stopnjevati, da sem pri sedečem položaju imel občutek, kot da za hip padam, hitro sem zamenjal pogled nekam drugam, da se mi je omotica umirila. Nikoli dodatne slabosti, samo dodaten strah in povečan utrip. Šel sem k okulistu, na pregled vratne hrbtenice, vse ok. Pojavljati so se mi začele tudi čedalje bolj intenzivne nitke in zavese v očeh. Okulist mi je rekel, da dokler ne vidim belih zajčkov, da je vse ok.

Sedaj pa sem v obdobju, ko moje vrtoglavice in omotičnost močno vplivajo na mojo službo, kaj šele peivatno življenje z majhnim otrokom. Stati pri miru ne morem, saj imam konstantno občutek, da moje telo valovi in da se mi majejo tla pod nogami, ne stojim na ravnih tleh. Konstantno se oklepam kakega predmeta ali raje kar sedim ( v službi). To valovamje in omotičnost, se poveča, če sem v kakem majšem zaprtem prostoru, vpliva tudi svetloba in vzorci. Recimo, če so svetleče ploščice v kopalnici, imam občutek da prostor kar vibrira in valovi. Včasih se čisto ok počutim in me recimo nekdo ob hoji pokliče, da hiipoma reagiram, takrat kot da se mi za sekundo ugreznejo tla pod nogami in se moram nečesa okleniti.

Če stojim pri miru in nekaj gledam od blizu (recimo telefon) imam občutek da se mi v perifernem vidu tla oddaljujeo in doživim omotico. Če stojim v skupini kjer se nekaj od mene pričakuje, se ukvarjam samo še s tem in se zgodi da sem v taki stiski, da niti govoriti ne morem, saj se mi potem kr zvrti oziroma zapeče v zadnjem delu glave. To vse je sedaj dopolnjeni tudi s tem, da tudi v sedečem položaju kar nenadoma začutim trzljaj in pekočo bolečino v zadnjem delu glave, kot da bi me nekaj hotelo potegniti s stola. Kot da bi ti nekdo brenkal po živcih. Tudi piska mi v ušesih (kot prižgan star televizor, ko ugasneš zvok)

Sedaj sem v obdobju, ko sem v veliki stiski, saj se mi je to prelevilo v doživetje paničnih napadov in napadov tesnobe, sploh v situacijah, kjer se nekaj od mene pričakuje in moram nekaj narediti v skupini oz. pred skupino ljudi. Razmišljam samo o tem ali me bo zagrabilo in kako se bom umaknil. Izgubim sapo in imam občutek kot da ne morem globoko vdihniti, kar še dodatno stopnjuje napetost v meni.

Danes ko to pišem čutim veliko tesnobo, ki še stopnjujejo to omotičnost. Konstatno premikam položaj nog v sedečem položaju, se zibam na stolu ipd. saj imam tako nekako občutek, da ne dam telesu možnosti da se mi zvrti. Če sem čisto pri miru, imam občutek kot da me nekaj hoče potegniti s stola ali pa mi vzeti tla pod nogami. Ob ležanju imam občutek kot da sem na barki. 

Delati ne morem normalno, sodelavci me že čudno gledajo, kaj se konstanto presedam in praskam po glavi. Izogibam se konfrontacij in stoječih situacij. To nikakor ne gre.

Grem še na MR glave in vratne hrbtenice, vendar imam čedalje bolj občutek da vsi ti problemi izhajajo drugje.
Ne kadim, občasno spijem kakšno pivo, imam ljubečo družino in okolica me spoštuje.

Doma in v službi čutim sram razlagati o svojih problemih, saj me vsi doživljajo kot steber kamor ostali pridejo po varno zavetje.

Zato sem se malo bolj razpisal tukaj.

Najlepša hvala za vaše mnenje.

[Vladimirko]

Zdravo, na tvojem mestu bi najprej poiskal dobrega kardiologa. Problemi srcem se večlično odražajo na psihi, omotice, vrtoglavice,  velja tudi obratno.
Prevri zamašenost žil.
Začni delati na sebi. Avtogeni trening itd.
Pa dobi nekoga, da se boš lahko z njim pogovoril.
LP.

[panicarka23]

Zdravo Nitto.

Leta 2022, ko sem začela padati v depresijo se je tudi meni začelo vse skupaj z vrtoglavicami, tako hudimi, da sem včasih komaj naredila dva koraka, zato sem enkrat več kot 20 ur sedela na Ljubljanski urgenci, da sem prišla do CT-ja glave, saj sem ob vseh teh vrtoglavicah, piskanju v ušeih, glavobola, pekočega občutka v glavi in vratu bila prepričana, da imam tumor, seveda ob vsem branju o tumorjih so se simptomi samo povečevali. No, CT je po več kot 20 urah pokazal, da je z mano vse v redu. Preden sem se zavedala da gre za depresijo, sem imela tudi strah pred tem, da je nekaj narobe z mojim srcem, verjetno tako kot vsi panicarji sem tudi jaz mislila, da bom doživela infarkt… po 15 opravljenih EKG-jih, po dveh 24-urnih holterjih, po dveh UZ srca, sem končno dojela, da z mano fizično ni nič narobe, čeprav se ves čas in še vedno pojavljajo palpilacije, srce dostikrat “prehitro” bije, čeprav je seveda normalno da kdaj pa kdaj hitreje bije, tudi čez 100, problem je pri nas, ki trpimo za panično motnjo, ker vsak utrip posebej čutimo/spremljamo, zato se nam vsaka sprememba utripa zdi, da je nekaj s srcem narobe… jaz sem se skoraj uspešno rešila vsega tega, bom rekla kar za 90%, sem pa eno leto jedla antidepresiv in še vedno obiskujem psihoterpaijo 4x na mesec.

Priporočam vam, da greste še na kakšen pregled srca, zagotovo nič ni narobe z vašim srcem, ampak da vas kardiolog pomiri, da res ni nič… potem pa posvet z osebnim zdravnikom ali psihologom…

Vso srečo vam želim in vedite, da niste sami!

[kasper]

Zdravo Nitto,

Tako kot drugi bi ti najprej priporocal pregled pri zdravniku, samo zato, da bos res pomirjen.

Se je pa moja anksioznost zacela zelo podobno. Pogosto sem imel palpitacije, tunelski vid, piskanje v usesih. Tudi meni je bil glavni stresor sluzba in ce tam ni bilo tezav, sem bil 80% ok. Zdaj gre sicer na bolje, ampak veliko pocasneje kot sem mislil da bo slo. Glavni pomocnik pri meni je sport, ampak tudi tega sem se moral lotiti pravilno. Se kaksni dve leti nazaj sem zelo veliko sportal, ko pa se je zacela anksioznost pa sem sport cisto opustil. V veliki meri tudi zato, ker mi je sport sprozil palpitacije in mocno povisal srcni utrip, kar me je psihicno cisto zdelalo. Sedaj pa sem zacel sportat z obzirom na srcni utrip. Recimo ce tecem pazim, da mi utrip ne gre cez 150 utripov na minuto. Tako se tudi po sportu ne pocutim utrujenega in srce se mi hitro umiri. Mislim da mi je tudi zelo pomagal izvlecek pasijonke (kapsule, dobis v lekarni pod imenom Anxemil) cisto naravno, ampak res pomaga. Vzamem eno zvecer in eno zjutraj.

Srecno! 

[izgubljena90]

Nitto, živjo.

Kako si? Jaz imam podobne občutke s tem vidom, kot da se vse "preliva". Ampak ni stalno prisotno in ko npr. ležim sem ok. Tudi začelo se mi je podobno..z enim "napadom", sicer malo drugačnim kot pri tebi. Sem pa bila takrat v stresnih situacijah in sem domnevala, da mi telo sporoča, da moram narediti nekaj za sebe. No, seveda nisem in se simptomi samo stopnjujejo. Si imel v zadnjem času kakšen pregled? Vsaj posnet EKG recimo na zdravniškem za službo? Meni so pred tremi leti rekli, da težave nimam zaradi srca. Takrat sem imela podobne težave oz. bolj težave z ravnotežjem kot z vidom. Zdaj se mi zdi, da so težave nekje za očmi.. težko opišem. Čudne senzacije nekje v glavi, za očmi in okoli senc 
Takrat so se težave izboljšale po uvedbi AD, ki sem ga jemala dobro leto. Zdaj sem dve leti brez in zdravnica meni, da bi bilo dobro ga nazaj uvesti. Ne vem.. včasih se mi zdi, da je vse samo v moji glavi spet drugič pa se ne morem rešiti občutka oz. bolj prepričanja, da sem res hudo telesno bolna pa mi nihče ne verjame..

[Panicarka]

Pozdravljeni soborci in soborke.

Tudi sama se borim s podobnimi simptomi (omotice, zameglen vid, razbijanje srca, zibajoči občutki...), ki prihajajo v valovih in mi grenijo življenje. Občasno je zelo hudo in se komaj prebijem čez dan, še posebej v službi, ko moram biti zaradi narave dela res zbrana in skoncentrirana. Na trenutke sem čisto na tleh in ne vem več kako se boriti proti temu. Bojim se raznih tablet in jih ne želim jemati vsakodnevno. Helex imam za vsak slučaj pri sebi, ampak ga vzamem izjemno redko, ko čutim, ds res ne zmorem več brez (npr. v treh letih sem pojedla 15 tablet).

Obstaja v Ljubjani kakšna skupina za samopomoč, kjer bi si malce izmenjali izkušnje, si delili občutke?

Lep pozdrav in fajtamo dalje...