Tesnoba

[m19x]

Pozdravljeni,

 

odlocila sem se, da “izlijem” svoje pocutje na forumu, prav tako pa mogoce dobim kaksen nasvet, spodbudno besedo

 

Torej. Pred 10 leti sem dobila prvi napad tesnobe, zjutraj, vsako jutro, ista ura. Okrevanje s pomocjo AD je bilo naporno, ampak uspesno. Vse do zdaj.. Jemljem asentro. Do prejsnjega petka sem jemala 100mg. Takrat sem zbolela za gripo, katera me je zelo zdelala, dobesedno. Tako da mi je med bolehanjem vse udarilo na psiho. Vsak dan sem se slisala s psihiatrom, tako sem povecala dozo asentre na 150mg. Naslednje jutro pa spet kot pred desetimi leti-tesnoba: tezko dihanje, kot da mi nekdo sedi na prsih, nenormalno potenje. Vse to traja od 5:00 in tam do 7:00. Vsako jutro, en teden ze. Naporno je. Utrujena sem. Izcrpana. Nevem kako naj se znebim te tesnobe. Pa tako lepo sem furala vse do zdaj. Po pogovoru s psihiatrom, sva uvedla po povecani dozi AD in prvem tesnobnem jutru, se pomirjevala. Zjutraj in zvecer. Poskusila sem s tremi(Lorsilan-prevec zaspana, Eglonyl-preslab) zdaj imam Helex. Danes vzela tretjo polovicko 0.25mg. Ta vpliva name se najboljse, pocutim se “vredu”. Ampak, jutra so ista. In cez dan ko popusti, se pocutim slabo, ampak probam nekako preziveti do vecera, da ne pretiravam z dozami. Najhuje je, da nevem tocnega vzroka: zakaj je prislo do tega ? Utrujujoce je vse skupaj, brez energije sem…. zmatrana… v glavi ena in ista vprasanja: zakaj jaz? Zakaj vse to? Bom prisla s tega? Se mi bo se ponovilo? Zdaj traja to ze 9 dni, prav stejem dni in se bojim vsakega jutra…

(Poleg tega vsega, vmes se bruham, zaradi kombinacije kaslja in psihe, apetita nimam. Komaj kaj pojem cez dan. Vse te dni pa imam ze drisko. Od tega?)

 

Hvalezna bom vsakega nasveta, tolazbe,.. vesela sem, da lahko nekam izlijem svoje tezave. ?

[Aslan]

Živjo m19x sem prebrala tvoj zapis.

Doza 100mg Asentre je taka "srednja doza" in zagotovo že učinkovito deluje glede tesnobe.
Sedaj, ko si višala (ne vem kako hitro si višala a predvidevam, da si dvignila za 50 mg),
so stranski učinki ubistvu pričakovani. (jaz bi npr višala po slabo četrtinko zato da se izogneš stranskim učinkom)

Danes imamo res neke čudne gripe pomešane z covidom in vse traja in si ves čuden po tem.
To se je treba naučit sprejet. Tudi sama sem sedaj po 7 tednih od bolezni še vedno netaprava "kašljam in včasih težko diham.

Bolje bi bilo, če bi si izbrala podporo psihoterapije tj. pogovora in se naučila tehnik sproščanja, spoprijemanja s simptomi in delala na vzrokih, ki te v tesnobo vodijo. ... Predvsem pa naučit se sprejet svojo ranljivost, bolezen, dovolit si počitek, znat ukrotit negativni notranji samogovor...in sočutje do same sebe razvijat.

Psihiatrija kot taka pa ti bo samo dvignila ali nižala dozo - tako pač je. In dobila boš še več kemije: pomirjevala (Lorsilan, Helex) in antipsihotike (Eglonyl).

Utrujenost po gripi ali covidu je normalna.
Utrujenost, ko imaš v glavi overthinking je tudi normalna.
Tukaj potrebuješ razumevanje okolice, mirno okolico, podporne ljudi ...
Nič notranjega priganjalca in še manj notranjega plašitelja.

Drži se, tudi to višanje tablete bo minilo in boš ok,
kako hitro pa ne vem ... vsak se malo drugače odziva na tablete.
Predvsem pa delat na temu, da imaš svoje življenje urejno in mirno.

Sočuten objem ti pošiljam
 

[m19x]

Med nosecnostjo 5 let nazaj sem dozo veckrat povecala,nizala (z 100 na 150) in ni bilo nikoli tako hudo. Sploh nisem cutila sprememb pomoje..

Tokrat je pa hudo.. zdaj je ze 9 dni od povecanja, 8dni ze imam jutranje napade. Danes je grozno. Res, da sem danes zvedla, da je dobri kolegici umrla mama, tudi to me je prizadelo.. in cel dan imam grozno pocutje... potenje, tesnoba, zalost, apetita sploh nimam ze cela dva tedna odkar sem zbolela.. obupana sem. Kdaj bo boljse? izvajam meditacije (yt posnetki), se mi zdi da ni ucinka.. zalostna sem.. na jok mi gre, ne morem se zjokat.. kot da me nekaj blokira... samo zdrava bi rada bila nazaj super moza imam, dva sladka otroka.. ahh.. zakaj to moha biti tako hudo?

[Aslan]

Moj nasvet je, da si dovoliš čutiti čustva, žalost, strahove ..
TELO čuti - ker je živo - in naučit se sprejet vse telesne senzacije.
Zdravilo ti to lahko neki časa "omili", ampak na dolgi rok ne bo šlo tko.

Novica o smrt prinese veliko občutkov,
sploh če umre kdo bližnji ali nekomu bližnjemu kdo umre.
Tudi tukaj je moj edini nasvet: pogovarjaj se o tem, nauči se ubesediti občutke, jih znat predihat in sprejet s sočutjem. To je naložba vase in tudi v materinstvo saj mama otroku pomaga regulirat njegova čustva.

Skozi težke faze pride do najboljših premikov v življenju, tam se dela napredek, spremembe ...
Ko nam je lepo pa pač uživamo in smo happy.

Pomisli če bi tvoj otrok preživljal težko fazo tesnobe kaj bi mu rekla v suport?
bi zahtevala od njega da naj bo že hitro ok ali bi mu nežno dala prostor za čustva in ga objela s sočutjem?
Tako naredi sama sebi - odnos do sebe - sprejet sebe ranljivo in žalostno, bit ok s seboj tudi ko nisi ok.

To da imaš fajn moža in 2 otročička je tvoje varno gnezdo.
In včasih si ti tista, ki potrebuješ ČAS zase ...
 

[m19x]

Hvala za lepe besede... trudim se, po eni strani se zavedam, da vse zahteva svoj cas, ampak me vsakic odnese, ker traja tak dolgo... trenutno je vsaka tako tezka minuta  prekleto dolga...

[Nives]

Zelo smo naučeni, da je edino to, da se počutimo dobro, ok. Ampak life očitno ne gre tako. Se počutimo dobro.. se počutimo slabo in vse vmes..