Pozdravljena Isabela

Dobro Vem kaj doživljaš, jaz sem 41 let star oče treh malinovcev, ki poberejo kr veliko prostega časa, in pa vendar najdem čas za sebe, obiskujem psihoterapevtko, pri kateri sem se že veliko naučil. Z tesnobo in paničnimi napadi sem se prvič zavedno srečal pred 15 leti. Takrat sem kot laik to premagl z minimalno omočjo AD jev (asentra). Leto kasneje sem še prestal zdravljenje odvisnosti od alkohola, katero še vedno drži

. Po kakšnih 5 letih pa so okoliščine ( služba) pripeljale do nekajmesečne močne tesnobe in panike. Po tistem sem že pridobil nekaj več znanja glede psihe. Do leta 2019 jeseni sem bil brez težav, ko se je epizoda ponovila, po vsaki epizodi se naučim nekaj novega, sprejemati okoliščine takšne kot so, res da je ta epizoda trajala malo dlje, že zaradi covid sranja, ampak je sedaj veliko bolje, razen ti prazniki so me mlo potrli.
Največ narediš, ko uspeš ozavestiti svoj notranji Jaz in približati okoliščinam katere ne moremo spreminjati. Sprejemati občutke takšne kot so, kajti ko se poskušaš občutkom upirati je ravno nasprotni učinek, kot bi ogenj gasil z bencinom.
Pusti ogenj goreti, ko zmanjka materiala bo sam ugasnil, zato se ne poskušaj ulirati občutkom in jih poskušaj sprejeti. Pomaga.

?
Vem kakšni so občutki, in včasih misliš da si edina na svetu v tem krču!!! Ampak verjemi da nas je ogromno. Nič ni nevarnega, je pa zelo zoprno . Poskusi vsiljene misli zamenjati za misel o tem da ti ni nič in da bo enkrat minilo, poskusi preusmeriti misli! Pri meni delujeta dve( na telefonu rešujem sudoku

?, ali pa še bolje so pa dihalne vaje.
Lepo se mej, pa zavedaj se da ti ni nič in da bo minilo, ne upiraj se občutkom,. Pusti ogenj da pogori

?