FORUM Nebojse.si
Novice:
 
*
Dobrodošli, gost. Prosim, prijavite se ali registrirajte.
Ali ste pozabili aktivirati vaš račun?
petek, 29. marec 2024 ura: 08:23


Prijavite se z uporabniškim imenom, geslom in dolžino seje.


Strani: [1]   Pojdi dol
  Natisni  
avtor Tema: Tesnoba, in depresija, povezani z hladnostjo partnerice  (Prebrano 1545 krat)
0 uporabnikov in 1 gost pregleduje temo.
Lexy
Novinec / novinka
*
Odsotni Odsotni

Prispevki: 7



« dne:: petek, 04. junij 2021 ura: 11:44 »

Pozdravljeni.

Sem 48 letni oče dveh prekrasnih in pridnih najstnice in najstnika, v cvetu pubertete.
Že 28 let  (odkar sva se spoznala) sem noro in slepo in sploh-ne-vem-kako-bi-opisal zaljubljen v svojo partnerico in  mamo najinih otrok.
Samo če pomislim nanjo, na njen vonj, na njeno telo, na njeno podobo, sem cvrt, paf, švoh, obnemel in zaslepljen. Zaradi nje bi gore premikal in spreminjal tok potokom in rekam. Ne morem si predstavljati niti v najhujših morah, da bi v življenju imel neko drugo žensko. Tako nor sem nanjo.

Nisva se poročila  zaradi spleta naključij, ker ji je pred desetletjem in več mama umrla zaradi raka in sva vse odložila na kasnejši čas, ki pa nikoli ni prišel.

Njenega zavračanja in ignoriranja mojih potreb po sprejemanju, po razumevanju, po čustveni navezanosti, po dotiku enostavno ne morem več prenesti.  Zaradi njene nedostopnosti, ki se iz leta iz leto stopnjuje , moja psiha tako trpi, da se dneve in dneve na skrivaj jočem in globoko v sebi tako trpim, da imam venomer ne samo cmok v grlu, temveč že kar bolečino v prsih.

Danes Se mi je odprlo vesolje znanosti, ko sem si na Zadovoljna.si, prebral članek o erotofobijah.
Pri moji miški je ves čas šlo za več zadev: takoj med njimi prepoznam gimnofobijo, in hafefobijo.
Njena želja  po spolnosti je venomer (vsaj na začetku) obstajala, a se manifestirala vedno tako, da nisem smel gledati njenega golega telesa.

Sicer je moja miška res odlična, skrbna in ljubeča mama najinim otrokom.

Drugače imam povsem umirjeno in urejeno, življenje, imam svoje podjetje,  sem ekstremni športnik, imam hudo natrenirano in definirano telo, da sem celo med prebolevanjem COVID-a vsak dan ob 4h zjutraj po eno uro tekel (ko ni bilo žive duše nikjer),  aktivno treniram gimnastiko (tudi dvojni salti,..), fitness, crossfit, tek, gorski tek..skupaj sem športno aktiven najmanj 27 do 30 ur na teden, imam postavo, ki lepi nasprotni spol. Zavedam se, da bodo izkušeni psihologi v tem pravkar napisanem stavku našli zametke mojega narcisizma, vendar me to ne gane. Od vekomaj sem športnik in brez izklesanega telesa si svoje podobe ne morem predstavljati. Tako kakor sem do sebe strog, sem rad picajzljast tudi pri mojem delu, a ne v odnosih in z otroci.

Pri  vzgoji sem bil vedno preveč liberalen, kar mi tudi moja miška očita. In prav je, da mi očita. Vsak ima na vzgojo drugačne poglede, zasidrane v njegovi lastni vzgoji, šablone in okvirje, iz katerih je težko izstopiti, četudi o vzgoji otrok prebereš cele romane. Vzgoja otrok je lahko in mora biti  v določenih družinah kompromis dveh šol, ki sta jih starša dala skozi v življenju. Tu je pogovor (med partnerjema in z otroci) temeljni ključ do uspeha.

V zimskem času preživim najmanj 20 dni z družino na snegu in jim poleti privoščim tedenska dopustovanja.
Žal je moja miška kar se športa tiče moje čisto nasprotje. A nikoli me to ni motilo. V življenju znam spoštovati nasprotja in spoštujem nasprotne argumente tudi v pogovorih. Do nje in sploh do nikogar v življenju nisem bil nikoli nasilen in nikoli nisem iskal konfliktnih situacij. Vedno zavzamem defenzivni položaj (naučen od staršev). V odnosu do nje sem vedno (vse življenje) v defenzivi, ker ni v moji naravi dvigniti glas ali nekomu , ki slepo misli, da ima prav, kontrirati. Ker je moja partnerica, še z razlogom manj. Vse moje  stiske sem se naučil zadržati v sebi. Navzven delujem kakor vesela in sproščena oseba, ki želi vsakomur pomagati, v sebi pa nosim tako globoke rane, ki jih težko opišem.

Prejšnje tedne je moje malodušje dobilo novi zalet, ne vem sicer zaradi katerega vzvoda, in sicer sem prišel tako daleč, da sem napisal, dolgi zadnji mail zahvale njej in otrokom, ker sem že bil pripravljen storiti najhujše. Mail seveda (še) nisem poslal.

Zame je pomanjkanje občutka ljubljenosti nekaj tako devastantnega (razdirajočega), da tega ne morem opisati.

Ali moram v tem odnosu še kar vztrajati in morda na koncu storiti najhujše ali naj se potrudim najti neko novo osebo, ki bo najprej pripravljena sprejeti moje negativne lastnosti (to je temeljni kamen vsake zveze, vsaj po mojem). Ponavljam, kar sem zapisal na začetku:"Težko si predstavljam ob sebi imeti nekoga drugega kakor njo, mojo  lepotico Tino, osebo, s katero sem do sedaj preživel večino življenja, edino mojo ljubezen in smisel mojega življenja."

In katere naj bi bile moje negativne lastnosti? Po njenih očitkih to, da ji nisem zgradil novega doma (pred leti sem se lotil  investicije totalne obnove velike hiše in jo zaključil), to, da je nisem peljal v Ameriko, pa na kakšen eksotične otoke, itd....Vse to moram vsak dan poslušati.

Največji problem razhoda so seveda otroci. Ko pomislim nanju, me slabe misli hitro minejo. A tesnoba ostaja.

Je kdo od vas kadarkoli bil v podobnem položaju? Je ta moja slepa ljubezen do nje, ki ne vidi alternative, sploh nekaj normalnega, vsakdanjega ali sem jaz taka izjema? Ali pa sem le večni suženj njenih feromonov, na kar zavest nima vpliva? Sum na to sem dobil po tem, ko sem prebral kar nekaj člankov na to temo in to povezal z dejstvom, da imam tako izostren vonj, da ga tudi nedavno prebolela corona ni prizadela.

Upam, da dobim vsaj od Vas kakšen dober namig, ki mi bo zvišal nivo seratonina in dopamina na nivoje, ki bi lahko preprečili najhuje.

Danes sem prvič tu gor in takoj se tudi prepoznam v topicu "huda tesnoba", ki ga je napisal Tigris. Le, da je moje trajanje tesnobe leta dolgo, da res več ne vidim smisla v nobeni moji dejavnosti več na tem svetu. Ali kakor sem napisal v poslovilnem mailu: prišel sem do točke, ko je vse ravno, ko se vse izravna. Ko ničesar več nima smisla (saj ga tudi življenje po spočetju in otrok naj ne bi imelo). Tako vsaj uči "stroga
 darwinistična" biologija.

Pozdrav vsem. Morda zadnji.

« Zadnje urejanje: petek, 04. junij 2021 ura: 23:27 od Lexy » Prijavljen
Lexy
Novinec / novinka
*
Odsotni Odsotni

Prispevki: 7



« Odgovori #1 dne:: petek, 04. junij 2021 ura: 17:43 »

Očitno je ta izrazito feministični forum, ki ga vodi najbolj feministično društvo ,kar jih v Sloveniji obstaja  ( vse članice izvršnega odbora, nadzornega sveta, disciplinske komisije,...so ženske),
le za firbce ali bolje "firbice", ki se verjetno naslajajo ob nesrečah in težavah, ki jiih opisujemo za njih manjvredni moški  in  pomoči v obliki mnenja v odgovoru ni za pričakovati.

Nauk zgodbe: reši se sam kakor veš in znaš, če pa si moški imaš opcijo samomora, ne se truditi z nami. Kaj pa nas na tem forumu to briga... verjetno bom kmalu javno objavil še moj zadnji mail, ki sem ga namenil moji Tini in  mojim otrokom in potihem, potihem, brez sledu odšel.

Življenje sem užil v vseh barvah razen v tisti škrlatni, kar sem jo najbolj potreboval: občutku ljubljenosti pri osebi, ki jo ljubim. Ne splača se več...

The last cry for help was  just an insane, vanishing attempt to postpone the unevitable.
« Zadnje urejanje: petek, 04. junij 2021 ura: 23:22 od Lexy » Prijavljen
podgurc36
Aktiven član/ica
**
Odsotni Odsotni

Spol: Moški
Prispevki: 184



« Odgovori #2 dne:: sobota, 05. junij 2021 ura: 08:16 »

Tole je vse prej kot feministični forum. Prisoten sem že precej let in lahko z gotovostjo trdim, da se motiš.

Drugače pa - ekstremist - zavedaš se, da bi ti marsikateri strokovnjak pripisal zametke narcisizma, a te to ne gane. Hja.... Narcisizem, četudi zametki, JE PROBLEM. Pa če ti to ugaja ali ne, dejstva da imaš TI problem sam s sabo tega ne spremeni.

Celoten spis ki si ga spisal breme tvojih težav vali na partnerico. Jok brate, ne gre to tako.

Si kdaj poiskal pomoč? Mogoče kot partnerja skupaj na družinsko terapijo? Menda ti je jasno da samo branje člankov tvojih težav ne bo rešilo. Tudi ta forum ne, boš pa marsikaj izvedel in se mogoče česa naučil, tako kot mnogi med nami.

Get professional help. Get it?

Vse dobro.
« Zadnje urejanje: sobota, 05. junij 2021 ura: 08:26 od podgurc36 » Prijavljen

Truth begins in lies.
Nives
Global Moderator
Expert
*****
Odsotni Odsotni

Spol: Ženska
Prispevki: 1.875


"I See You"


« Odgovori #3 dne:: sobota, 05. junij 2021 ura: 10:21 »

Pozdravljen!

Ocitno imata s partnerko neke tezave. Saj te so prisotne v vsakem paru.. Potem je pa samo na nas, da jih resujemo.

Verjetno si ze slisal, da se sedanji obcutki navezujejo tudi na pretekle, na tiste iz otrostva. Ce gre za izrazita custva, je pa to nekaksna potrditev tega.

Manjko obcutka sprejetosti, ljubljenosti... ce so bile v otrostvu te potrebe manj zadovoljene, potem je v odrasli dobi se vecja lakota po njih. Vendar partner zal ni oseba, ki bi lahko v celoti potesila to praznino. Se vec.. za partnerja je to velik pritisk in je v cloveski naravi, da reagira celo obratno.

Tvoje potrebe so za nasloviti na partnerski terapiji, kjer bi skupaj lahko odmotala tale klopcic in ga pravilno naslovila na vse strani.. nekaj na preteklost, nekaj na partnerski odnos... In bos lahko sam zacel zdraviti svoj manjko.

Ko je zadeva ozavrscena, se jo da lepo pozdraviti. Veliko lahko naredimo tudi mi sami. Predvsem za ta otroska hrepenenja, ki jih drugi zal ne morejo zapolniti. Na ta nacin se veca tudi nasa custvena samostojnost.

Ko partner ni preobremenjen z nasim manjkom, tudi lazje daje... Obcutek prisile zaradi prehudih potreb, pa na cloveka deluje tako, da se zapre in umakne.

Ko se na terapiji ugotavlja tudi, kako funkcionira partnerski odnos vidis, da marsikaj ni tako, kot je bilo misljeno. Veliko stvari o drugi osebi samo domnevamo, ker si jih po svoje razlagamo.

Skratka. Ogromno je mozno ozavestiti, predelati in se nauciti drugace prek partnerske terapije. Ponavadi smo ji zenske kar naklolnjene.

Resitve torej so. Ne vem, zakaj bi prej posegal po dramaticnih dejanjih, ki bi vsem povzrocila ogromno bolecino in zaznamovanost za celo zivljenje. Tudi groznje s samomorom niso blagodejne.

Blagodejno je skupno konstruktivno resevanje problemov.

Forum pa absolutno ni feministicen.

Good luck oki


« Zadnje urejanje: sobota, 05. junij 2021 ura: 10:27 od Nives » Prijavljen
Lexy
Novinec / novinka
*
Odsotni Odsotni

Prispevki: 7



« Odgovori #4 dne:: sobota, 05. junij 2021 ura: 15:25 »

Hvala Nives za tvoj komentar.
Zelo pomembno dejstvo, ki vodi do popolne harmonije para je popolno medsebojno zaupanje (tudi največjih skrivnosti, skrbi, tegob, strahov...)

Tvoj stavek: "Ko se na terapiji ugotavlja tudi, kako funkcionira partnerski odnos vidis, da marsikaj ni tako, kot je bilo misljeno. Veliko stvari o drugi osebi samo domnevamo, ker si jih po svoje razlagamo." razloži vzrok večine , če ne že kar vseh primerov težav, ki jih imajo pari. Če je človek sposoben nadgraditi začetno zaljubljenost, ki se ji ne more z zdravim razumom zoperstaviti, s kasnejšim razumevanjem in še kasneje, ko se podrobno spoznata, s  popolno predanostjo zvezi (ko oba čutita, da sta eno), potem je tak odnos nezlomljiv. Moje hrepenenje po taki vrsti odnosa morda izvira iz tega, da sta starša imela v nekem določenem obdobju mojega otroštva (to njuno obdobje pa ni bilo kratko) velike zakonske težave.  In takrat sem že hrepenel po miru in urejenih odnosih v družini. Zato morda pričakujem preveč od partnerke, ko želim biti ljubljen? Upam, da ne. Taka regresija misli še kako pomaga pri razlagi moje psihe in obnašanja. Vendar brez odkritega pogovora s partnerko, ki si je okoli sebe ustvarila jekleni oklep, težko prodrem do globin njene duše - tistih globin, ki si jih tako želim spoznati že vso življenje. 
Hvala za tvoj komentar. Še bom poizkušal z različnimi pristopi omehčati njen oklep. A bojim se, da njegovi zametki segajo v naravo medsebojnega odnosa in značaja njenih staršev. Tisto obnašanje, ki ga nehote "podedujemo" in ponotranjimo in se ga ne zavedamo, če nas nekdo na to ne opozori.
« Zadnje urejanje: sobota, 05. junij 2021 ura: 16:14 od Lexy » Prijavljen
Nives
Global Moderator
Expert
*****
Odsotni Odsotni

Spol: Ženska
Prispevki: 1.875


"I See You"


« Odgovori #5 dne:: sobota, 05. junij 2021 ura: 16:15 »

Prosim Lexi rozicodam
Vecinoma nekako tezimo k temu, da bi bili v paru cimvec casa v harmoniji. Neka popolna harmonija in popolno "karkoli ze" mi disi po nerealnem pricakovanju. Se mi zdi, da je realnost vsakega odnosa, da niha. So trenutki in obdobja, ko smo si blizje in obratno, smo tudi bolj odmaknjeni. Popolna zlitost bi pomenilo biti v simbiozi, kar ni zdravo stanje. Po drugi strani pa.. ce te odprtosti in odkritosti sploh ni, je seveda to problem odnosa.
Defitinivno bos dosegel veliko vec, ce bos partnerko skusal najprej sprejeti taksno, kot je. Zna biti, da se bo treba prej nauciti svojo praznino zapolniti sam sebi. Potem ne bo pritiska nanjo in se bo tudi ona lazje zacela odpirati. Rutina, vedno enaki mehanizmi, nefunkcionalna prepricanja... gotovo pustijo odnosu svoj pecat. Izliti vse drugemu, kar te muci.. pri marsikomu kasneje pomeni tezavo, ceravno bi bilo zdravilno. Dobro je tudi videti sebe in drugega, taksna kot sta v resnici. Vsekakor pa osebna rast, da odnos ostaja zanimiv.
 rozicodam
« Zadnje urejanje: sobota, 05. junij 2021 ura: 18:03 od Nives » Prijavljen
sonce57
Aktiven član/ica
**
Odsotni Odsotni

Prispevki: 104


« Odgovori #6 dne:: sobota, 05. junij 2021 ura: 16:51 »

Lexi, pozdravljen
Nekaj mi manjka v tvojem prvem zapisu. Ali morda želi tvoja miška čisto nič ali le malo izklesano telo svojega dragega? Tu izgleda, da pri tebi ni kompromisa. Mogoče želi čas, ki ga nameniš svojemu telesu (nekaj je vsekakor prav) zase, recimo skupni sprehod? Si se o svojih občutkih poizkusil pogovoriti z njo? Žal mi je pravzaprav obeh. Oba izgubljata, čas pa tako hiti... Nives ti je predlagala terapijo in zelo ima prav. Predlagaj ji to, če ne bo pozitivnega odziva, pojdi sam, ker to več kot očitno potrebuješ. Želim ti, da se v tvoje srce zopet naseli sreča in da izginejo vse negativne misli. Niso rešitev...
Čisto preprosto sem ti napisala, vendar iz srca.
Prijavljen
Lexy
Novinec / novinka
*
Odsotni Odsotni

Prispevki: 7



« Odgovori #7 dne:: sobota, 05. junij 2021 ura: 21:03 »

Hvala tudi tebi, sonce57 !

Moja miška se žal v življenju nikoli ni ukvarjala s športom, a vendar ima zaradi reda pri prehrani in pri spanju (na kratko zaradi vsakdanje jeklene rutine) za svoja leta (46) vitko telo, kakor da bi jih imela 20. Zato me še vedno tako zelo privlači. Razen par gubic je njen obraz še vedno tako angelski, kakor prvi dan, ko sva se srečala sredi Portoroža. Skupni sprehodi so bili na vrsti le do rojstva prvega otroka. Kasneje v vseh 15 letih in več  bi težko se spomnil kakega  sprehoda,  ki bi ga oba izvedla sama (brez otrok). Tvoja življenjska resnica : "Žal mi je pravzaprav obeh. Oba izgubljata, čas pa tako hiti..."  je med drugim velik razlog za moje trpljenje. Ko se spomnem namreč koliko lepih trenutkov sva zamudila v življenju samo zato , ker ni pravega dialoga, me stisne v prsih. Terapijo sem ji že predlagal, pa ni vzela resno. Bom še poizkušal. Ne bom obupal tako hitro. Rad bi se še naužil njene ljubezni, dokler ne bi bilo iz kakršnegakoli drugega razloga enemu ali drugemu ali obema to onemogočeno. Še enkrat hvala za lepe pozitivne misli tebi in Nives.
Prijavljen
Lexy
Novinec / novinka
*
Odsotni Odsotni

Prispevki: 7



« Odgovori #8 dne:: sobota, 05. junij 2021 ura: 21:32 »

Še tebi, da ponovno odgovorim, Nives !

Presunil me je tvoj stavek : "..Rutina, vedno enaki mehanizmi, nefunkcionalna prepricanja... gotovo pustijo odnosu svoj pecat." Še posebej besedna zveza "nefunkcionalna prepricanja". Ki bi jih lahko "prevedli" v "za partnerski odnos škodljiva prepričanja", to so tisti konstrukti o dejanjih, obnašanju in drugih bolj otipljivih zadevah (izbira oblačil, barvnih kombinacij, pričeske, izbira prijateljev, hobijev, ..), ki nastanejo v naši zavesti in se selijo v podzavest, kjer obstanejo in subtilno, vendar vztrajno kvarijo naš odnos. Pomemben člen v verigi težav, ki pestijo odnose.

Glede trditve: "Dobro je tudi videti sebe in drugega, taksna kot sta v resnici." : Tu gre za stavek brez pomena: saj je resnic na svetu toliko, kolikor je ljudi. Vsak ima svojo interpretacijo resnice. Tudi empirika, steber vse moderne znanosti, je le veda, ki brez kvantnega prepletanja ne bi obstajala. Ali, drugače rečeno, če je Einstein zatrjeval: "Bog ne kocka!", je bil Heisenberg tisti,  ki je na koncu imel prav. Kar je Hawking na koncu po 61 letih potrdil s stavkom: ".. Bog ne samo, da rad kocka, ampak vrže kocko tudi tja, kjer je mi ne moremo več zaznati ...".

Na kratko: (ker mi, kakor morda že kaniš uganiti niti kvantna fizika in kozmologija nista tuji) : Tudi psihologija in psihiatrija sta se šele v posmodernističnem obdobju (s pojavom modernih oblik pristopa k zdravljenju : ACT, CRAFT, supported employment) začeli zavedati pomena človeškega dostojanstva, po tem, ko je bilo skozi celotno zgodovino predvsem s strani  slednje (psihiatrija) bilo storjenega toliko gorja nad nedolžnimi ljudmi in to samo zato, ker so psihiatri vztrajali, da je zgolj njihova resnica tista prava. Da o načinih zdravljenja ne izgubljam niti besed.

Resnica je torej zelo izmuzljiva zadeva. To sem le hotel povedati.  rozicodam
Prijavljen
Nives
Global Moderator
Expert
*****
Odsotni Odsotni

Spol: Ženska
Prispevki: 1.875


"I See You"


« Odgovori #9 dne:: sobota, 05. junij 2021 ura: 22:00 »

Videti drugega takšnega, kot je v resnici. Mišljeno je bilo zelo preprosto "biti v trenutku". Naš razum se želi sčasoma ujeti v predstave o stvareh, tudi o ljudeh. Z mislimi smo v preteklosti ali v prihodnosti in zamujamo sedanjost. Polna prisotnost v trenutku pa ustvari tovrstno realnost.
Ni ga lepšega, ko se srečata pogleda dveh, ki znata biti samo v tistem trenutku. Grin
Prijavljen
Lexy
Novinec / novinka
*
Odsotni Odsotni

Prispevki: 7



« Odgovori #10 dne:: sobota, 05. junij 2021 ura: 22:52 »

Zadnji stavek, tvoj zadnji stavek v vsej svoji preprostosti opisuje bistvo stvarnosti. Srečanje dveh pogledov kot antagonizem in hkrati vzporednica fizičnemu orgazmu. Res si zadela bistvo.  Priznam poraz. 1:0 zate. Ne tekmujem več.  Cry
Prijavljen
Lexy
Novinec / novinka
*
Odsotni Odsotni

Prispevki: 7



« Odgovori #11 dne:: nedelja, 06. junij 2021 ura: 11:27 »

Sedaj pa še odgovor podgurcu36.

Ta, ki bo zanetil požar. Oziroma sprožil razmislek pri  marsikomu, ki bo moj odgovor prebral,  da se zamisli kaj v življenju šteje in kaj ne.

Danes ( op.a. 06.06.2021) je novinarka Damjana Seme iz Proplusa na portalu 24ur.com objavila prekrasen in pogumen  članek o osebni izkušnji obdobja prebolevanja in zdravljenja raka. V predzadnjem odstavku članka je zapisala:

 "Obdobje onkološkega zdravljenja te zagotovo zelo zaznamuje. Morda tudi zato pišem ta članek, ker vam želim sporočiti, da ne sodite ljudi, za katere se vam sanja ne, kaj prestajajo, kaj doživljajo, kakšno zgodbo nosijo v sebi. Sem prepričana, da so moji sosedje ves ta čas mislili, da sem prav zadovoljna in srečna oseba. Čeprav sem v resnici preživljala pekel. Nekateri so se še trudili, da mi malo zagrenijo življenje. Pa mi ga ne bodo več. Zato bi bilo prav, da smo bolj tolerantni in prizanesljivi do soljudi. Da se več pogovarjamo in na ta način rešujemo probleme. Ne pa s spletkami. Družba je postala izredno nestrpna, na družabnih omrežjih se kot požar širijo grde besede, obsojanja, sovražni govor, diskreditacije, žaljenje in podobno. Sama ne želim biti del tega, zato ne uporabljam družbenih omrežji, čeprav sem novinarka. Tudi brez tega dobim vse informacije, ki jih potrebujem. "....

Podobne izkušnje zaprtosti in osamljenosti nosim sam v sebi. Zaradi ljubezenskih bolečin. Pekoči pekel, ki me spremlja vse dni in noči. In, ki bi se ga rad rešil.


Spoštovani podgurc36 !

     Tvoj zapis : "Drugače pa - ekstremist - zavedaš se, da bi ti marsikateri strokovnjak pripisal zametke narcisizma, a te to ne gane. Hja.... Narcisizem, četudi
zametki, JE PROBLEM. Pa če ti to ugaja ali ne, dejstva da imaš TI problem sam s sabo tega ne spremeni."

     Celoten spis ki si ga spisal breme tvojih težav vali na partnerico. Jok brate, ne gre to tako."...



Če bi v celoti prebral moj tekst, takega vtisa, ki si ga pridobil na koncu, ne bi bilo za pričakovati. Do svoje partnerice gojim takšno spoštovanje, da mu ni para. Zato v sebi iščem vzroke za takšen odnos in se obračam po nasvete na ta forum. V imenu ljubezni želim poizkuisiti vse pristope, ki bi naj omogočili skupno srečo. Ponavljam : SKUPNO srečo in ne le mojo !



Če Damjanine besede čisto na koncu njenega članka:

" Očitno sem jo potrebovala, da me je končno nekaj ustavilo, preveč aktivna sem bila vse svoje življenje, radovedna in zato razpeta na preveč straneh« No, takšnega ljubezenskega pisma si seveda nihče ne želi. Žal pa v tej življenjski naglici preslišimo in spregledamo številna opozorila, ki nam jih pošilja telo. Zdaj čakam še na to, kar mi je rekla Tanja – postala boš močna kot še nikoli. Nihče te ne bo mogel več prizadeti." ... 

...v zvezi z izkušnjo prebolevanja raka metaforično prenesem na izkušnjo prebolevanja ljubezenskih težav moje in/ali podobne sorte, potem vem, da bom s svojim pisanjem in obelodanjenjem problema in poslušanjem nasvetov izkušenih ljudi, tako postal močnejši, morda samozavestnejši (čeprav imam (morda varajoči) občutek, da mi samozavesti ne manjka), in da bom lahko na koncu tudi sam lahko tozadevno drugim pomagal (Dalaj Lama).


Ljubezenske rane  pečejo namreč tudi ponoči, ko spiš. Ko si na sedativih, ko si na antidepresivih,...(na srečo nisem bil pri zdravniku že 30 let in ne vem, kaj so zdravila), enako kakor boli rak, ki se razrašča...na koncu brez morfija ne gre... Tako se tudi zaradi prepletajočih in ponavljajočih negativnih misli razrašča depresija. Verjetno še veliko hitreje kakor rak. In če pravočasno nekdo ne pristopi k pomoči in jo zavrača, potem se lahko zgodba hitreje konča kakor pri raku.

Sam ne želim biti del samomorilske  statistike, zato sem se obrnil na ta forum, v upanju, da mi uspe.
« Zadnje urejanje: nedelja, 06. junij 2021 ura: 12:19 od Lexy » Prijavljen
Nives
Global Moderator
Expert
*****
Odsotni Odsotni

Spol: Ženska
Prispevki: 1.875


"I See You"


« Odgovori #12 dne:: nedelja, 06. junij 2021 ura: 18:55 »

Vezano na najino debato Lexi... vsi smo v istem colnu. Vsi tudi nasedemo na cereh zivljenja. Meni deluje, da se tukaj na zemljici predvsem ucimo kiselnasmeh pomezik
Prijavljen
Strani: [1]   Pojdi gor
  Natisni  
 
Pojdi na:  

oglas oglas ETIKETA medicinski slovar
Powered by SMF 1.1.5 | SMF © 2006-2008, Simple Machines LLC

Društvo DAM in uredništvo Portala Nebojse.si ne odgovarjamo za vsebine prispevkov na Forumu in vsebine komentarjev novic.
Vsi komentarji so lastništvo osebe, ki jih je napisala. Za njihovo vsebino so odgovorni njihovi avtorji.
Stran je bila ustvarjena v 0.147 sekundah z 22 povpraševanji.