Ne znam več ločit paničnega napada od...česa že?

[Majdalenka]

Pozdrav vsem!
Panični napadi mi niso neznanka, tudi sem gor sem že pisala o njih. Vendar sem od prvega dalje (2016) imela kar mir pred njimi, čeprav se mi tesnoba občasno še pojavi (da o množici telesnih simptomov sploh ne govorim). Včeraj pa se mi je zgodilo nekaj zelo čudnega in nikakor ne morem dognat, ali je šlo za panični napad ali ne. Takole je bilo:

Z možem sediva za mizo, se pogovarjava o tem in onem, čisto navaden pogovor. Tema je bila služba, on je pravil o prigodah v svoji, jaz pa sem govorila o nekem nesporazumu, ki se je zgodil že lani in zaradi česar sem bila jezna na dve sodelavki. Dogodek sem včeraj v pogovoru obnovila in ko sem možu pravila o tem, sem se v takratno jezo tako zelo vživela, da me je začelo v prsih stiskat, malo se mi je tudi vrtelo in zelo težko sem dihala. Mislim, da mi je tudi malo narasel pulz, a ne veliko. Občutek sem imela, da me bo zmanjkalo. Zadevo sem nekako predihala in se pomirila, ampak je kar dolgo trajalo, da sem čisto prišla k sebi. Mož ne bi ničesar opazil, če mu ne bi kasneje pravila o tem.

Kot sem rekla, panični napadi so mi znani, ampak tole je bilo nekako drugače. Pomislila sem seveda na srce. Verjetno bi vse skupaj do danes že pozabila in si razložila, da je šlo pač za še en panični napad, če se mi ne bi od tega dogodka pa do danes vsaj še kakih petkrat zgodilo, da sem se nenadoma, iz čistega mira zaradi nečesa vznemirila in začutila podobne simptome. Stiskanje v prsih, vznemirjenje, kot nekakšno hudo jezo, čeprav nisem bila na nikogar in na nič jezna. Za sprožitev takih občutkov je bil dovolj že čisto brezvezen konflikt zgolj v mislih: npr. pomislila sem, kako bom nekaj naredila in se mi je zdelo, da tega ne bom mogla. Bojim se pomisliti, kaj bi bilo, če bi se npr. zares zapletla v konkreten konflikt (prepir) z nekom, najbrž bi me kar pobralo, ne morem se namreč otresti občutka, da bi si nekako sprožila kake težave s srcem, infarkt recimo  Seveda sem tudi včeraj ob tistem pogovoru pomislila, da se dogaja nekaj s srcem... Hkrati pa se tolažim, da če bi bilo res srce, bi to zgledalo hudo drugače. Najbrž. Vem pa čisto natančno ne.
 
Rezultat vsega tega je, da se bojim kakršnihkoli konfliktnih situacij, občutek imam, da bi kot konflikt lahko označila čisto vse, kar odstopa od popolnega miru. V nenehnem stanju pripravljenosti sem, takorekoč.

Prosim, pomagajte mi razjasniti, kaj se mi dogaja. Za vsak odgovor bom hvaležna.
Majdalenka

[Regina]

Menim, da ni šlo za “pravi” panični napad... mogoče bolj močan skupek tesnobnih simptomov
Meni se tudi kdaj to zgodi... in ja je drugcno od panicnega napada, tudi meni se ze zeloooo dolgo ni pojavil.
Pri vas najbrz zaradi teme pogovora, razmisljanja, nepredelanih stvari.

Tako se mi zdi no 

[flexi]

pozdravljena.tako bom reku.ko sem imel prave panicne napade zdaj samo se anksioznost ampak ko se pribliza skor napad ceprav ne dopustim da se razvije se mi zdi to pa ni anksioznost spet neki novga ampak ni.saj ves kok pravijo 100 ljudi sto cudi in jaz bom reku pr anksioznosti ne 100 ampak na tisoce razlicnih obcutkov in misli.od fizicnih do psihicnih misli in to.in ko si rekla dolgo nis imela napada ali anksioznosti.clovk kar mal pozabi in se zdi ko spet to dozivi da je neki novga.ce bi vse svoje fizicne in dusevne simptome misli napisal v enciklopedijo kaj vse je bilo neb bila dost enciklopedija.to mam skor 15 let pa ko mislim da sem dal ze vse misli in obcutke skozi da ni nic vec mozno glej ga zlomka vedno je kak nov.tko da se mi ze mal j... za vse skp.mislim si naj bo to al to.se ne ozirom prevec na to.zivim kok se da dobro in ne dopustim kot je bilo na zacetku da sem vsak fizicni psihicni simptom vsako misel razclenjeval do kraja da se ti res zmesa.ko jeb.. misli in obcutke.ne misli prevec na to gibaj se izogibaj se cigaretom ki radi sprozijo napad tud ce ne kadis ne razmisljaj tok o tem in dost se giblji zivi zdravo in to.drgac pa kaka psihoterapija ne sam zdravila no saj to si verjetno kaj ze brala o tem.vem da je lahko reci sam verjemi da vem kaj govorim se skor 15 let bojujem s tem in kak dan sm tak v glavi kot bi me kdo z macolo po glavi.ampak se da.tko dsa uzivi zivljenje in ne se dat.lp

[Majdalenka]

Obema hvala za odziv!
Ni se končalo... ugotavljam, da me vznemirijo lastna močna čustva, dovolj je že, da se močno smejim kakemu vicu, pa me že začne v prsih stiskat in mi zmanjkovat zraka... ali pa me vržejo iz tira čisto vsakdanje situacije, celo take, ki so sicer čisto luštne in se jih veselim (npr. na obisk pride hči z dojenčkom). Kar napsihirana postanem, ne vem kaj bi sama s sabo, kar preganja me en nedoločen strah... Res ne vem od kod vse to, saj sem bila prepričana, da sem se rešila iz tega prepada, da sem si povedala res že čisto vse... pa očitno nisem :-( In kako naj človek v teh razmerah pride do psihiatra? Še bolje do psihoterapevta. Kakšna ideja?

[Regina]

Ja tole vznemirjenje zaradi lastnih custev je mozno. Mozen je strah, ki se pojavi pri tem obcutenju. Mene recimo je necesa strah, in ko to obcutim me je samo se bolj strah... in potem se pojavi ta mocna anksioznost in strah. Dejansko strah pred strahom je to, strah pred obcutenjem necesa, kar nam ni vsec, ali pa nam je... ampak ker to vzbudi v nas nekaj, se tega bojimo in telo reagira po svoje.

V teh casih je res tezko do terapije... psihoterapije so samoplacniske, lahko pobrskate po netu in preverite ce delajo. Moja sedaj dela normalno oz po potrebi je terapija potem preko videea.

Priporocam branje knjihe Anksioznost za telebane 

[simona]

Imam iste težave že 10 let..Nikakor jih ne rešim..Utrujena sem od dopovedovanja zdravnikom, ki pravijo, da je z mano vse uredu. Sedaj se mi najhuje dogaja ponoči. Kar dvigne me iz spanja in srce razbija 110 do 130-si merim. Potem sledi včasih tesnoba in panični napad včasih prediham..zjutraj na šihtu utrujena.Ni da ni kaj vse sem že poskusila.lp