Po vseh mojih objavah zadnje case sem sedaj vse bolj prepricana, da moje psihico stanje pesa. Negativnih misli sploh ne znam ustaviti, jih obrniti v pozitivne. Obcutek imam, kakor, da vse to dozivljam prvic. Pojavljajo se obcutki, ki jih nisem imela ze uh... dolgo.
Nevem vec kaj naj naredim, spet imam neke knjige doma za katere upam, da bo bodo vlile malo moci in pozitive.. a kaj, ko moj um tega SPLOH ne sprejme.
Ker sem v zadnjem mesecu dozivela 2x vrtoglavico (rahlo) se sedaj ne morem umiriti, skozi sem na prezi za svojim pocutjem in obcutki. Sploh se ne sprostim. Vsako jutro se zbudim nervozna, tesnobna. Obcutke vsi poznamo: nervoza v trebuhu, potne dlani, driska, strah, tesnoba v prsih. Ne glede na to, ali grem v sluzbo ali je vikend. V sluzbi se sicer zamotim a mi misli neprestano uhajajo v smeri zakaj je tako, kdaj bo boljse, kaj sem naredila narobe, ali sem bolna, ali se bo kaj hudega zgodilo...
Tekom dneva sem precej utrujena, brez enerigije, brez volje, nic se mi ne ljubi,... Ze vse to me spravlja v tesnobo, saj sem drugace polna energije tudi, ko sem tesnobna. Zdaj se pa kaksen dan pocutim, kakor, da me povozi vlak.
Moj si zelo zeli na morje, meni se ne da, strah me je, da bi tam isto dozivljala, kaj bi potem zgodilo? Zaradi te utrujenosti sem si zadnje dni obsesivno merila pritisk, ki je ok oz malo nizji.. spet mi to ni OK saj sem zacela razmisljat v smeri, da ce je prnenizek, da bom padla skupaj... brezveze res. Sploh se ne prepoznam, kakor, da sem tujka v svojem telesu in mislih.
Hudicevo tezko je ze vse skupaj. Traja od junija, odkar se me je lotil zelodec. Potem je bilo eno obdobje boljse, na potem pa tole z vrtoglavico in sedaj utrujenostjo. Utrujena sem od razmisljanja, o razmisljanju kaj je narobe in zakaj. Ne da se mi, res se mi ne da vec. Cez nekaj dni se seliva, meni se pa ne da. Obcutek imam, kakor da padam v neko depro ali kaj... Obenem me je pa skozi nekaj strah...
Opazila sem, da sem od junija nekako stalno v hišo. Ven grem toliko, da malce posedim na terasi. Nisem človek, ki bi bil aktiven, ampak vseeno se mi zdi, da zadnje case pa res ne nardim niceasr za se. Torej vstanem, grem na siht, oddelam, pridem domov, pojem, Esmeralda
,tus, TV. Vcasih sem se pred 20. uro v postelji in gledam serije, filme. Slisim druge ljudi, ki so zunaj, se smejejo, kaj delajo, jaz pa v v pizami in postelji, HALO? Ne hodim vec na sprehode, nic ne delam in se mi zdi, da me vse to se polj potiska v neko slabo pishicno stanje.
Vceraj sva bila pri mojih na obisku. Smo se zmenili, da bomo sli malce kropmirja pobrat na njivo.. mene panika. Utrujena sem bila, Sonce, ''vrocina'' (ceprav ni bila, ker je bila ura ze proti 17h). Mene strah, kaj ce se mi bo vrtel, kaj ce bo to, kaj ce bo tisto ... no na koncu je bilo super, res super. Samo brcnit sem se mogla in it nekaj naredit kljub svojim zastrasujocim mislim..
Zdaj sem osebni zdravnici na mail napisala, ce bi mi lahko dala pregledat kri, ceprav se mi zdi, da je za vse skupaj kriva anksiozost..