Gledala tudi jaz .... sam pismo, jaz nisem vec mala puncka, pa imam podobne tezave. Tudi to, da moram prepogosto slisati mamo in oceta.
Ireland veliko ljudem se to dogaja. Ne glede na leta čutijo, da rabijo prevečkrat slišat starše.
To jim daje občutek varnosti ... cilj pa je, da to varnost zgradiš v sami sebi.
Da se naučiš starše ponotranjiti in s tem se od njih lahko čustveno separiraš.
Veliko vlogo tukaj igrajo prav starši sami - mnogi namreč "potrebujejo" da jih njihovi (čeprav že odrasli) otroci potrebujejo. S tem osmislijo svoje življenje, ne znajo spustit vloge starša in posledično mladič ne more odrasti. Veliko krivde se zna nabirat v takem otroku ...
Naš notranji otrok (tista mala punčka) je še kako živ.
Pogosto odrastemo navzven, telesno ... čustveno pa smo dejansko lahko ostali mali otroci, na nek način odvisni od potrditev staršev, ali pa smo ostali "pridni" in ubogljivi, še vedno sebe ne čutimo kot odraslega, ki je spontan avtonomnih odločitev, spontanih reakcij in intimnih doživljanj čustev. Zato je osebnostna rast največkrat dejansko delo s čustvi, postati čustveno stabilna oseba, ki zmore čutiti in izražati emocije na konstruktiven način.
