Prosim za pomoč...

[Aleks]

Pozdravljeni,
že lep čas berem forum, danes sem se odločil tudi oglasiti zaradi stiske v kateri sem ujet že dolgo, predolgo. Pred leti sem doživel zelo travmatične dogodke in bil v zelo stresnem položaju. Doživel sem tudi živčni zlom, če temu lahko tako rečem. Vse od takrat sem konstantno v strahu, v skrbeh, k čemur veliko pripomorejo tudi fizični simptomi - glavoboli, boleč vrat in ramena, nervoza, nemoč v nogah, trzanje mišic v nogah, nemirne noge, tinitus... Moje skrbi se v glavnem nanašajo na moje zdravje. Bil pri vseh zdravnikih in vsi pravijo, da je vse OK.

Tako dolgo sem že v Fight or flight položaju, da sploh ne vem več normalno funkcionirati. Zlomljen sem zaradi vsega, kar sem doživel in ujet v svoji travmi. Predolgo sem bil preveč močen in preveč zahteven do sebe. Zlomil sem se. Zdaj se pa počutim šibkega in boječega. Trenutno sem v stresu zaradi stresa. Obseda me misel na škodljivost visokega kortizola, ki sem mu bil izpostavljen in sem mu očitno še vedno. Berem članke in vse mogoče bolezni, ki jih povzroča stres in se bojim, da bom zaradi njega zbolel. Je kdo med vami, ki jo je odnesel brez telesne škode? Se je mogoče prenoviti? Biti zdrav? Samo živeti hočem in biti zdrav.

Iz srca hvala za odgovore.

[Lost]

V bistvu si prvi in glavni korak ŽE naredil ali spoznal da tako naprej ne gre več. 
Če si bil že pri vseh zdravnikih in vsi pravijo da je OK, je očitno čas da greš še k tistemu ki je strokovnjak za PSIHO. Psihiater ti bo sicer napisal ADje, ali še kaj zraven, simpotomi ki jih opisuješ bodo po nekaj tednih, mesecih izginili in boš "zdrav" kar se simptomov tiče. Amapak, vzrok torej travma bo ostala tam kje je že sedaj, samo "ne bo tako očitna" . In slej ko prej, se bo še kaj "prilepilo " zraven in .... bo spet dobila moč in zagon. Druga pot, ki je sicer daljša, bolj naporna in včasih tudi boleča, ampak na dolgi rok PRAVA, torej PSIHOHOTERAPIJA.  Tam boš lahko v varnem pri terapevtu/ki se soočil z  svojo travmo. Počasi, korak za korakom, kakor globoko boš želel , zmogel, hotel .... ti vodiš terapijo. TUdi kombinacija ADji in psihoterapija je OK in če bo prehudo edina PRAVA kombinacija. In od tistega trenutka ko se boš odločil za to, telesu ne boš delal veš ŠKODE in se bo lahko regeneriralo , čeprav ko je noga enkrat zlomljena, se bo na retg. posnetku vedno videla.Ampak vseeno boš lahko kasneje postopno jo razgibabal in shodil in jo obremenil 99%.

Tukaj imaš seznam psihoterapevtov ... http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=911&Itemid=85  in pa še nekaj ORODIJ, kako lahko sam kaj storiš http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=855&Itemid=83

[Aleks]

Hvala za odgovor. Težki dnevi so za mano in upam, da gre na bolje. Če vzamem v zakup vse, kar sem preživel niti ni čudno, da sem ob fizičnih simptomih postal hipohonder. Je še kdo na forumu, ki je doživel oz. doživlja kroničen stres in si je njegovo telo opomoglo? Strah me je praktično vseh bolezni.

S psihologom pa imam že dogovorjen termin. Hvala še enkrat.

[Ireland]

Meni so telo umirili šele AD ... sama nisem zmogla oziroma znala.

[Regina]

Poiskusi najprej s psihoterapijo Tam bos spoznaval sebe in svoje razmisljanje. Nase pocutje je v veliki meri odvisno od nasega razmisljanja. Bodi cimbolj pozitiven in strmi h temu, da bo to obdobje minilo.
Delaj veliko na sebi. Meni pisanje dnevnika zelo pomaga Vse skrbi daj ven iz sebe, ker ravno to nas dusi. Psihicno in fizicno.

Saj bo slo!

[jasa]

Pozdravljen Aleks!
Jaz te poplnoma razumem kaj se ti dogaja.Sama sem trenutno tudi v brezupnem položaju. Roke me ne bogajo ( težke obe) se mi zdi da kar primem v roke....svinčnik, posodo ....ali pa da si hočem hlače zapet...me roke ne ubogajo....in tega me je zdej tako strah...še bolj kot je verjetno res.......sam zdej pa res ne vem al to naredi naša psiha al je zadaj kej hujšega.....In ja tkole se jaz borim zdele že 14 dni. Dan na dan.....Imela sem pa že ene par epizod začelo se je 2009 ...pol pa vmes ok....pa spet pa spet.In to takoj ko me nekaj fizično zaboli naredim paniko ...in se tolko dolgo psihiram , da so občutki na telesu .
Kako pa si ti Aleks?
LP 

[Karmen]

Tudi jaz..zadnjih 10 let sem bila v strahu. Ko sem dobila nek simptom sem brskala po internetu in seveda našla grozne diagnoze. Pa sem šla do zdravnika in sem se nekako pomirila. Lansko leto pa sesutje. Po dopustu težave z želodcem, ki so vodile do vrtoglavih epizod z hudimi slabostmi in zinizus v ušesu. Po enem pregledu v bolnici se je zgodila epizoda, ki je trajala vso noč in povzročila izgubo sluha v enem usesu in popolno izgubo ravnotežja. Sprejeta sem bila v bolnico. Tam te hitro pošljejo domov in potem sem se med čakanjem na specialiste nekako sama borila. Bolj kot ne ..neuspešno. To so bili grozni meseci zame in na koncu padla v obup s katrega so me rešili adji. Nisem še dobro. V meni je še vedno strah, kaj bo..če bo..kaj če se ponovi...ne zmorem več...itd...ampak je boljše.

Moji fizični simptomi so zelo izraziti in hudi. Težko je ampak zdaj nekako gre.