FORUM Nebojse.si
Novice:
 
*
Dobrodošli, gost. Prosim, prijavite se ali registrirajte.
Ali ste pozabili aktivirati vaš račun?
sobota, 20. april 2024 ura: 00:23


Prijavite se z uporabniškim imenom, geslom in dolžino seje.


Strani: [1]   Pojdi dol
  Natisni  
avtor Tema: Prosim za nasvet, mnenje  (Prebrano 2012 krat)
0 uporabnikov in 1 gost pregleduje temo.
Sasy
Aktiven član/ica
**
Odsotni Odsotni

Prispevki: 88



« dne:: nedelja, 05. julij 2020 ura: 13:18 »

Pozdravljeni vsi skupaj,

z družino smo šli na dopust in v četrtek zvečer najprej nisem mogla več požirati na večerji. Grižljaj se mi je ustavil na sredini grla in skoraj se mi je zaletelo. Potem nisem več mogla globoko  vdihnit, sililo me je na zehanje pa tudi zazehat nisem mogla. Kot bi imela  blokado v grlu. Potem je sledil najbrž panični napad, pristala na izolski urgenci. Ekg ok, saturacija 100. Dobila pomirjevalo. Požiranje se je do sedaj umirilo in je ok, ne morem pa globoko vdihniti, čeprav imam skozi potrebo po tem in po zehanju. Imam pa občutek teže in zategnjenosti v prsnem košu. Včasih lahko celo globoko vdihnem, ponavadi zjutraj čez dan se slabša. Če se pa zasekiram sem pa čisto zablokirana. To me spravlja v obup in grozno stisko. Strah me je če imam mogoče als ali multiplo sklerozo. Bi bila to lahko tesnoba? Sem pa ves čas pod stresom. Imam aritmije občasno. Sploh ne vem, naj grem na urgenco? Res me je strah.
Prosim za kakšen nasvet ali izkušnje.

Lp. Sasy
Prijavljen
Regina
Veteran
****
Odsotni Odsotni

Spol: Ženska
Prispevki: 887


Rule your mind or it will rule you.


« Odgovori #1 dne:: nedelja, 05. julij 2020 ura: 19:00 »

Sasy živijo   happy

Kakor sem brala tvoje stare poste, si že imela težave z občutkom, da ne moreš vdihniti kajne?

Drugače pa, če se ti je zaletelo je čisto normalno, da si doživela tak čuden občutek, da ne moreš vdihniti, ponavadi, ko se hrana zatakne, se zabije v požiralniku, mogoče celo malo pritisne na sapnik in dobiš ta čuden občutek. Glede zehanja sem tudi jaz imela že podobno - da se mi je zehalo, pa sploh ni in ni šlo, sem se prav silila - zopren občutek. Kaj se je pa dogajalo, da si pristala v bolnici, to kar si opisala, ali še kaj drugega? Se ti je to že kdaj zgodilo ali je bilo prvič?

Mogoče nepravilno dihaš. Zehamo takrat, ko nam ''primankuje kisika''. Bodi pozorna na dihanje. Če se le da, dihaj s trebušno prepono, daj roko na trebuh in lepo dihaj. Najbrž si v nekem krču. Kar opisuješ je prava tesnoba, tako, da se kar pomiri. Res važno je, da lepo in umirjeno, počasi dihaš. Pomoje na urgenco res ne rabiš, saj si ravno bila, kjer so ti tudi potrdili, da je vse ok. Če te skrbi zaradi aritmij - so posledica trenutnega stanja. Odgovor živčevja. Jaz sem jo imela enkrat celi dan, bilo grozno, sem tudi hotela na urgenco pa sem potem rekla, da ne, da je na meni, da se umirim, pa je minilo, po 24h  seznojim

Si sedaj že doma?
Prijavljen

You wake up every morning to fight the same demons that left you so tired the night before, and that, my love, is bravery.
Ireland
Novinec / novinka
*
Odsotni Odsotni

Prispevki: 52


« Odgovori #2 dne:: nedelja, 05. julij 2020 ura: 19:12 »

Tudi po mojem mnenju gre za tesnobo. So ti pogledali v grlo? In je bilo vse ok? Težave s požiranjem, grlom samim in vsem tam zraven sem imela zaradi anksioznosti tudi jaz. Pomislila sem na najhujse mozne scenarije. Bila sem pri orl in je bilo vse v redu.
Ko sem pod stresom, cutim aritmije.

Ti je pomirjevalo, ki so ti ga dali, pomagalo?
Prijavljen
Sasy
Aktiven član/ica
**
Odsotni Odsotni

Prispevki: 88



« Odgovori #3 dne:: nedelja, 05. julij 2020 ura: 19:52 »

Hvala za pomiritev obema. Ja, domov sem prisla v petek in situacija se samo se slabsa. Kar naprej se trudim globoko vdihnit in zehat in nikakor ne gre. Trenutno me stiska celoten prsni koš do želodca in sedaj se me je lotil še napad hitrega bitja srca, omotica bolečina v levi roki in vratu. Zraven imam še nek čuden pekoč občutek zadaj v glavi. Res ne vem več ali je panika ali srce. Cisto sem že prestrašena. Po pomirjevalu mi je bilo toliko bolje, da sem se vsaj psihično umirila. Res ne vem več kaj bi naredila.
In ja, zadnje čase imam peklensko stresno obdobje. Sekiram se čisto zaradi vsega. Sem zajedljiva, ne maram družbe ljudi, prija mi samota. Imam občutek, da se samo jaz sekiram za otroke, da bodo naredili šolo, pa za to, da bodo vsi zdravi, predvsem pa ne prenesem misli, da bi jih v življenju mučili in maltretirali in z njimi čustveno mnipulirali, kot so mene.
Vse to je pri meni na dnevnem redu. Samo še čakam, kaj bo spet narobe kakšen dan. V preteklosti sem pomagala vsem, ki sem jim lahko, z nasveti, objemi, poslušala sem stiske, hodila z njimi k zdravniku. Glej ga zlomka. Zdaj ni nikogar, ko sem se sama sesula. Možu grem na živce, ker me ne more gledat take in se počuti žrtev, da je kaznovan, da me mora gledat 
 tako. Mislim, da sem ponovno na dnu.
Žal mi je, da sem bila tako dolga, sedaj mi je mogoče malo lažje.

Lp.
Sasy
Prijavljen
Nives
Global Moderator
Expert
*****
Odsotni Odsotni

Spol: Ženska
Prispevki: 1.876


"I See You"


« Odgovori #4 dne:: nedelja, 05. julij 2020 ura: 20:52 »

Pozdravljena Sasy!
Na tem forumu sem sicer ze brala, bolj poredko sicer, da imajo nekateri kot anksioznost tudi tezave s poziranjem. Vse o cemer pises je samo anksa, kar bi bilo dobro cimprej pomirjati, da se ne bo se kaka depra pridruzila.
Zakaj mislis, da se moras toliko sekirati? Sekiranje je dobro samo do te mere, da se zavemo, da je treba narediti kaj drugace ali kaj narediti. Vec sekiranja pa nikomur ne koristi.
Kar najbolj potrebujes je umirjanje...umirjanje telesa, custev, misli. Sami lahko precej vplivamo na svoje misli. Bolj ko anksa napreduje, tezje je sicer. Definitivno pa si lahko na vsako negativno misel, poves se pozitivne.
Mozu predlagaj, da ti je v podporo pri tem, da se umirjas. Bo tudi njemu koristilo, da ne bo zrtev situacije. Razen, ce uziva v svoji vlogi zrtve. Kaj te je tokrat najbolj pripeljalo do te situacije? Tam bo treba kaj postoriti. Kako je pa s tvojim izrazanjem jeze? Kaksen je tvoj obcutek lastne vrednosti?
Najprej pomirjanje na vse nacine...potem pa delo na sebi oki
Prijavljen
Sasy
Aktiven član/ica
**
Odsotni Odsotni

Prispevki: 88



« Odgovori #5 dne:: ponedeljek, 06. julij 2020 ura: 11:28 »

Ja depra je po mojem že zdavnaj prišla. Od vseh simptomov ankse. Jemala sem Asentro 75 mg in potem Zoloft 75 mg tri leta nazaj, ampak se je vse skupaj vrnilo po dobrem letu. Seveda sem bila sama kriva, nič nisem naredila zase. Tudi tablete niso nikoli v celoti pomagale. Zato sem se danes odločila, da grem na psihoterapijo. Tokrat bom dalj časa vztrajala. Ne želim pa več jemat ad. Mi je prineslo več težav kot koristi. Počutje je danes mogoče malenkost boljše.

Lp.

Sasy


Prijavljen
Nives
Global Moderator
Expert
*****
Odsotni Odsotni

Spol: Ženska
Prispevki: 1.876


"I See You"


« Odgovori #6 dne:: ponedeljek, 06. julij 2020 ura: 11:53 »

Ja, zna biti da je že depra ja.. Očitno pa vsaj na tej točki še zmoreš brez AD.
Zato čimprej psihoterapija oki Je pa za vztrajati dlje časa. Če hočeš res bolj kaj spremeniti pri sebi, po mojem vsaj nekaj let. V ozadju so čustva in vsebine, ki niso izpuščene ven.. včasih se pa zgodi tudi, ker jih je dlje časa preveč negativnih in ne zmoremo več, pa spet izberemo to, da nismo direktno z njimi. Na psihoterapiji se boš med drugim lahko naučila, kako bolj ravnati s čustvi. Kar pogumno oki
Prijavljen
Sasy
Aktiven član/ica
**
Odsotni Odsotni

Prispevki: 88



« Odgovori #7 dne:: sreda, 08. julij 2020 ura: 13:31 »

Spet jaz...

Danes sem kakšne dve uri po prepiru v domu za stare, ko sem obiskala taščo dobila po mojem panični napad. Utrip 130, omotičnost, tiščanje v prsnem košu. Ampk sem se pa ustrašila, ker mi je srce šlo čisto po svoje. Mal hitro pa kakšen počasnejši udarec pa spet hitro... a to paše zraven tesnobe ali bi mogla k zdravniku? Ekg je bil nazadnje praktično šolski primer. Ni bilo nobenega šuma... kaj naj naredim?

Lp.
Sasy
Prijavljen
Nives
Global Moderator
Expert
*****
Odsotni Odsotni

Spol: Ženska
Prispevki: 1.876


"I See You"


« Odgovori #8 dne:: sreda, 08. julij 2020 ura: 17:50 »

Seveda, zraven pase..cimmanj se stresu izpostavljaj zdaj, da se ti bo hitreje ravnotezje povrnilo..  pomezik
Prijavljen
Regina
Veteran
****
Odsotni Odsotni

Spol: Ženska
Prispevki: 887


Rule your mind or it will rule you.


« Odgovori #9 dne:: sreda, 08. julij 2020 ura: 20:23 »

Ja to je od panike, pase zraven ja. Smotano kot hudic. Tudi meni se je to rado dogajalo. Mine. Nesmes se ustrasit tega, ceprav ke lahko reci. Meni vedno nazene strah v kosti, ko tako preskoci kdaj. Ampak to je vse psihicna napetost in odgovor zivcevja na tesnobo.
Prijavljen

You wake up every morning to fight the same demons that left you so tired the night before, and that, my love, is bravery.
Sasy
Aktiven član/ica
**
Odsotni Odsotni

Prispevki: 88



« Odgovori #10 dne:: četrtek, 09. julij 2020 ura: 20:22 »

Živjo vsem,

moram dat malo ven iz sebe. Včeraj in danes do popldneva je bilo še kar znosno. Potem sem pa naenkrat postala omotična, spet stiskanje v prsih, želodcu. Trudim se z dihanjem s prepono, kot je svetovala Regina. Jasno spet občutek da ne morem vdihnit, zehat, spet se je vse začelo nazaj. Helexa se sicer ogibam, pojedla sem 1,5 tableto v enem tednu. Mogoče kdo lahko svetuje koliko jih lahko vzamem, če bo hudo. Vem da, ko sem vzela enega 0,25mg se mi je vrtelo po kake pol ure, me je pa umiril. Nisem imela več občutka negativnosti in naslednji dan sem bila kar precej dobro. Polovička me je tudi umirila ampak  ne toliko. Strah je ostal.
Mogoče je vse skupaj še slabše, ker vem, da sem trenutno vsem v breme. Mož me težko prenaša, ker nisem 100%. On tolerira samo ljudi od katerih ima koristi. Še dobro, da sta vsaj dva od treh otrok trenutno v koloniji. Je malo več miru v hiši. Sem pa opazila, da me tesnoba zagrabi kadar sem sama z možem. Ali pa če sem sama, pa vem, da kmalu pride se ne morem sprostit. Zaradi tega imam strašno slabo vest. Potem me še bolj stiska...
Pozdrav, Sasy

Prijavljen
Nives
Global Moderator
Expert
*****
Odsotni Odsotni

Spol: Ženska
Prispevki: 1.876


"I See You"


« Odgovori #11 dne:: četrtek, 09. julij 2020 ura: 23:56 »

Za ozavestit je custva, ki jih imas do moza Sasy. Si jih priznat sebi, kako se pocutis. Ko bos v stiku z njimi bo tesnoba minila. Kaj je v ozadju je dobro poznat. S tem lahko potem kaj naredis. Od moza lahko zahtevas partnersko terapijo npr.  Morda pa ni tak trot in bo dojel, koliko si vredna sama po sebi. Moski ponavadi sicer rabijo vec casa, da dojemajo taksne reci...vsaj po moji izkusnji. Ali pa bos skozi lastno terapijo postala bolj vredna sebi. V vsakem primeru bo nekaksna sprememba v odnosu.  pomezik
Helex pa zgolj po pameti..saj ves, kako je z njim. Tudi ne deluje na vsakega enako kolicina.
 
Prijavljen
Strani: [1]   Pojdi gor
  Natisni  
 
Pojdi na:  

oglas oglas ETIKETA medicinski slovar
Powered by SMF 1.1.5 | SMF © 2006-2008, Simple Machines LLC

Društvo DAM in uredništvo Portala Nebojse.si ne odgovarjamo za vsebine prispevkov na Forumu in vsebine komentarjev novic.
Vsi komentarji so lastništvo osebe, ki jih je napisala. Za njihovo vsebino so odgovorni njihovi avtorji.
Stran je bila ustvarjena v 0.114 sekundah z 21 povpraševanji.