Pozdravljeni,
Zaradi socialne fobije in splošne anksioznosti se težko odločam, imam velik občutek ničvrednosti, nesposobnosti, nemoči in nizko samopodobo, kar me ovira na veliko področjih v življenju. Odločil sem se, da pišem tukaj ker imam zadnje čase veliko (zame) stresnih dogodkov in se počutim zelo anksiozen in depresiven. Bližnjim sem povedal za svoje težave ampak se mi zdi, kot da mi ne verjamejo ali ne razumejo, samo pravijo, češ, saj bo, najdi si službo itd. in bo bolje.
Pa tudi pri nas doma se nikoli nismo prav dosti pogovarjali o osebnih stvareh, vedno se je težave pometalo pod preprogo. Imam tudi težave z odlašanjem, težko grem preko sebe.
Star sem 31 let in sem šele pri 30ih zaključil študij, čeprav se sploh ne vidim v tem poklicu, ki je tudi zelo miselno naporen. Že dolgo časa ne vem kaj bi sam s sabo, nimam nekih ambicij oz. vizije, vse mi je težko in imam odpor. Nimam motivacije se naučit novih stvari. Problem je da se sploh ne poznam kdo sem, vedno sem hotel ugajat drugim, celo življenje že samo igram in se pretvarjam. Na svojem področju imam zelo malo izkušenj, pri mojih letih pa imajo nekateri že cele kariere. Med korono sem ostal brez službe, ki sem jo itak dobil prek veze. Sedaj pa moram nujno najti nekaj novega in me je grozno strah, da ne bom zmogel in tudi če bi jo dobil, da je ne bi mogel dobro opravljati, zaradi neznanja, anksioznosti in problemov s koncentracijo. To da sem doma me ubija, ubija pa me tudi misel, če bi bil v novi službi neuspešen, da bi me povsem dotolklo in bi bil še globlje. Že v prejšnji službi sem dokaj s težavo opravljal delo, čeprav je nekako šlo ker ni bilo preveč odgovornosti na meni. Težko mi je delat več stvari hkrati in pisat maile, težko razmišljam, ker sem konstantno napet. Ko delam in imam obremenjene možgane imam še motnje spanja. In tudi če sem kaj narobe naredil, sem se potem še dolgo sekiral. Tudi določeni uspehi in dosežki v življenju mi ne dvignejo samozavesti, oz. jo dvignejo samo za kratek čas.
Groza mi je tudi poklicat kakšen kontakt, ki sem ga dobil v preteklosti, če imajo kakšno službo. Problem mi je tudi pisat ta motivacijska pisma, ker ne morem lagat, da me delo ful zanima, da bi pripomogel k podjetju bla bla bla... Sploh pa ko gledam oglase in povsod iščejo neke vodje in samozavestne ljudi, dolgoletne izkušnje, mi rata kar slabo in me povsem mine do iskanja službe.
Potem me tudi skrbi kaj bojo prijatelji rekli, če ne bom našel službe, ali če bom dobil kakšno, ki ni primerna moji izobrazbi. Vsi so uspešni in jim gre vse kot po maslu. Sedaj sem se še začel videvati z eno punco (pri čemer imam tudi probleme z anksioznostjo), ki je lepa, samozavestna in uspešna in ji tudi ne morem vsega tega priznati, da me ne bi imela za revčka. Pred njo se pretvarjam, da sem samozavesten in pozitiven, kar me dela še bolj anksioznega v njeni družbi. In se moram zaradi slabega počutja pravzaprav prisiliti, da se dobim z njo, čeprav mi je zelo všeč.
Res sem se znašel na mrtvi točki, v začaranem krogu. Včasih imam tudi misli da ni vredno več živet, ampak tudi nimam jajc za samomor, ker ne bi rad tega naredil svojim domačim.
Za kakršno koli pomoč, mnenje ali nasvet, bi bil zelo hvaležen. V preteklosti sem probal z eft-tehniko, hipnozo, enkrat sem bil na NLP seansi, vse je po malem pomagalo, a potem spet treščim nazaj na dno. Pri psihologu sem bil parkrat, pri psihoterapevtu in psihiatru pa še nikoli. Najraje bi tmel konstantno nekovu ob sebi ki bi mi dajal navodil
Šel bi k psihoterapevtu a si trenutno ne morem privoščiti, da bi konstantno hodil, da bi šel pa samo enkrat ali dvakrat pa ne vem, če bi kaj pomagalo?
Lep pozdrav, se opravičujem če sem bil predolg
