FORUM Nebojse.si
Novice:
 
*
Dobrodošli, gost. Prosim, prijavite se ali registrirajte.
Ali ste pozabili aktivirati vaš račun?
petek, 29. marec 2024 ura: 08:41


Prijavite se z uporabniškim imenom, geslom in dolžino seje.


Strani: [1]   Pojdi dol
  Natisni  
avtor Tema: Disociacija, otopelost, psihoza, depresija - kaj mi je?  (Prebrano 3227 krat)
0 uporabnikov in 1 gost pregleduje temo.
dalia84
Novinec / novinka
*
Odsotni Odsotni

Prispevki: 25


« dne:: sobota, 01. februar 2020 ura: 14:04 »

Pozdravljeni,

ne vem, če je tole pod pravo rubriko, morda bi bilj spadalo k anksioznosti, morda niti ni važno. Zelo bom vesela, če mi lahko kdo odgovori, ki ima kaj izkušenj s stanjem, ki ga bom opisala.

Poskusila bom čim bolj na kratko, kolikor v tem primeru lahko. Naj opozorim, da je moj primer morda za marsikoga naravnost smešen, ampak ko sem iskala pomoč pri eni psihologinji, mi je povedala, da ima vsaj še en podoben primer. Poleg tega imam upanje, da je to forum, kjer bi lahko dobila največ razumevanja.

Najprej naj omenim, da imam diagnozo anksioznosti, depresije in tudi znakov morebitne rahle psihoze že dlje časa. Prva epizoda depresije se mi je pojavila že 15 let nazaj. Ampak vsakič je malo drugače. Tokrat je težava zelo specifična in bolj kot na depresijo, sumim, da kaže na psihozo. Seveda se vsega zavedam. Nimam pa kakšnih prividov ali prisluhov, samo močno spremenjeno zaznavanje okolice, družine, predvsem partnerja, čustvovanje, mišljenje, želje - vse je obrnjeno na glavo. Najhujša je pa otopelost.
 
Kako se je tokrat začelo.. Pred pol leta si je moj mož nič hudega sluteč s programom FaceApp na FB dal postarati obraz in od takrat živim v nekakšnem šoku. Na sliki je bil zelo podoben njegovemu očetu, ki milo rečeno ni bil ravno prijeten človek. Pravzaprav precej neugoden in težek karakter, na pogled odbijajoč, z ogromnimi podočnjaki in res grdim pogledom. Po vedenju sodeč je imel vse znake narcisoidne osebnostne motnje, ob pamet je spravljal celo družino. Tudi na pogled se je dalo z mimike njegovega obraza razbrati, da ima v sebi veliko težke in negativne energije. Nismo se veliko družili, nas je pa nekaj let precej manipuliral in izsiljeval vse mogoče. Je pa ta moj tast sicer lani jeseni umrl, ampak kot zgleda, nas "preganja" še iz groba. Vseeno moj odziv na sliko ni bil normalen, tega se zavedam. Opis občutkov v tistem trenutku: najprej sem občutila grozo, strah in kot da me je dobesedno odneslo, čustveno sem otopela, odpovedala, kar prebledela sem (mož je to seveda takoj opazil). Ne vem, ali je možno, da je del moje duše dejansko nekam odneslo? V glavnem, od moža sem se nehote popolnoma ohladila, otopela in po pol leta to ne mine, ne morem sprejeti, da bo vizualno podoben očetu. Prav vidim se, kako se bom čez 20 let zbudila ob "prikazni". Kot da si ne morem dopovedati, da sta to dve osebi, da ne gre za istega človeka in da z leti ne bom opazila, ker se človek ne spremeni čez noč. Enostavno občutki butajo iz mene, da je groza. Predstavljam si, da so ti občutki v meni od nekdaj, morda zaradi kakšne travme iz otroštva, morda celo v genih, celični spomin itd.

Brala sem o psihozi in predstavljam si, da je ta stresni dogodek v meni sprožil en odziv možganov, ko sem se dobesedno zataknila zdaj v to idejo in ne morem ven, kot začaran krog.

Vem, da to ni normalno in iščem tudi pomoč. Psihiatrinjo imam šele aprila, prej ni šlo dobiti termina.
Zadnjič sem se opogumila in ponovno vstavila moževo sliko v ta program, da bi se poskusila soočiti s tem strahom, pa me je samo močno stisnilo v prsnem košu in spet sem začutila en sam odpor. Enostavno ne prenesem, da bo moj mož podoben svojemu očetu, to me preganja v obliki vsiljivih misli, kot neka paranoja. Pri zdravi pameti me prej nikoli ni na taki način motilo, kakšne starše ima mož, dokler je on ok. Naj omenim, da je zelo dober človek, tako mož kot oče najinemu otroku. Mož dela ne sebi, je čustveno zelo zrel, nič ne sili vame, mi stoji ob strani in nudi vso možno varnost, kar lahko. Tukaj gre izključno za moje "blodnje" in nerelano dojemanje njega kot človeka. 

Če ne bom nekako opravila s temi občutki, bom morala stran, saj se moža včasih niti dotakniti ne morem. Da ne govorim o intimnih odnosih, kjer nikoli nisva imela težav, mož me je vedno zelo privlačil, tudi fizično. Sicer sem mu razložila, kaj se mi dogaja in je zelo razumevajoč, pa vseeno vem, da to v nedogled ne bo šlo.

Ne vem več, kaj lahko naredim, kako je to povezano s čemerkoli? Ima to kaj opraviti s kakšnim strahom pred staranjem in smrtjo, ali kakšno nezavedno zamero do koga iz moje družine? Ker enostavno ne najdem vzroka, občutki so pa grozljivo močni. Posebno ponoči in zjutraj, ko je podzavest močnejša. Zares čutim težko stisko, vsak dan se borim. Bojim se, da mi zdravila kaj dosti ne bodo pomagala. Ko me je pred par leti obsedel en tak podoben strah, sem imela antipsihotike in AD-je, pa nekako ni najbolj pomagalo. Na koncu je izzvenelo samo. Od takrat sem imela mir ene dve leti, sem pa brez zdravil trenutno. Samo šentjanževko jemljem, da me ne bi pahnilo še v kako depresijo. Ker fizično trenutno normalno funkcioniram, delam vse bp.

Hvala za kakršenkoli odgovor!  rozicodam
Prijavljen
Violeta8
Aktiven član/ica
**
Odsotni Odsotni

Spol: Ženska
Prispevki: 117


« Odgovori #1 dne:: sobota, 01. februar 2020 ura: 14:29 »

Pozdravljena Dalia84,
kolikor se spoznam ne bi rekla, da je psihoza, nimam pa pravice postavljati diagnoz, tako da je to samo moje mnenje. Sigurno pa je situacija ne glih dobra. Ta FB s***** samo škodo delajo. Žal. Hvalabogu sem ga skenslala, nevem kaj mi je sploh bilo, da sem si ga naredila... Preveč se obremenjuješ s psihozo. Jaz sem jo prebolela/imela in to orng. Res ni prijetno, ampak sem se pobrala, dvakrat je prišlo do izbruha. Aprila je zelo daleč, pokliči, reči da je nujno, da ti naj dajo bolj bližnji datum.
Upam, da porihtaš,
lp

Prijavljen
Nives
Global Moderator
Expert
*****
Odsotni Odsotni

Spol: Ženska
Prispevki: 1.875


"I See You"


« Odgovori #2 dne:: sobota, 01. februar 2020 ura: 15:02 »

Pozdravljena Dalia!
Tudi jaz nisem uraden specialist za postavljanje diagnoz, ampak meni po mojem znanju tole deluje samo kot ena blaga anksioznost. Očitno te tale situacija s postaranim obrazom asociira na nekaj, kar je zaenkrat še skrito v podzavesti. Do vsebine boš prišla prav prek občutkov, ki se ti dogajajo. Ne rabiš čakat na psihiatra. Za predelavo teh občutkov itak potrebuješ psihoterapevta, kar pa vsak psihiater ni. Najdi dobrega terapevta torej! Zdaj, ko so občutki zunaj, imaš dobro priložnost, da v varnem terapevtskem okolju pogledaš na kaj se nanašajo in presežeš to situacijo. S pomočjo terapevta boš lahko razvila orodje, kako ravnati s tem ali s čim podobim, če se bo to še kdaj kasneje pojavilo. Če imaš ljubeč odnos s partnerjem, je sploh škoda, da bi tole povzročilo razdor med vama. In če vredu funkcioniraš v vsakdanu, morda sploh ne boš niti potrebovala zdravil.
Boš poročala, kako je šlo?
Vse dobro ti želim!  rozicodam
Prijavljen
dalia84
Novinec / novinka
*
Odsotni Odsotni

Prispevki: 25


« Odgovori #3 dne:: sobota, 01. februar 2020 ura: 16:53 »

Hvala obema za hitre odg. Violeta, kako je pa pri tebi zgledala psihoza, da je bila diagnoza sigurna? Predvsem pa me zanima, kako si jo pozdravila? Priporoca kdo za taksne tezave kaksnega dobrega terap. v okolici Maribora? Ker iscem in veliko terap. na maile sploh ne odgovarja, vecina jih je iz LJ.. Hvala.
Prijavljen
Violeta8
Aktiven član/ica
**
Odsotni Odsotni

Spol: Ženska
Prispevki: 117


« Odgovori #4 dne:: sobota, 01. februar 2020 ura: 18:55 »

Dali so mi diagnozo akutna psihoza, leta 2012. Stanje je bilo zelo hudo. Nisem se zavedala oz. kot pravijo, izgubila sem stik z realnostjo. Težko opisat to, kaj vse sem delala drugače kot ponavadi.... en izmed prigod je, da sem vzela ključe od avta in se odpeljala k fantu, ki je bil nekje 25 km stran od mene, zelo hitro sem vozila, na enem križišču se nisem ustavila, čeprav je bil STOP znak. Bila sem v svojem svetu. V času izbruha sploh nisem spala oz. sem spala za vzorec. Potem, ker sem bila obupana, sem vzela dosti pomirjeval in sem izgubila zavest, peljali so me v bolnico na čiščenje z ogljem, če se prav spomnim. Takrat preden se mi je to stanje razvilo sem poslušala neke sešne ene ženske, ki je ustanovila sekto hapy hapy. Zaradi neverjetno dobrega počutja sem nato opustila antidepresive iz enega dne v drug dan in se mi je potem stanje čez vsak dan slabšalo. Pozdravila se je skozi čas, dobila sem ap in ad. Leta 2017 je zadeva ponovno izbruhnila, sicer v blažji obliki. Takrat so mi postavili diagnozo bipolarna motnja.
Padla sem, velikokrat in hude stvari so se mi zgodile, sem pa drugače zdaj čisto vredu, hvala meni in bogu  Smiley
Imam terapevtko, včeraj sem šla že 15-ič. Hodim na dva tedna enkrat. Prej sem hodila vsak teden enkrat. Terapevta ti priporočam, vendar ti nič ne bo pomagal, če intenzivno ne boš delala na sebi. Zdi se mi, da sama se sicer trudim, ampak premalo, verjetno pa je kriv čas, ki ga nimam veliko, saj hodim v službo.
Upam, da sem ti pomagala z opisom, da boš približno razumela kaj je psihoza.
Lp
Prijavljen
Zlata Ribica
Novinec / novinka
*
Odsotni Odsotni

Prispevki: 22


« Odgovori #5 dne:: sobota, 01. februar 2020 ura: 20:48 »

Meni to ne deluje kot psihoza, seveda nisem psihiater. Ampak bi rekla, da bi se z psihoterapevtom to dalo rešiti, prej se mi zdi, da je slika vzbudila nek nezavedni strah, morda je kaj zakopano v podzavesti, česar se ne zavedate.

Škoda se mi zdi, da bi zgolj zaradi tega jemali zdravila, jaz bi najprej probala z psihoterapijo. Poleg tega, sploh ni nujno, da bo mož na stara leta podoben svojemu očetu.

Na med.over.net odgovarja tudi psihiatrinja, morda jo vprašate za mnenje, da se malo pomirite.

Prijavljen
oshee
Aktiven član/ica
**
Odsotni Odsotni

Prispevki: 150


« Odgovori #6 dne:: petek, 06. marec 2020 ura: 13:01 »

dalia84, pozdravljena! 

Veseli me, da si si pomagala poiskati pomoč na tem forumu.

Ker nismo kvalificirani strokovnjaki, ti ne moremo postavljati diagnoz. Ampak sam bi rekel, da ne gre za psihozo.

Ne glede na napisano bi ti priporočal poiskati strokovno pomoč, ker moraš razčistiti svoje miselne tokove. Zdi se, da imaš svojega moža rada in da ga ne želiš izgubiti. Mislim, da bi bilo pošteno, da mu poveš o svojih mislih ter občutkih in da mogoče poskušata oba najti rešitev. Tudi on si zasluži vedeti, kakšne občutke doživlja njegova žena ter kako ji lahko pomaga.

Srečno!
Prijavljen
Strani: [1]   Pojdi gor
  Natisni  
 
Pojdi na:  

oglas oglas ETIKETA medicinski slovar
Powered by SMF 1.1.5 | SMF © 2006-2008, Simple Machines LLC

Društvo DAM in uredništvo Portala Nebojse.si ne odgovarjamo za vsebine prispevkov na Forumu in vsebine komentarjev novic.
Vsi komentarji so lastništvo osebe, ki jih je napisala. Za njihovo vsebino so odgovorni njihovi avtorji.
Stran je bila ustvarjena v 0.093 sekundah z 22 povpraševanji.