FORUM Nebojse.si
Novice:
 
*
Dobrodošli, gost. Prosim, prijavite se ali registrirajte.
Ali ste pozabili aktivirati vaš račun?
četrtek, 28. marec 2024 ura: 20:50


Prijavite se z uporabniškim imenom, geslom in dolžino seje.


Strani: [1]   Pojdi dol
  Natisni  
avtor Tema: Moja zgodba  (Prebrano 1310 krat)
0 uporabnikov in 1 gost pregleduje temo.
Aurora
Novinec / novinka
*
Odsotni Odsotni

Prispevki: 1


« dne:: sobota, 16. november 2019 ura: 21:59 »

Pozdravljeni,

moja zgodba gre takole. S tesnobo sem se prvič srečala pred dobrimi 5 leti. Ne vem čisto točno kaj je bil takrat glavni krivec. Kar naenkrat nisem mogla več spati, tresla sem se in moje psihično počutje je bilo katastrofalno. Pristala sem na Mirzaten ADjih.

Potem je bil "mir" vse do lanskega leta, ko sem v 24. tednu izgubila otroka. Po tem sem dobila hude panične napade in ves čas sem bila tesnobna. Ker je umrla zaradi bakterije, ki je povzročila prezgodnji porod, me je bilo grozno strah da bom umrla tudi jaz. Spet pristala na Mirzaten ADjih. Ko sem šla nazaj v službo, je bilo hitro bolje.

Letos sem spet zanosila in pred kratkim dobila punčko. Mislila sem, da bo sedaj, vsaj kar se psihe tiče, malo miru. Pa sva 4. dan pristali na pediatriji (nič resnega, a še vseeno dovolj da sem bila čisto iz sebe). Potem je bilo nekaj časa v redu, dokler ni mož odšel nazaj v službo. Takrat so se mi začele pojavljati vsiljene misli, skrbi da se ji bo kaj zgodilo, da ji bom jaz kaj naredila... Na srečo so trajale samo kakšen teden. Danes sem 8 tednov po porodu in stanje se spet slabša, sedaj me je strah za moje zdravje. Še vedno namreč krvavim (sicer malo, ampak vedno je svetlo rdeče). Pred enim tednom sem imela pregled, kjer je ginekologinja rekla, da vse izgleda v redu, da ni ostankov posteljice ali česarkoli vidnega kar bi povzročalo krvavitev. Potem se je vmes za 2 dni ustavilo pa potem spet začelo in sem naredila res veliko napako. Šla sem Googlat in seveda našla same življenjsko ogrožujoče stvari. Sploh me je prestrašila sepsa (ker so mi v prejšnji nosečnosti vsi zdravniki govorili, da če mi bo rastel vnetni faktor bodo morali sprožiti porod, ker drugače lahko dobim sepso). Jezi me, ker vem da je bilo na pregledu vse v redu, pa me še vedno tako muči tesnoba. Poleg tega so se mi začele pojavljati težke noge in občasne zbadajoče bolečine v trebuhu. Imam občutek, da je zaradi tega vremena še slabše. Ko je sijalo sonce sva šle ven za kakšno urico in je bilo precej boljše.

Res si želim, da bi našla pot iz tega in da končno začnem uživati v materinstvu, ki sem si ga že res dolgo želela.

Ima kdo kakšen nasvet?

Prijavljen
mina
Global Moderator
Expert
*****
Odsotni Odsotni

Spol: Ženska
Prispevki: 1.713



« Odgovori #1 dne:: petek, 29. november 2019 ura: 14:28 »

Pozdravljena
Ce bi ti rekla, da je vse ok in brez panike, ne bi kaj dosti pomagalo, a ne?  Grin
V kratkem casu si imela par slabih izkusenj, kar prav gotovo vpliva nate. To je normalno. Prej si se ze spoznala z paniko in anksioznostjo in sedaj se je pac to ponovilo. In bo prav tako preslo. Vsakic mine. Mene in veliko ljudi tu gor tako juga.  Cry
Skoraj vsako novo mamo mucijo vprasanja in dvome v sposobnosti. Naenkrat nisi vec sam, imas odgovornost za malo in nemocno bitje. To nas se posebno rado potisne v stisko.
Takole bi ti rekla...vse to je normalno in bo minilo. Toplo ti svetujem, da si zaradi otrocka ne oduzames tvoje trenutke. Vseeno si vzami cas samo zase. Tudi se ne odpovej druzenju s prijateljicami, eno kofetkanje ne skodi ne tebi, ne otroku. Prepusti ga malo ocetu, tako se bosta zblizala.
Najslabse v tem trenutku bi bilo, da se odrezes od sveta in svojega zivljenja. 5 stebrov moras imeti v zivljenju
1. zrdavje, 2.delo, 3. hobiji. 4. druzenje, 4.druzina. Na teh dobro stojis. Zato jih vzdrzuj in zamoti se, da imas cimmanj casa za razmisljanje o negativnih stvareh.
Zelim ti cimmanj negativnih misli in cimvec lepih trenutkov z detetom. In BP (brez panike).




Prijavljen

If you are depressed, you are living in the past.
Regina
Veteran
****
Odsotni Odsotni

Spol: Ženska
Prispevki: 887


Rule your mind or it will rule you.


« Odgovori #2 dne:: sobota, 30. november 2019 ura: 20:06 »

Živjo 
Ne vem čisto točno kaj je bil takrat glavni krivec.
Večkrat se dogaja, da, ko se s tesnobo, paniko, depresijo,... srečamo prvič, nevemmo kaj je razlog za to. Tudi sama dolgo časa nisem verjela, da je kriva psiha, ker pač se mi ni zdelo, da sem se kdaj tako zelo sekirala. No ko sem začela raziskovat in razmišljat o občutkih, rekacijah, ki sem jih doživljala čase nazaj sem ugotovila, da se je vse kopičilo, čeprav nisem opazila. Prišel je dan, ko se sploh ni nič posebnega dogajalo.. dovolj je bil samo en napačen drežljaj in kapa je bila polna - udarilo je ven z vso močjo.

Potem je bil "mir" vse do lanskega leta, ko sem v 24. tednu izgubila otroka. Po tem sem dobila hude panične napade in ves čas sem bila tesnobna.
To je ogromen šok. Skoraj čudno bi bilo, da bi to izkušnjo doživela povsem brez posebnosti. Si mogoče v tem času čustva zadrževala v sebi? Si se skom odkrito pogovorila o dogodku? Če je kaj ostalo ''skrito'' in so se čustva nabirala (predvsem za jezo pravijo, da je tista, ki na d olgi rok sproža tesnobo) je bil najbrzž to eden od vzrokov. In pa seveda dogodek sam, hormoni itd.

a še vseeno dovolj da sem bila čisto iz sebe).
Slaba izkušnja, ki si jo doživela prej sigurno vpliva na to, da nisi sigurna, mogoče nisi prepričana vase, se bojiš kaj bo, kako bo, kaj če bo.... kako boš zmogla. Verjamem, da vse kar si omenila, da se ti dogaja (krvavitev, bolečine) je od tega, ker si pod stresom in tesnoba. Kako ne biti .. težko je narediti črto in reči, ''od zdaj naprej pa nebom več tesnoba, nebom se več sekirala'' ... ker tako ne gre.
Delaj korak po korak, verjamem, da je težko. Kakor pa je tudi mina rekla, ne pozabi nase, vzami si čas zase.. pojdi sama ven, sama na sprehod, privošči si kopel, ali pa samo leži v tišini in razmišljaj pozitivno.

Svetujem ti tudi psihoterapijo .. in čimveč, čimveč pogovora o tvojih občutkih, ne drži jih v sebi, nisi sama v tem  rozicodam
Prijavljen

You wake up every morning to fight the same demons that left you so tired the night before, and that, my love, is bravery.
Strani: [1]   Pojdi gor
  Natisni  
 
Pojdi na:  

oglas oglas ETIKETA medicinski slovar
Powered by SMF 1.1.5 | SMF © 2006-2008, Simple Machines LLC

Društvo DAM in uredništvo Portala Nebojse.si ne odgovarjamo za vsebine prispevkov na Forumu in vsebine komentarjev novic.
Vsi komentarji so lastništvo osebe, ki jih je napisala. Za njihovo vsebino so odgovorni njihovi avtorji.
Stran je bila ustvarjena v 0.085 sekundah z 23 povpraševanji.