Depresija In Anksioznost

[eckhart]

Sem se odlocil da napišem svojo zgodbo. Star sem 29 let in sem imel pri 24 letu zivcni zlom. Ze prej pa sem se boril z depresijo od kaksnega 16 leta. Vendar sem do zivcnega zloma zdrzal brez tablet. Sedaj imam stiri tablete na dan in se enkrat mesecno injekcijo. Stanje se mi ne izboljsa kaj prevec. Vzrokov je vec sem miren vase zaprt in sem vse potlacil. Trda roka oceta, nesreca v ljubezni, nesreca strica z motorjem in se bi lahko raziskoval. Sem ze zelo navelican slabega pocutja. Veckrat si zelim da bi se samo koncalo zivljenje in ne bi vec trpel. Drugace po stiri ure delam. Vsak dan grem vsaj za pol ure na sprehod, berem knjige, meditiram, se rekreiram, delam dihalne vaje. Druzim se bolj malo. Imam se tri prijatelje s katerimi se druzim individualno. Ostali so me zapustili ker me enostavno ne razumejo da imas lahko take tezave. Zadnje tri leta me muci huda anksioznost. Strah me je iti v druzbo med ljudi. Ker se tako bojim panike, ki se mi vcasih sprozi.

Zahvaljujem se vsakemu, ki bo prebral sporočilo .

Lepo se imejte.

[simonchy]

Pozdravljen...
ojoj... imaš pa kar veliko zdravil... in praviš da se stanje ne izboljša kaj preveč?? Hm... najprej se je treba tu ustavit... zamenjat tablete, zmanjšat,... delati na vzrokih in ne samo na simptomih, pri vzrokih ti lahko pomagala psihoterapija.

Glede druženja... mislim, da je prav, da se družiš s tistimi, s katerimi ti je ok.

Vse dobro še naprej..

[Aslan]

Eckhart hvala da si delil z nami svoje občutke, del zgodbe svoje.
Morda bi lahko poiskusil poiskati pomoč psihoterapije - da razrešiš svoje travme iz otroštva in razviješ nov, boljši odnos do samega sebe. Potem so tudi socialni stiki lažji.

Strah pred paniko je nekako normalen.
Sram nas je pred drugimi, strah nas je lastnih občutkov ipd ...
O vsem tem se pogovarjaš na psihoterapiji in postopoma razviješ nove vire v sebi in si lažje kos tako občutkom kot situacijam.



 PS:
zdravil imaš res za cel koktejl. Poleg pozitivnih imajo tudi negativne vplive.
Tudi upočasnjenost, zaspanost ipd ... težja koncentracij ...
Ti želim, da boš čimprej le na kakšnem nežnem antidepresivu in vzporedni psihoterapji.
Slednja je samoplačiniška večinoma in je drugačna kot obisk psihiatra.

[gogi]

Eckhart, hvala ker deliš svojo zgodbo. Zelo si pogumen in mislim da je to velik korak, da poveš kaj se ti dogaja. Torej morda le nisi tako zaprt kot se ti zdi, le na prave ljudi še nisi naletel. Te povsem razumem kako težko je deliti takšen pogovor z osebami, ki ne razumejo ker pač nimajo takšnih izkušenj.
Tudi sama sem mnenja da bi ti psihoterapija zelo pomagala, kot ti je predlagala že Aslan. Vsekakor pa se oglasi še tukaj in deli z nami kaj se dogaja in kako napreduješ.
 

[eckhart]

Hvala za odgovore. Na psihoterapijo hodim že tri leta in pomaga.

[simonchy]

O super za obisk psihoterapije in seveda da pomaga...   
verjamem pa, da če je več vzrokov in se je dalj časa nabiralo, tudi traja nekaj časa da se pokažejo pozitivni učinki oz. da lahko znanje/teorijo preneseš v prakso in pa seveda veliko energije ter lastnega dela...
Se pa vidi ja, da imaš veliko znanja. Mislim, da si na dobri poti, tudi s tem si dodal kamenček v mozaik, ko si se oglasil tukaj, povedal in opisal svojo težavo...

[Aslan]

Eckhart malo sem radovedna ... je tvoj nick name po Eckhartu Tollu?
Odlične knjige ima btw :-)

[eckhart]

Aslan ja ime sem si izbral po Eckhartu Tolleju. Prebral sem dve knjigi od njega Zdaj in Nova zemlja. Ima res odlične knjige  .

[Aslan]

 
Meni so tudi coolske. Tudi Sporočilo tišine je lepa.

[eckhart]

Se malo oglasam po enem letu. Stanje je približno enako. S tem da že pol leta nimam več injekcije. Tudi pomirjeval ne vzamem več že kakšna dobra dva meseca. Tako, da glede na to je en napredek. Lahko sem par dni dobro in že mislim, da se bo obrnilo na bolje potem pa pride mučno obdobje s tesnobo. Še vedno delam po štiri ure. Hodim po opravkih. Drugače pa se držim bolj doma. Največji problem je ta strah pred paniko, ki ne zgine že štiri leta. Vsega me je v naprej strah. Takrat mi zbija srce, se potim, tresem, dobim močno tesnobo, zgubim koncentracijo in imam povečan srčni utrip. Še vedno hodim do psihoterapevtke, da dam čimveč stvari iz sebe. Še naprej bom vztrajal in probal, kljub vsemu gledati čimbolj pozitivno.

Lepo se imejte 

[marina]

 Hvala za napisano zgodbo. Vesela sem da si boljše. Ja, vsi se borimo in si želimo da bi vse skupaj kar izginilo. Je pa dolg proces, ampak je pot .. Tako da kar naprej in ne izgubi poguma, tudi ko pride panika, ki se je tako bojiš. Saj veš...nič ti ne more, samo straši:)
M

[eckhart]

Pozdravljeni!

Moram reči, da gre naprej vse skupaj. Ni me več tako strah kam iti. Sploh tja kamor redno hodim. Grem tudi kam za dalj časa in kam dlje z osebam, ki jim zaupam. Tako, da to je napredek, ki se je pokazal v zadnje dobre pol leta. Tako, da se več družim. Imam še tri tablete od tega dvoje minimalno količino. Ostalo pa srednje. Ugotovil sem, da trenutno to še potrebujem. Ko sem hotel ukiniti antipsihotik sem nehal spati. Tudi misli so bile močno negativne in grozne. Tako da nisem igral junaka in sem antipsihotik začel nazaj jemati Prej sem imel občutek, da pač tablete niso veliko. Sedaj pa vidim, da brez ne bi mogel. Dobro se opazujem in vem kaj se mi dogaja. Tako da lahko na srečo vedno ukrepam. Imam tudi po 10 dni brez slabega dne (tako obdobje sem imel dvakrat od novega leta). Prej je bilo takih dni največ tri do štiri skupaj. Ne bi bilo fino pa, če si ne bi zakompliciral življenja s tem, da me zdaj skrbi vsaka malenkost . Vendar se mi zdi dosti bolj rešljiva stvar, kot panični napadi. Tako, da bom tudi to zmogel. Veliko podporo imam v starših in prijateljih ter sodelavcih. Tudi psihiatrinja je ena boljših, ki sem jih lahko dobil. Na preglede sedaj hodim samo na pol leta, kar je tudi napredek. Ko sem naredil evidenco napredka v zadnjem letu, sem ugotovil ubistvu, da mi gre zelo dobro. Najbolje se je primerjati sam s seboj. Včasih pa misliš, da bi moral biti Superman brez omejitev in od sebe zahtevaš veliko preveč. Zadaš si kakšne naloge, ki jih trenutno brez velikega stresa še ne moreš opraviti in si tako narediš škodo v smislu, da se potem slabše počutiš. Obiskujem tudi psihologinjo, ki mi zelo pomaga z nasveti in mi da kakšne vaje. S psihoterapijo pa sem zaključil po dobrih 4 letih, ker sem čutil, da sem dobil vse kar sem potreboval.

Lepo nedeljo in lep pozdrav 

[Toja]

Čestitke za vztrajnost in napredek ...