Bolečine vsepovsod po telesu

[roberta]

kot bi brala sebe...istih let sva, z druzinama, brez adjev, samo fizicne tezave...pa napadi panike so izveneli ane? Samo tesnobnost takrat ko nekaj zaboli in se fokus na polno usmeri tja...pa je spet zacaran krog diagnoz in kaj pa ce vseeno vprasanj. So boljsi in slabsi dnevi, niso pa vec sprosceni, ker nam vedno nekaj diha za vrat. No saj moj vrat je sproscen, ker sem opravila cikel manualne terapije in je res bolje

[Chiara55]

Ja, če so pregledi pokazali, da je vse ok, potem so očitno bolečine psihosomatskega izvora.
Dobro je, da se tega zavedaš, sedaj pa je potrebno preprečevati dogodke, ki to sprožajo.
Če je tesnobnost osnova, takoj ko jo začutiš, preusmeriš fokus in se ne izpostavljaš več temu.
Potrebno je začeti odpravljati vzroke in ozavestiti vse dogodke, ki to sprožajo.

Ni enostavno, sploh če se odločiš s tem spopadati brez bergle (beri, ad-jev), sama sem bila ista še ne dolgo nazaj. Ampak zakaj bi si oteževali počutje, važno je, da ozavestimo vse vzroke, ki so nas pripeljali do takšnega stanja in aktivno delamo na tem, da marsikaj spremenimo v svojem življenju.

Bistvo je mir v duši in ljubezen v srcu, vse ostalo se spontano uredi.   

[skylost]

Ahh Roberta,a ti tudi se vedno na istem?  Ma groza. Nikakor na zeleno vejo. Ampak po letu in pol tega sranja,bi pa lahko ze bilo bolje no  . Jaz en cas ignoriram te bolecine,ampak ko pa dva meseca boli na istem predelu,pa mi spet zacnejo misli uhajati. Groza res. In nimam pojma od kot ze izvirajo te bolecine. Nikoli sproscena tudi jaz nisem,saj samo cakam,kdaj bo udarilo in kaj bo naslednje.
Res vec ne vem kako se spopadat s tem  .

[Chiara55]

Skylost, praviš¨Nikoli sproscena tudi jaz nisem,saj samo cakam,kdaj bo udarilo in kaj bo naslednje. ¨

Ko berem tebe, vidim sebe pred nekaj časa...možno je, da tvoje bolečine izvirajo ravno iz nesproščenosti in tvoje obremenitve s tem, ko čakaš kdaj bo spet udarilo... to je strah pred strahom, ki je verjetno vzrok in povzročitelj vseh bolečin.

Sprosti se, naredi nekaj zase v smeri sprostitve in pusti telesu, da zadiha. Bolj ko je psiha obremenjena s predvidevanji (kaj bo, če bo...)in strahovi, bolj je telo v krču in zategnjeno iz česar izvirajo bolečine.

Drži se!

[skylost]

Draga Chiara, ja verjetno je tako kot ti praviš,strah pred strahom.. Ampak kako ven s tega začaranega kroga?? Kakšen dan sem čisto ok, spet pride drugi dan, ko sem v k..., ponavadi popoldne in zvečer je slabše. In te bolečine me najedajo, me tudi ponoči zbudi (slabo spim že dolgo dolgo..) in čutim bolečine v trebuhu, napenjanje, kot da je črevo neko nervozno. In bolečine pod desnim rebrnim lokom, pa okrog srca špikanje.. In tako z dneva v dan. In mesece in mesece, sedaj že leto in pol. In pol kako naj bom kul.
Hodim na jogo, se sproščam doma, delam stvari, ki me veselijo, sem tudi sebe potegnila v prvi plan, ne samo ostale meni najdražje.. Kar nekaj sprememb sem naredila v tem letu in pol. Saj je boljše, ampak bolečine pa nočejo pojenjat.

[Ribica]

Cymbalta je AD, ki deluje tudi na bolečine "neznanega" izvora. Zelo pozitivne izkušnje imam, ko se videla, kako je pomagal mami. Niti analgetiki ji niso pomagali. Cymbalta pa je uredila bolečine, ki jih je čutila vsepovsod, v treh mesecih.
Ribica

[pavlinm]

Jst se tudi borim z bolečinami v mečih, ki so posledica izgorelosti na delovnem mestu in depresije. Meni so se začele pojavljati bolečine v prvi naporni službo, ki niso zvenele kljub antidepresivom. Meni je psihiater rekel, da so bolečine samo simptom depresije in družbene izključenosti, ki ti aktivira centre za bolečino v možganih. Meni so pomagale raztezne vaje in hoja v hribe, ter predvsem izogibanje fizično napornim situacijam in spanje. Mislim, da ti ne bi škodilo iti na antidepresive, če simptomi trajajo toliko časa oziroma nekam na bolj intezivno obravnavo, da sploh veš, če imaš kakšno diagnozo in na kakšen način se proti temu boriti. Strinjam se z mnenji uporabnikov, da se ne splača boriti proti antidepresivnom in se mučiti, če obstajajo zadeve, ki ti lahko simptome olajšajo.

[skylost]

Ja so še vedno zoprna ta špikanja tu in tam, bolečine v nogah včasih.. Saj je znosno, ampak moteče, predvsem za psiho  . Naj povem, da so bolečine zadnje čase manj prisotne, me pa trenutno malo skrbi to, da vsake toliko na rokah ali nogah dobim majhne "modrice" brez udarca (vsaj ne spomnim se, da bi se kam udarila na npr. tri različna mesta na isti roki). Imam pa po zadnjem pregledu krvne slike januarja malce ponižane levkocite (3,5) vse ostale vrednosti v krvi bp. Vem da so te modrice na okončinah lahko tudi znak levkemije  in me malce spet skrbi.. kaj pa če...  . Je imel kdo podobne težave?? Nekje sem prebrala, da se lahko tudi od stresa pojavijo te majhne modrice in nižji levkociti. Ali mislite, da bi morala k zdravnici spet??
Hvala.

[Nives]

V bistvu ti ne znam direktno odgovorit na vprasanje. Je pa moj znanec imel levkocite na okrog 2,0 znizane in slabo mu je bilo, pa hrbet ga je bolel. Krvna slika tega ne pokaže,  temveč punkcija. Ja..Je prebolel težjo obliko akutne levkemije in zdaj je zdrav.
Če se hočeš prepričati, da je vse ok, greš na punkcijo.

Lp in vse dobro!

[skylost]

Nives hvala za odgovor.. Nič kaj spodbuden ni, moram priznati  . Kako pa naj bi šla kar na punkcijo brez predhodnih preiskav? A je to sploh možno? K moji zdravnici se mi ne da hoditi, ker imam občutek, da me ima že čez glavo. Ne vem kaj reči  . Se počutim, kot da se nekdo igra z mano, hudič ga vzel. Ravno, ko mi gre dobro, me spet vrže dol nekaj, da spet misli begajo v "kaj pa če" in posledično še slabše počutje, tesnoba, bolečine povsod.
Ahhhh.

[Nives]

Oprosti Skylost,.. Mogoče bolje,  da ti ne bi odpisala.  Razumem, da te straši ta ideja.... Mislim, kot sem videla pri temu znancu ali prijatelju, da je imel on bistveno nižjo raven levkocitov. ..okrog 2,0.. On je ozdravljen.  Seveda redno spremlja nihanje levkocitov in se mu znižajo tud nižje od tvojih, pa ni alarma. Če se hočeš pa za 100% prepričat (da te ni strah) pa mislim, pa je bil on naročen v KC na hematologiji.
Drugače pa... Ker te verjetno strašijo zdravstvene zadeve si povej...Da je skoraj gotovo spet en od tvojih strahcev... .. na zunaj je votel, na znotraj pa ga nič ni. Močna si!