Brskamo po arhivu

[Lost]

Ne naredimo vsake neprespane noči za hud psihiatrični problem

Zdi se, da so anksioznost in ank­siozne motnje, strahu podobno čustveno stanje, ki ga spremljajo tudi telesne in vedenjske spremembe (med drugim prebavne težave, vrtoglavica, pospešeno bitje srca, nespečnost in težave s koncentracijo), dodobra načele življenja odraslih, posebno po pandemiji pa tudi otrok in mladostnikov. Psihiatrinja in profesorica dr. Mojca Zvezdana Dernovšek poudarja, da sami ustvarjamo razmere, ki vodijo v anksioznost.


Preberite več na portalu --->>

[Lost]

Tesnoba nam lahko življenje ukrade, lahko pa nas nauči, kako resnično živeti

Prav o tem, torej pomoči, bomo govorili, predstavili možnost in osvetlili dogajanje. Daša Cek Stepančič je magistrica psihosocialne pomoči, ustanoviteljica združenja kognitivno-vedenjskih svetovalcev - KVS Slovenija - in avtorica Kodeksa etike v psihosocialnem svetovanju Slovenije. Po lastni izkušnji anksioznosti je ustanovila Center za anksioznost, v katerem sodeluje tim strokovnjakov z različnih področij. Center deluje na Goriškem, v Ljubljani, pa tudi na daljavo. Dašo Cek Stepančič je pred mikrofon povabila Lucija Fatur.


Preberite več na portalu --->>

[Lost]

Intervju : Miran Možina

Kot ustanovni član slovenske krovne zveze za psihoterapijo opozarja, da bi priznavanje psihoterapije kot samostojnega poklica, za kar si že vrsto let tudi sam prizadeva, zvezala roke šarlatanom s tega področja. Ti namreč zlorabljajo dejstvo, da se na psihoterapevtsko obravnavo v javnem zdravstvenem sistemu danes čaka od enega do dveh let. To je nesprejemljivo, saj zaradi predolgih čakalnih dob kakovostna in strokovna psihoterapija duševnim bolnikom ni dostopna. Psihiater in psihoterapevt Miran Možina je gost tokratne oddaje Intervju. Pogovor vodi Vida Petrovčič.


Preberite več na portalu --->>

[Lost]

Panika ni smrtna, ampak ekstremno neprijetna

Panična motnja je pogostejša pri mlajših odraslih do tridesetega leta starosti in pri ženskah.sihiatrinja in predavateljica prof. dr.Mojca Zvezdana Dernovšek pravi, da je pri zdravljenju panične motnje maksimalno učinkovita kognitivno-vedenjska terapija.

V medicinski oddaji Ultrazvok pa predstavi še druge strokovne pristope in oblike pomoči. Pove tudi, kaj se dogaja med paničnim napadom, kaj ga sproži in zakaj gre za tako imenovani lažni alarm. Z dr. Mojco Zvezdano Dernovšek je govoril Iztok Konc.


Preberite več na portalu --->>

[Lost]

Depresija: "Možganom je treba dopovedati, naj se zbudijo."

 Z depresijo, ki je univerzalna človeška izkušnja, se spopada okoli 300 milijonov ljudi po svetu. A ni nepremagljiva duševna motnja. Prihodnost njenega zdravljenja je v kombinaciji različnih terapij in timski obravnavi, meni psihiatrinja Vesna Švab.

"Rada bi živela kot drugi ljudje, ki vidijo in imajo neki smisel. Pa mi ne znese," je zapisala novinarka in pisateljica Renata Ažman v svoji knjižni izpovedi Depra. A depresijo ne zaznamuje le izguba smisla, temveč tudi veselja, zanimanja, volje, moči, upanja, lastne vrednosti in v skrajni obliki življenja. O izgubljenem samospoštovanju ameriški pisatelj in esejist William Styron v knjigi Vidna tema, v kateri popisuje svoj boj z depresijo, govori kot o "enem izmed mnogih strašnih izrazov te bolezni".


Preberite več na portalu --->>

[Lost]

"Psihoterapija mi je dala vozniški izpit, od mene pa je odvisno, kako bom vozila." 

Mateji Mlakar je življenje vrsto let krojila anksiozno-depresivna motnja. Odkar je depresijo sprejela kot sopotnico, ki zna biti včasih zelo naporna, ji je precej lažje. Pazi pa, da je negativne misli znova ne povlečejo v spiralo obupa.

Depresija se ji je pred približno dvajsetimi leti razvila iz neprepoznane anksiozne motnje, ki je skoraj povsem omejila njeno življenje.


Preberite več na portalu --->>

[Lost]

Pri otrocih in mladostnikih se depresija lahko kaže nekoliko drugače kot pri odraslih

Depresija je v zadnjih dveh letih po navedbah ZN-a postala vodilni vzrok za bolezni pri otrocih in mladostnikih. A depresija se pri njih kaže nekoliko drugače kot pri odraslih in njeni simptomi se velikokrat pripisujejo odraščanju.

Tudi zato je pri otrocih in mladostnikih, kot pravi psihiatrinja Mojca Zvezdana Dernovšek, pogostokrat spregledana. Hkrati otroci ne poznajo ustreznih besed, s katerimi bi opisali svoja občutja.


Preberite več na portalu --->>

[Lost]

"Na depresijo ne moremo gledati zgolj kot na napako v delovanju možganov."

Ko pridejo dnevi, ko smo potrti, črnogledi in brezvoljni, običajno pravimo, da smo depresivni, a depresija kot duševna motnja je veliko več kot zgolj prehodno poslabšanje razpoloženja.

Žalost je naraven odziv na izgubo, pravi psihologinja Frances Wilks v svojem delu Inteligentna čustva. S tem ko nam jemlje energijo za vsakdanje dejavnosti, nam omogoča, da si med procesom žalovanja zacelimo čustvene rane. A če je njena intenzivnost prevelika, če traja predolgo ali če se pojavi brez razloga, postane ovira.


Preberite več na portalu --->>

[Lost]

"Prihodnost zdravljenja depresije sta timska obravnava in kombinacija terapij."

"Depresija je ozdravljiva, mogoče jo je tudi preprečiti, predvsem pa je mogoče doseči, da se ne ponovi," zatrjuje psihiatrinja Mojca Zvezdana Dernovšek. Človek je zdrav, pravi, ko izgubi strah pred novo epizodo.

Pisatelj in esejist William Styron, ki je obvladal svojo depresijo, je o možnosti ozdravitve spodbudno zapisal: "Depresija ne pomeni konca duše; moški in ženske, ki so okrevali po bolezni – in teh je nešteto – so priče o njeni verjetno edini vrlini: da jo je mogoče premagati."ovira.


Preberite več na portalu --->>

[Lost]

"Negotovost nam vzbuja odpor, ker jo povezujemo z grožnjo. A neznano ni nujno nevarno."

Ob srečanju z negotovostjo marsikdo pomisli: "Vseeno mi je, kaj bo, samo da vem." Profesor klinične psihologije Mark Freeston z univerze v Newcastlu pojasnjuje, da negotovost slabše prenašamo kot grožnjo, ker ne moremo opredeliti problema in ukrepati.

Andreja je stara 28 let in zaposlena v zdravstvu. Ironija usode je, pravi, da se ji je kmalu po očetovi smrti razvila zdravstvena anksioznost. Kot se spominja, se je vse začelo z glavobolom in mravljinčenjem v nogah. Med prebiranjem spletnih forumov jo je zaskrbelo, da ima morda multiplo sklerozo, in misel "kaj pa, če sem hudo bolna" ji ni šla več iz glave. "Bila sem kot hrček, ki brez prestanka teče v kolesu," opisuje svoja takratna premlevanja. Zaradi tesnobe, ki jo je občutila, ni mogla ne spati ne delati. Sledili so obiski pri zdravnikih. Kot se spominja, je na izvid zadnje preiskave čakala skoraj tri tedne. V tem času je zaradi negotovosti doživela več paničnih napadov. A izvid je bil brez posebnosti. To jo je sprva pomirilo, potem pa se je kolesje tesnobe znova zagnalo. Spraševala se je, ali so se morda zmotili ali pa morda kaj spregledali. In kmalu zatem se ji je pojavil nov simptom – vrtoglavica. Znova je začela brskati po spletu in iskati zagotovilo, da je njeno zdravje brezhibno. A več kot je prebrala, več novih bolezni je odkrila in bolj je bila prestrašena. Zdravnica ji je zaradi že skorajda neobvladljive stiske svetovala, naj se pogovori s psihiatrinjo in ta je njenim težavam končno dala ime – zdravstvena anksioznost.


Preberite več na portalu --->>

[Lost]

"Za marsikaj nam mora biti ravno, če ne, nam bo samo še težje"

Kakšna bo moja prihodnost, je vprašanje, ki za otroke in mladostnike prav gotovo pomeni še dodaten stres in breme. Pojavlja se ob številnih obšolskih aktivnostih, pritiskih in dejstvu, da zadnje generacije mladostnikov otroštvo bolj kot na prostem, na primer na igriščih, preživljajo pred zasloni elektronskih naprav.

Kar polovica vseh duševnih težav se tako začne že pred 15. letom starosti; zato "ja" športu in ozaveščanju ter glasen "ne" tobaku in alkoholu – k temu bodo mlade spodbujali novopečeni ambasadorji zdravja.


Preberite več na portalu --->>

[Lost]

Mladina in telefoni: Prave posledice šele prihajajo

Pediatrinja Janja Schweiger Nemanič ugotavlja, da nam je nov način komunikacije  ukradel otroški smeh, pogovore in pravljice. "Težave so že pri predšolskih otrocih. Na sistematskih pregledih pri risanju risbic, zlasti pri otrocih, ki so veliko pred zasloni, opažamo, da slabše rišejo. Imajo slabšo koncentracijo, tudi gibalne sposobnosti so slabše. Na to opozarjajo tudi učitelji. Otrokom je čedalje težje ostati zbran med šolsko uro."


Preberite več na portalu --->>

[Lost]

Kako sodobna umetnost načenja temo duševnega zdravja in stisk?

Razstava Check-in, ki vrata odpira v Celju, osvetljuje situacije, v katerih se pojavljajo duševne stiske. Temo duševnega zdravja razume kot skupno težavo družbe in tako namesto samopomoči poudarja pomen povezovanja ter javne razprave o osebnih krizah.


Preberite več na portalu --->>

[Lost]

Psihoterapevtka svetuje: Dobro preverite, komu odprete svojo dušo!

"Naša osebna izkušnja terapije predpostavlja, da vsak terapevt, preden to postane v praksi, obravnavo tudi sam doživi na svoji koži. Verjamemo, da je to bistveno za opravljanje terapevtskega poklica, da veš, kako se počuti nekdo in da tudi sam predelaš svoje rane ali težave." .


Preberite več na portalu --->>

[Lost]

Tarča o psihoterapiji, ki jo pogosto opravljajo šarlatani !

Vse več ljudi potrebuje psihoterapevta. Pri kliničnih se nabirajo dolge čakalne dobe in veliko predpisanih zdravil, pri drugih pa se hitro najdejo taki, ki ponujajo "pranične terapije" in zdravljenje s kristali. Bolniške odsotnosti pa se nabirajo.

Ne manjka niti zdravnikov, ki popoldne psihoterapijo izvajajo še v zasebni ambulanti. Čigavi interesi bodo močnejši in kje je tukaj pacient, ki v javnem sistemu pomoči ne dobi pravočasno?


Preberite več na portalu --->>

[Lost]

Kako izobraženi so strokovnjaki, ki v Sloveniji izvajajo psihoterapijo?

Zlasti zadnje čase poslušamo, da je področje psihoterapije v Sloveniji povsem neurejeno – poklic psihoterapevta ni uradno priznan. Psihoterapijo tako lahko izvaja pravzaprav vsak, prav zato je treba paziti, na koga se obrnemo.

In kako izvajalci psihoterapije pridobijo kompetence? Psihiatri po Medicinski fakulteti opravijo specializacijo iz psihiatrije, psihologi po končani Filozofski fakulteti opravijo specializacijo za klinično psihologijo, magistri zakonskih in družinskih študijev zaključijo program na Teološki fakulteti, magistri psihoterapevtske znanosti pa na Univerzi Sigmunda Freuda.


Preberite več na portalu --->>

[Lost]

Ko telo in duša ječita od bolečine, pa človek ne ve, zakaj

V naselju Placar nedaleč od Ptuja je že s ceste moč videti ljubko prostorno hišo barve breskve. Pred njo je več parkiranih avtomobilov, zato bi človek pomislil, da gre morda za gostišče. No, na nek način je res tako, četudi ta hiša gosti ljudi na nekoliko drugačen način. Vrata odpira tistim, ki so se znašli v globoki življenjski stiski in ne vedo več, kako naprej.


Preberite več na portalu --->>

[Lost]

Duševno zdravje je univerzalna človekova pravica

Vsak med nami, kdorkoli in kjerkoli je, ima pravico do najvišjega dosegljivega standarda duševnega zdravja, kar vključuje tudi pravico do zaščite pred tveganji za duševno zdravje, pravico do razpoložljive, dostopne, sprejemljive in kakovostne oskrbe ter pravico do svobode, neodvisnosti in vključenosti v skupnost.


Preberite več na portalu --->>

[Lost]

Sindrom prevaranta: Občutki dvomov v lastne sposobnosti, čeprav objektivni dosežki kažejo nasprotno

Sindrom prevaranta je psihološki konstrukt, njegova značilnost so občutki dvoma v lastne sposobnosti, kompetentnost in inteligentnost, čeprav objektivni dosežki kažejo nasprotno. V angleščini je skupek opisanih občutkov znan kot "Impostor syndrom."


Preberite več na portalu --->>

[Lost]

Moja (m)učiteljica, depresija

Izguba smisla, veselja, zanimanja, volje, upanja, v skrajni točki tudi življenja. Depresija je močno razširjena, a slabo razumljena duševna motnja. Zanjo naj bi vsaj enkrat v življenju zbolel kar vsak šesti med nami, ne glede na starost in spol.


Preberite več na portalu --->>