Brskamo po arhivu

[Lost]

Ne naredimo vsake neprespane noči za hud psihiatrični problem

Zdi se, da so anksioznost in ank­siozne motnje, strahu podobno čustveno stanje, ki ga spremljajo tudi telesne in vedenjske spremembe (med drugim prebavne težave, vrtoglavica, pospešeno bitje srca, nespečnost in težave s koncentracijo), dodobra načele življenja odraslih, posebno po pandemiji pa tudi otrok in mladostnikov. Psihiatrinja in profesorica dr. Mojca Zvezdana Dernovšek poudarja, da sami ustvarjamo razmere, ki vodijo v anksioznost.


Preberite več na portalu --->>

[Lost]

Tesnoba nam lahko življenje ukrade, lahko pa nas nauči, kako resnično živeti

Prav o tem, torej pomoči, bomo govorili, predstavili možnost in osvetlili dogajanje. Daša Cek Stepančič je magistrica psihosocialne pomoči, ustanoviteljica združenja kognitivno-vedenjskih svetovalcev - KVS Slovenija - in avtorica Kodeksa etike v psihosocialnem svetovanju Slovenije. Po lastni izkušnji anksioznosti je ustanovila Center za anksioznost, v katerem sodeluje tim strokovnjakov z različnih področij. Center deluje na Goriškem, v Ljubljani, pa tudi na daljavo. Dašo Cek Stepančič je pred mikrofon povabila Lucija Fatur.


Preberite več na portalu --->>

[Lost]

Intervju : Miran Možina

Kot ustanovni član slovenske krovne zveze za psihoterapijo opozarja, da bi priznavanje psihoterapije kot samostojnega poklica, za kar si že vrsto let tudi sam prizadeva, zvezala roke šarlatanom s tega področja. Ti namreč zlorabljajo dejstvo, da se na psihoterapevtsko obravnavo v javnem zdravstvenem sistemu danes čaka od enega do dveh let. To je nesprejemljivo, saj zaradi predolgih čakalnih dob kakovostna in strokovna psihoterapija duševnim bolnikom ni dostopna. Psihiater in psihoterapevt Miran Možina je gost tokratne oddaje Intervju. Pogovor vodi Vida Petrovčič.


Preberite več na portalu --->>

[Lost]

Panika ni smrtna, ampak ekstremno neprijetna

Panična motnja je pogostejša pri mlajših odraslih do tridesetega leta starosti in pri ženskah.sihiatrinja in predavateljica prof. dr.Mojca Zvezdana Dernovšek pravi, da je pri zdravljenju panične motnje maksimalno učinkovita kognitivno-vedenjska terapija.

V medicinski oddaji Ultrazvok pa predstavi še druge strokovne pristope in oblike pomoči. Pove tudi, kaj se dogaja med paničnim napadom, kaj ga sproži in zakaj gre za tako imenovani lažni alarm. Z dr. Mojco Zvezdano Dernovšek je govoril Iztok Konc.


Preberite več na portalu --->>

[Lost]

Depresija: "Možganom je treba dopovedati, naj se zbudijo."

 Z depresijo, ki je univerzalna človeška izkušnja, se spopada okoli 300 milijonov ljudi po svetu. A ni nepremagljiva duševna motnja. Prihodnost njenega zdravljenja je v kombinaciji različnih terapij in timski obravnavi, meni psihiatrinja Vesna Švab.

"Rada bi živela kot drugi ljudje, ki vidijo in imajo neki smisel. Pa mi ne znese," je zapisala novinarka in pisateljica Renata Ažman v svoji knjižni izpovedi Depra. A depresijo ne zaznamuje le izguba smisla, temveč tudi veselja, zanimanja, volje, moči, upanja, lastne vrednosti in v skrajni obliki življenja. O izgubljenem samospoštovanju ameriški pisatelj in esejist William Styron v knjigi Vidna tema, v kateri popisuje svoj boj z depresijo, govori kot o "enem izmed mnogih strašnih izrazov te bolezni".


Preberite več na portalu --->>

[Lost]

"Psihoterapija mi je dala vozniški izpit, od mene pa je odvisno, kako bom vozila." 

Mateji Mlakar je življenje vrsto let krojila anksiozno-depresivna motnja. Odkar je depresijo sprejela kot sopotnico, ki zna biti včasih zelo naporna, ji je precej lažje. Pazi pa, da je negativne misli znova ne povlečejo v spiralo obupa.

Depresija se ji je pred približno dvajsetimi leti razvila iz neprepoznane anksiozne motnje, ki je skoraj povsem omejila njeno življenje.


Preberite več na portalu --->>

[Lost]

Pri otrocih in mladostnikih se depresija lahko kaže nekoliko drugače kot pri odraslih

Depresija je v zadnjih dveh letih po navedbah ZN-a postala vodilni vzrok za bolezni pri otrocih in mladostnikih. A depresija se pri njih kaže nekoliko drugače kot pri odraslih in njeni simptomi se velikokrat pripisujejo odraščanju.

Tudi zato je pri otrocih in mladostnikih, kot pravi psihiatrinja Mojca Zvezdana Dernovšek, pogostokrat spregledana. Hkrati otroci ne poznajo ustreznih besed, s katerimi bi opisali svoja občutja.


Preberite več na portalu --->>

[Lost]

"Na depresijo ne moremo gledati zgolj kot na napako v delovanju možganov."

Ko pridejo dnevi, ko smo potrti, črnogledi in brezvoljni, običajno pravimo, da smo depresivni, a depresija kot duševna motnja je veliko več kot zgolj prehodno poslabšanje razpoloženja.

Žalost je naraven odziv na izgubo, pravi psihologinja Frances Wilks v svojem delu Inteligentna čustva. S tem ko nam jemlje energijo za vsakdanje dejavnosti, nam omogoča, da si med procesom žalovanja zacelimo čustvene rane. A če je njena intenzivnost prevelika, če traja predolgo ali če se pojavi brez razloga, postane ovira.


Preberite več na portalu --->>

[Lost]

"Prihodnost zdravljenja depresije sta timska obravnava in kombinacija terapij."

"Depresija je ozdravljiva, mogoče jo je tudi preprečiti, predvsem pa je mogoče doseči, da se ne ponovi," zatrjuje psihiatrinja Mojca Zvezdana Dernovšek. Človek je zdrav, pravi, ko izgubi strah pred novo epizodo.

Pisatelj in esejist William Styron, ki je obvladal svojo depresijo, je o možnosti ozdravitve spodbudno zapisal: "Depresija ne pomeni konca duše; moški in ženske, ki so okrevali po bolezni – in teh je nešteto – so priče o njeni verjetno edini vrlini: da jo je mogoče premagati."ovira.


Preberite več na portalu --->>

[Lost]

"Negotovost nam vzbuja odpor, ker jo povezujemo z grožnjo. A neznano ni nujno nevarno."

Ob srečanju z negotovostjo marsikdo pomisli: "Vseeno mi je, kaj bo, samo da vem." Profesor klinične psihologije Mark Freeston z univerze v Newcastlu pojasnjuje, da negotovost slabše prenašamo kot grožnjo, ker ne moremo opredeliti problema in ukrepati.

Andreja je stara 28 let in zaposlena v zdravstvu. Ironija usode je, pravi, da se ji je kmalu po očetovi smrti razvila zdravstvena anksioznost. Kot se spominja, se je vse začelo z glavobolom in mravljinčenjem v nogah. Med prebiranjem spletnih forumov jo je zaskrbelo, da ima morda multiplo sklerozo, in misel "kaj pa, če sem hudo bolna" ji ni šla več iz glave. "Bila sem kot hrček, ki brez prestanka teče v kolesu," opisuje svoja takratna premlevanja. Zaradi tesnobe, ki jo je občutila, ni mogla ne spati ne delati. Sledili so obiski pri zdravnikih. Kot se spominja, je na izvid zadnje preiskave čakala skoraj tri tedne. V tem času je zaradi negotovosti doživela več paničnih napadov. A izvid je bil brez posebnosti. To jo je sprva pomirilo, potem pa se je kolesje tesnobe znova zagnalo. Spraševala se je, ali so se morda zmotili ali pa morda kaj spregledali. In kmalu zatem se ji je pojavil nov simptom – vrtoglavica. Znova je začela brskati po spletu in iskati zagotovilo, da je njeno zdravje brezhibno. A več kot je prebrala, več novih bolezni je odkrila in bolj je bila prestrašena. Zdravnica ji je zaradi že skorajda neobvladljive stiske svetovala, naj se pogovori s psihiatrinjo in ta je njenim težavam končno dala ime – zdravstvena anksioznost.


Preberite več na portalu --->>