Brskamo po arhivu

[Lost]

Mislil sem, da sem John Connor iz filma Terminator

Bipolarna motnja je stanje, v katerem človek niha med dvema skrajnostma počutja, od manije do depresije.

Tako je, v osnovi se menjujeta fazi manije in depresije. A to sta ekstrema, zelo veliko je tistega vmes, neke remisije ali pa obdobja normalnosti, če lahko sploh tako rečemo. Večina ljudi si predstavlja, da si bodisi maničen bodisi depresiven. Ko me ljudje srečajo, me vprašajo, v kateri fazi sem, odgovorim jim v 'normalni'. Dobrih pet let sem stabilen, kar pomeni, da v tem času nisem imel hujše epizode.


Preberite več na portalu --->>

[Lost]

Kliči 116 111 

Odgovor je pogovor. To je geslo letošnjega Tedna otroka, ki se je začel danes in je povezan s 30. rojstnim dnevom TOM-telefona.

Tam vsako leto sprejmejo več kot 30 tisoč klicev otrok in najstnikov v stiski. Ta se je zaradi epidemije in ukrepov pri marsikom še povečala in tako je v zadnjih mesecih močno naraslo tudi število klicev. Samopoškodbe, samomorilne misli, tesnoba. Anka Pirš.


Preberite več na portalu --->>

[Lost]

Možgani in mejna osebnostna motnja

Osebnostne motnje so skupina težav z duševnim zdravjem, za katere je značilno, da se pojavi vedenje oziroma doživljanje, ki odstopa od neke družbene norme. Z razvojem nevroznanosti je seveda vedno več o teh motnjah znanega tudi z nevrobiološkega vidika. Med temi prednjači Mejna osebnostna motnja, o kateri se bomo pogovarjali s psihiatrinjo, prof. dr. Mojco Zvezdano Dernovšek.


Preberite več na portalu --->>

[Lost]

Na podstrešju: Anksioznost in depresija

Čeprav se kdaj znajdemo v primežu hudega strahu in tesnobe, čeprav smo kdaj nerazpoloženi, potrti in brez energije, še ne pomeni, da bomo razvili anksiozno in depresivno motnjo.

A bodimo pozorni, če tako počutje traja več kot dva tedna, večji del dneva in nas
začne ovirati v vsakdanjem življenju! V oddaji Na podstrešju sta o anksioznosti in depresiji govorila soustanoviteljica društva DAM Emanuela Malačič Kladnik in psihiater in psihoterapevt Miran Možina. Oddajo je pripravila Danila Hradil Kuplen.


Preberite več na portalu --->>

[Lost]

Na podstrešju: Varnost je temelj za ustrezno samopodobo

Psihiatrinja asis. dr. Karin Sernec in klinični psiholog dr. Tristan Rigler o tem, da če ni jasnih meja, se otrok ne počuti varnega, in če ni varnosti, ne zgradi zdrave samopodobe V oddaji Na podstrešjusta psihiatrinja asis. dr. Karin Sernec in klinični psiholog dr. Tristan Rigler spregovorila o tem, da če ni jasnih meja, se otrok ne počuti varnega, in če ni varnosti, ne zgradi zdrave samopodobe Oddajo je pripravila Danila Hradil Kuplen.


Preberite več na portalu --->>

[Lost]

Zimska depresija 

 Zimski dnevi, ko je sončne svetlobe malo, pripomorejo, da lahko zbolimo tudi za zimsko oziroma sezonsko depresijo. Ta pojav pa ne vpliva le na tiste, ki so depresivni vse leto, ampak se pri določenih ljudeh pojavi zgolj pozimi. O tem, kakšne razsežnosti lahko ima zimska depresija in kako jo omiliti oziroma pozdraviti pa v tokratnih Minutah za zdrav


Preberite več na portalu --->>

[Lost]

Epidemija duševnih stisk med mladimi

Strokovnjaki s področja duševnega zdravja opozarjajo, da bo epidemiji covida-19 sledila še epidemija duševnih motenj. Različne stiske in stresne položaje doživljamo vsi, v nekaterih primerih pa te prerastejo v duševne motnje, ki zahtevajo strokovno pomoč, v najhujših primerih tudi bolnišnično obravnavo. Med otroki in mladimi v zadnjem letu zaznavajo več anksioznosti, depresije, motenj hranjenja in poskusov samomora. Postelj na kliničnih oddelkih otroške psihiatrije primanjkuje, čakalne dobe za klinične psihologe so še vedno predolge, otroci bolj kot prej iščejo odgovore in pomoč tudi v različnih svetovalnicah in na brezplačnih telefonskih številkah. Kaj se dogaja z otroki, mladimi in tudi študenti? Kako jim bomo pomagali? Se država sploh zaveda problema duševnih stisk in motenj otrok, ki imajo lahko dolgoročne posledice za dobrobit posameznikov in družbe v celoti? Odgovore išče voditeljica Špela Šebenik z gosti.


Preberite več na portalu --->>

[Lost]

Zdravljenje z antidepresivi – da ali ne? 

"Pomisleki ob začetku jemanja antidepresivov so velikokrat prisotni," pravi psihiatrinja doc. dr. Brigita Novak Šarotar s Centra za mentalno zdravje Psihiatrične klinike v Ljubljani. "Cilj terapije je, da se vzpostavita funkcioniranje in primeren čustveni odziv." Antidepresivi so zelo varna zdravila; varnejši so od uspaval in pomirjeval. Res pa je, da ne začnejo učinkovati takoj; njihov učinek se namreč običajno pojavi po treh ali štirih tednih jemanja. Številni imajo do antidepresivov predsodke, nekateri pa v njih iščejo rešitev in dr. Brigito Novak Šarotar kar sami prosijo, naj jih predpiše.


Preberite več na portalu --->>

[Lost]

Strokovnjaki, ki to niso: izguba denarja, predvsem pa časa

Potreba po pomoči narašča, hkrati pa se pojavlja tudi čedalje več "strokovnjakov", ki to niso. Če svoje duševno zdravje položimo v roke šarlatana, se lahko naša stiska še stopnjuje, utrpimo lahko tudi finančne izgube.Čeprav si vse več ljudi upa poiskati pomoč, nekatere raziskave kažejo, da je obiskovanje psihoterapije še vedno precej stigmatizirano. S strokovnjaki na področju mentalnega zdravja smo se pogovorili o nasvetih influencerjev in knjig za samopomoč, vprašali pa smo tudi, kako "prebroditi" napad tesnobnosti.


Preberite več na portalu --->>

[Lost]

Duševno zdravje v neenakopravnem svetu

duševno zdravje, razmere pa tudi v državah z visokimi dohodki niso veliko boljše, ugotavlja Svetovna federacija za duševno zdravje.

Pomanjkanje naložb v duševno zdravje, ki so nesorazmerne s proračuni, namenjenimi zdravju v celoti, prispeva k veliki vrzeli pri zdravljenju duševnih motenj in bolezni. Pozornost letošnjega Svetovnega dneva duševnega zdravja, 10. oktobra, je zato namenjena neenakosti pri dostopanju do sistema in storitev skrbi za duševno zdravje. Mnogi ljudje z duševno motnjo ali boleznijo niso deležni zdravljenja, do katerega so upravičeni, in skupaj s svojimi bližnjimi, družinami in negovalci še vedno doživljajo stigmo in diskriminacijo.


Preberite več na portalu --->>

[Lost]

Anksiozne motnje: Kdor beži pred tesnobo, bo tekla za njim

 Anksiozne motnje sodijo med najpogostejše duševne motnje, s katerimi se po svetu spopada okoli 300 milijonov ljudi. O anksioznih motnjah govorimo, ko nas obvladuje nerazumna tesnoba, ki ni odsev resnične nevarnosti ali pa je pretirana glede na okoliščine

Pretirana tesnoba kot čustveni odziv na neko iracionalno nevarnost je škodljiva ovira, ki nas sicer ne bo ubila, nam bo pa zelo poslabšala kakovost življenje, trdi psihiatrinja Mojca Zvezdana Dernovšek. Zaradi nje ne moremo pokazati, kdo v resnici smo in kaj zmoremo.

Vendar tesnoba, kot rimski bog Janus, razkriva tudi svoj drugi obraz. V svoji biološki razsežnosti je normalno čustveno stanje, ki nastane kot odziv na neko realno nevarnost in je namenjeno našemu preživetju v nepredvidljivem okolju. Govorimo o zdravi tesnobi, ki nas napolni z energijo za reševanje življenjskih preizkušenj.

Čeprav v stroki ni jasne razmejitve med tesnobo in strahom, se tesnoba običajno povezuje s predvidevanjem, da se bomo znašli v nekih za nas ogrožujočih okoliščinah, za katere ocenjujemo, da jih ne bomo zmogli obvladati. Strah je medtem vezan na tu in zdaj, na nek dražljaj, ki mu na podlagi izkušenj pripisujemo ogrožujoč pomen, v intervjuju pojasnjuje psihiater in psihoterapevt Miran Možina. 


Preberite več na portalu --->>

[Lost]

"Starši naj otroka opogumljajo, da se sooča s svojimi strahovi"

Ko starši opazijo, da se otrok začenja izogibati nenevarnim situacijam, ker mu vzbujajo tesnobo, naj mu nikar ne dajejo pri tem potuhe, temveč naj ga opogumijo za soočenje s strahovi, svetuje klinični psiholog in psihoterapevt Peter Janjušević.

Otrok se bo tako naučil, da so nekatere situacije manj nevarne, kot jih dojema, predvsem pa, da lahko težave razreši sam. Izogibalno vedenje je ključni dejavnik pri vzdrževanju in krepitvi anksioznih motenj. In kako prepoznati anksiozno motnjo pri otroku? Osnovno vodilo je, pravi Peter Janjušević, da se bistveno spremeni otrokovo delovanje.

Kot poudarja, je prvi korak pri iskanju strokovne pomoči za otroka s pretirano anksioznostjo je posvet s šolsko svetovalno službo ali obisk pri pediatru. Pomembno je tudi, da se starši še pred tem poučijo o anksioznih motnjah pri zanesljivih virih, kot je recimo spletna stran Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).


Preberite več na portalu --->>

[Lost]

Psihiater: Včasih je treba preizkusiti več antidepresivov 

Tesnoba in depresija sta vse pogostejši spremljevalki naših življenj. Tudi psihiater prof. dr. Peter Pregelj s Psihiatrične klinike v Ljubljani opaža, da je jemanje antidepresivov manj obremenjeno s predsodki, kot je bilo. Zaradi psihičnih težav vse več ljudi poišče strokovno pomoč. Prvo leto epidemije, leta 2020, so slovenski zdravniki napisali 645.000 receptov za antidepresive, kar je skoraj 1.650.000 škatlic. Podatke za leto 2021 bo Zavod za zdravstveno zavarovanje objavil marca. Psihiater Peter Pregelj bo v Ultrazvoku odgovoril na pogosta vprašanja o antidepresivih in pojasnil najbolj trdovratne zmote o njihovem delovanju.


Preberite več na portalu --->>

[Lost]

Življenja brez tesnobe ni, to je cena, ki jo plačujemo, da živimo

motnjah govorimo, ko nas obvladuje nerazumna tesnoba, ki ni odsev resnične nevarnosti ali pa je pretirana glede na okoliščine.

Pretirana tesnoba kot čustveni odziv na neko iracionalno nevarnost je škodljiva ovira, ki nas sicer ne bo ubila, nam bo pa zelo poslabšala kakovost življenje, trdi psihiatrinja Mojca Zvezdana Dernovšek. Zaradi nje ne moremo pokazati, kdo v resnici smo in kaj zmoremo.

Vendar tesnoba, kot rimski bog Janus, razkriva tudi svoj drugi obraz. V svoji biološki razsežnosti je normalno čustveno stanje, ki nastane kot odziv na neko realno nevarnost in je namenjeno našemu preživetju v nepredvidljivem okolju. Govorimo o zdravi tesnobi, ki nas napolni z energijo za reševanje življenjskih preizkušenj.

Čeprav v stroki ni jasne razmejitve med tesnobo in strahom, se tesnoba običajno povezuje s predvidevanjem, da se bomo znašli v nekih za nas ogrožujočih okoliščinah, za katere ocenjujemo, da jih ne bomo zmogli obvladati. Strah je medtem vezan na tu in zdaj, na nek dražljaj, ki mu na podlagi izkušenj pripisujemo ogrožujoč pomen, v intervjuju za MMC pojasnjuje psihiater in psihoterapevt Miran Možina.

Kdaj tesnoba iz varovalnega čustva preraste v anksiozno motnjo? Ko se začnemo okoliščinam, ki jih občutimo kot nevarne in ki v nas sprožajo anksioznost, izogibati, opozarja psihiatrinja Mojca Zvezdana Dernovšek. Bolezenska tesnoba se namreč hrani ravno z napačnimi vedenjskimi strategijami, kot sta izogibanje in umikanje.


Preberite več na portalu --->>

[Lost]

"Nihče ni samo v redu"

Duševno zdravje je stanje telesnega, duševnega in socialnega blagostanja. Zaradi različnih življenjskih izzivov je ta red pogosto porušen in se znajdemo v stiski, ko je ogroženo tudi naše duševno zdravje, ki neprepoznano in nenagovorjeno lahko vodi v bolezen. Stiske v času koronske epidemije so bile še pogostejše in bolj intenzivne. Raziskava UNICEFa Slovenija je lani pokazala (samooceno svojega duševnega zdravja je podalo 400 otrok in mladih iz vse Slovenije, starih med 10 in 18 let), da vsak peti otrok pri nas svoje duševno zdravje ocenjuje kot slabo, da se 60 % otrok in mladih boji prihodnosti, kar 70 % pa je občutilo bolečino v prsih, motnje spanja, dolgotrajno žalost in obup, svojih stisk pa niso zaupali odraslim in so jih skušali reševati sami.


Preberite več na portalu --->>

[Lost]

Cilj vedenjsko-kognitivne terapije ni pozitivno, temveč realistično razmišljanje

Človeku z anksiozno motnjo scenarij življenja piše tesnoba, ki mu siromaši življenje, zato je pomembno, da kljub tesnobi vztraja pri uresničevanju življenjskih ciljev, pravi klinična psihologinja in vedenjsko-kognitivna psihoterapevtka Špela Hvalec.

Vsako čustvo ima določeno funkcijo in osnovna funkcija tesnobe je zaščita. Dokler je ta zaščita realna, je tesnoba funkcionalna, ko pa je njena intenziteta prevelika, ko traja predolgo in ko se pojavi v situacijah, ki načeloma niso nevarne, postane ovira. Pretirana tesnoba je glavni simptom anksioznih motenj.

Vedenjsko-kognitivna terapija, ki je terapija prve izbire pri zdravljenju anksioznih motenj, izhaja iz spoznanja o vzajemni povezanosti misli, čustev in vedenja. Vsebuje kognitivni del, ki je usmerjen k prepoznavanju in spreminjanju napačnih miselnih procesov, in vedenjski del, ki človeku pomaga razvijati pravilne vedenjske strategije.


Preberite več na portalu --->>

[Lost]

Hrana ne sme biti oblika tolažbe

Vedno je dobro: imeti stabilen spalni ritem, zdravo jesti, redno telovaditi. Na izredne razmere, kot sta vojna v Ukrajini in epidemija covida-19, se številni odzovejo s pretirano zaskrbljenostjo ali občutki tesnobe. To vpliva na naše čustveno razpoloženje, v katerem lahko hrana pomeni tolažbo, svari NIJZ.


Preberite več na portalu --->>

[Lost]

Nisi okej ? povej naprej ? 

Kampanja Nisi okej? Povej naprej. je prva nacionalna kampanja proti stigmatizaciji duševnega zdravja v Sloveniji. Glavni cilj kampanje je zmanjšati stopnjo stigme duševnega zdravja in spodbuditi ljudi k iskanju pomoči. Preko različnih aktivnosti želimo doseči čim večje število prebivalstva, posebno pozornost pa želimo posvetiti mladim.


Preberite več na portalu --->>

[Lost]

Kronično utrujeni možgani, "bolezen sodobnega časa"

Kdaj ste se nazadnje res dobro spočili? In kdaj so vaši možgani nazadnje pojamrali: "Jaz ne morem več!!! Preveč je vsega!!! Dnevi so prekratki za vse obveznosti. Tako sem utrujen oziroma utrujena." Vsem se je že zgodilo in se dogaja. Kaj pa, če nas ta zvrhana mera vsega popolnoma preplavi in tudi - ohromi? Klinična psihologinja in vedenjsko-kognitivna psihoterapevtka dr. Špela Hvalec tokrat potuje z nami. I


Preberite več na portalu --->>

[Lost]

Program Cool Kids: anksioznost se da premagati

Tako kot vsako duševno stisko jo je zato dobro čim prej prepoznati in reševati, saj lahko to čustveno stanje s subjektivno izkušnjo strahu in napetosti posamezniku, ki ga doživlja, prinese številne posledice. V Intelekti smo govorili o tesnobi: kdaj strah in občutki tesnobe postanejo težava? Kaj sploh je anksioznost, katere vrste anksioznih motenj poznamo? Zakaj do te motnje prihaja, se pri otrocih in mladih kaže drugače kot pri odraslih? Kakšni so simptomi in kako lahko pomagamo posamezniku, ki jo občuti? Vsa ta znanja prinaša v Avstraliji razvit program Cool Kids, program za premagovanje anksioznosti, ki se že izvaja v Sloveniji. Več o vsem tem sta v Intelekti povedala psihologinja mag. Tadeja Batagelj, direktorica Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Maribor, in klinični psiholog dr. Peter Janjuševič iz Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Ljubljana, tudi vodja programa CoolKids v Sloveniji.


Preberite več na portalu --->>