Brskamo po arhivu

[Lost]

Strah je pogosto ovira za iskanje pomoči

Poleg pomanjkanja psihiatrov in kliničnih psihologov ter zelo dolgih čakalnih vrst mladi v duševnih težavah pogosto ne dobijo pomoči, ki jo potrebujejo, tudi zaradi sramu in strahu pred stigmatizacijo. To kažejo izsledki raziskovalne naloge na Pedagoški fakulteti v Ljubljani.


Preberite več na portalu --->>

[Lost]

Ko zunaj vse prekipeva od energije, mi pa bi najraje spali 

Kljub temu, da se je zima letos kar vlekla in vlekla, je pomlad končno vstopila na velika vrata. Dnevi so znova daljši, ozračje se počasi segreva, narava prekipeva od energije ... Mnogi pa so bolj zaspani kot kdaj koli prej. S pomladjo je namreč prišla tudi spomladanska utrujenost. A, pozor, lahko gre za resno zdravstveno težavo


Preberite več na portalu --->>

[Lost]

Turbulenca: Panika

Napetosti v vsakdanjem življenju – stiska s časom, nepričakovani dogodki, strah pred nekom ali nečim – so preizkušnje, ki ne prizanašajo nikomur. Vendar je med posamezniki velika in pomembna razlika, kako kdo te izzive sprejme.

Ravnodušno? Ali pa se ga poloti panika? In ko pridejo še večje preizkušnje? Panika ima več obrazov, njene razsežnosti pa so lahko zelo različne.


Preberite več na portalu --->>

[Lost]

Poiskati pomoč psihologa ni znak šibkosti 

Stres je sestavni del našega življenja, spremlja nas od rojstva do smrti. Stresna reakcija se sproži nezavedno in je odgovor na razmere, dogodke ali ljudi, ki jih doživljamo kot ogrožajoče – tako imenovane stresorje. Ti so ali zunanji – bolezen, ločitev, nesreča, izguba službe, stanovanja, bližnjega, ali so to ponavljajoče se skrbi, težave in zahteve: strah zaradi prihodnosti, skrb za otroke, zdravje ... premlevanje preteklih stresnih dogodkov in še in še.


Preberite več na portalu --->>

[Lost]

Tudi skrbi so nam v pomoč


Čeprav imajo številni ljudje zaradi pretirane zaskrbljenosti težave, je sama zaskrbljenost zelo koristno občutenje. Je pa značilna zgolj za ljudi, saj živali nimajo miselne sposobnosti, da bi si nekaj vnaprej predstavljale, prav to pa je tisto, kar omogoča zaskrbljenost. Kako torej razumeti zaskrbljenost in kaj je pozitivna plat tega neprijetnega občutenja?


Preberite več na portalu --->>

[Lost]

Stres in anksiozne motnje

Pomembno je, da ločimo tesnobo, ki je povezana s stresom od pretirane tesnobe, ki je glavna značilnost anksioznih motenj.

Stres je normalen odziv na spremenjene okoliščine. Težava nastane, kadar je stresnih okoliščin preveč, kadar so stresi premočni in kadar smo preslabo opremljeni za odzivanje na določene okoliščine. V takem primeru lahko stresna okoliščina sproži tudi nastanek anksiozne motnje ali obstoječo anksiozno motnjo poslabša.


Preberite več na portalu --->>

[Lost]

Najbolj žalostno je, če otrok prevzame vlogo zaščitnika

Strokovnjakinja za najstnike bi ji lahko rekli. Že dve desetletji so namreč njen profesionalni vsakdan. Dr. Ana Kandare Šoljaga je reška psihologinja, ki se je v Ljubljani nedavno mudila ob promociji svoje knjige Najstniki, praktični vodnik za starše.

Vsi, ki imamo (ali pa smo imeli) otroke v starosti od 13 do 19 let, vemo, da so takrat starševski izzivi na najhujših preizkušnjah. Dolga desetletja smo vedenje adolescentov pripisovali hormonskemu prebujanju, a kar v resnici otrok doživlja takrat, je temeljita »preobrazba« možganov. Najstnike premetava, to je jasno, a je ta čas tudi za starše odlična priložnost za prevetritev klišejev o nas samih in svetu okoli nas.


Preberite več na portalu --->>

[Lost]

Odvisnost od zdravil
 
Poraba zdravil tako kot v drugih državah razvitega sveta tudi pri nas narašča. Kje pa je meja med uporabo in zlorabo zdravil?
Če recimo protibolečinska zdravila uživamo tudi, kadar nimamo močnejših bolečin, pa to počnemo zgolj iz navade - ali že lahko govorimo o zlorabi in ali se lahko iz tega razvije odvisnost? O znakih in zdravljenju odvisnosti od zdravil bomo govorili v četrtkovem Svetovalnem servisu. Z nami bo Mirjana Radovanovič, doktorica medicine, specialistka psihiatrije iz Psihiatrične klinike v Ljubljani.


Preberite več na portalu --->>

[Lost]

Poporodna depresija: prizadene vsako šesto žensko, a se o tem premalo govori 
 
"Ves dan sem imela črne misli. Ves čas bolj in bolj ... Imela sem že samomorilne misli, vedela sem, da se z danes na jutri lahko zgodi z mano karkoli ... Mislim, da lahko naredim kakršnokoli dejanje. Potem pride trenutek, ko ugotoviš, da ne moreš sam ... da potrebuješ pomoč."

Tako o svoji poporodni depresiji govori Brigita Langerholc. Nekdanja atletinja, danes tudi mama treh otrok, o tej svoji izkušnji govori na glas, zato da osvešča javnost in druge ženske – da bi ljudje prepoznali poporodno depresijo, da bi ženske vedele, kaj se dogaja z njimi, in da bi lažje prišle do pomoči in iz stiske.


Preberite več na portalu --->>

[Lost]

Depresija in samopoškodbeno vedenje
 
 O psihičnih težavah mladostnikov z doc. dr. Hojko Gregorič Kumperščak, spec. otroške in mladostniške psihiatrije z UKC Maribor

Polovica duševnih bolezni se začne že pred štirinajstim letom, a jih večina ostane neopaženih in neobravnavanih. Med najpogostejšimi psihičnimi težavami mladostnikov je depresija, veliko je tudi samopoškodovalnega vedenja. Kako prepoznamo samopoškodbeno vedenje in ali se depresija pri mladostnikih kaže drugače kot pri odraslih? Sogovornica: doc. dr. Hojka Gregorič Kumperščak, dr. med. spec. otroške in mladostniške psihiatrije z UKC Maribor, predsednica Združenja za otroško in mladostniško psihiatrijo Slovenije.


Preberite več na portalu --->>

[Lost]

Zakaj tisti, ki pomagajo drugim, sebi ne zmorejo?

Smrt mladega zdravnika še vedno močno odmeva. Samomor zdravnika je zaskrbljujoč tudi zato, ker naj bi zdravniki znali prepoznavati stiske in tudi poiskati pomoč. A depresija je očitno veliko bolj zvita. V ozadju več kot pol primerov samomorov so duševne bolezni, večinoma gre za depresijo. Strokovnjaki za samomor pozivajo, da če opazimo, da ima nekdo težave, vprašajmo, ali razmišlja tudi o samomoru.


Preberite več na portalu --->>

[Lost]

Na kratko: Motnje razpoloženja

Z motnjami razpoloženja se spoprijema vse več ljudi: približno 10 % populacije se spopada z anksioznimi motnjami, od 5 do 6 % z depresijo in do 3 % z bipolarno motnjo razpoloženja.

Nekatere človeka popolnoma onesposobijo, druge ga le ovirajo pri normalnem vsakodnevnem delovanju. Kakšni so vzroki zanje, kako z njimi živeti, kako jih zdraviti in zakaj so duševne bolezni še vedno tako stigmatizirane? Več v Na kratko


Preberite več na portalu --->>

[Lost]

Možgani in poletna depresija

Poletje je čas, ko se zdi, da se stres vsaj malo odpravi na počitnice in je zjutraj lažje vstati. Četudi zaradi takšnih ali drugačnih razlogov ne gremo na oddih ali si ne moremo privoščiti dopusta, se po navadi ob dolgih dnevih vsaj malo otresemo skrbi kje na svežem zraku.

Kako pa to obdobje vpliva na naša nevronska omrežja, če se spopadajo z depresijo? Ob omembi sezonske depresije ponavadi pomislimo na temne, hladne zimske dneve, kaj pa poletni čas? O tem v četrtek ob 7.35 na Prvem! Odgovarja : dr. Lilijana Šprah, Pripravlja: Mojca Dela


Preberite več na portalu --->>

[Lost]

'Počutim se mrtvo, a srce še vedno bije'

"Počutim se mrtvo, a srce še vedno bije. Ne vem več, kaj naj, res ne ... Al' naj umrem al' naj grem naprej ... ker po eni strani sem že mrtev." – To je izsek iz pisma mladega fanta, ki kliče na pomoč, ki se očitno nahaja v hudi stiski, v kateri se počuti osamljenega, počuti se nerazumljenega. A je vseeno našel dovolj poguma, da je svoje občutke izlil v svetovalnici za mlade To sem jaz. In tam so mu prisluhnili tako strokovnjaki kot vrstniki ter mu vsak s svojim nasvetom in besedami skušali pregnati slabe misli, mu vliti upanje in mu podali tudi konkretne nasvete, kako lahko spleza iz temnega brezna. "Zaupam vate in tu sem, da greva skupaj naprej," se je glasil eden od zapisov. Včasih je že to dovolj, da nekomu rešimo življenje.


Preberite več na portalu --->>

[Lost]

Tesnobe ne moremo odpraviti, lahko pa jo nadziramo

Kako se lahko tesnoba iz koristnega čustva, ki nas varuje pred nevarnostmi, razvije v uničujočo silo naše duševnosti? Psihiatrinja Mojca Zvezdana Dernovšek odgovarja – z učenjem. V življenju se napačno naučimo, da je nekaj nevarno, pa to v resnici ni.

Pri anksioznih motnjah tesnoba ni več varovalno čustvo, temveč škodljiva ovira. Človeka sicer ne bo ubila, mu bo pa poslabšala kakovost življenja, pravi sogovornica. Kako pretrgati spiralo strahu? Prava pot je soočenje s tistim, kar v nas sproža iracionalno tesnobo.

Mojca Zvezdana Dernovšek je doktorica medicine, specialistka psihiatrije. Ima naziv redne profesorice za psihiatrijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, hkrati pa dela kot psihiatrinja v Zdravstvenem domu Sevnica. V okviru predmeta Duševno zdravje na ljubljanski medicinski fakulteti pokriva tri vsebine: predava o nevrotskih, stresnih in somatoformnih motnjah ter o motnjah razpoloženja, študente pa tudi poučuje, kako pri pacientih oceniti ogroženost za samomor. Posebno pozornost sva v intervjuju ob svetovnem dnevu duševnega zdravja namenili temi, ki jo med drugim predava na medicinski fakulteti, to je anksioznim motnjam. Te so poleg depresije med najpogostejšimi duševnimi motnjami na svetu, tudi v Sloveniji.


Preberite več na portalu --->>

[Lost]

Z bolečimi čustvi in občutki se je treba soočiti

V današnjem svetu vse zelo hitro poteka in življenje je podvrženo ogromni količini informacij, podatkov in sprememb, ki jim naš razum, čustva in telo zelo težko sledijo z ustrezno hitrostjo in intenzivnostjo.
Edini način, da lahko stvarem čim bolje sledimo, je kompenziranje in neprestano potiskanje naših meja do skrajnosti. Ponekod nam to uspeva bolje, nekje potrebujemo več prilagajanja, nekatera področja nam uspe spustiti ali zaobiti, včasih pa se nam zalomi in preprosto v nekem trenutku ne zmoremo več.


Preberite več na portalu --->>

[Lost]

Renata Ažman: Depra

Renata Ažman je svojo knjigo napisala z izjemnim razumevanjem svoje bolezni, z mešanico vdanosti in borbenosti, ki svoje poti ne sprejema kot žrtev, pač pa v soočanju z nebogljenim otrokom v sebi odkriva bistvene življenjske resnice. Mag. Ana Kržišnik je v radijski priredbi izluščila njen temeljni boj z depresijo in z notranjo razdvojenostjo.

Preberite več na portalu --->>

[Lost]

Duševno motnjo moramo obravnavati enako pragmatično kot zlom noge

Tokratna gostja oddaje Intervju dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, psihiatrinja in redna profesorica na Medicinski fakulteti v Ljubljani, pravi, da smo ljudje zaradi epidemije koronavirusa še vedno v akutnem stresu in da so občutki strahu povsem normalen odziv na nenormalne okoliščine. Stres pa je pri ljudeh, kljub zmanjševanju strogih varovalnih ukrepov še vedno prisoten.

Preberite več na portalu --->>

[Lost]

Obremenjujoče izkušnje v otroštvu pomembno zaznamujejo zdravje in življenje v odraslosti

Ugotovitve kažejo, da je tri četrine anketiranih v otroštvu doživelo vsaj eno obremenjujočo izkušnjo, kar četrtina pa jih je poročalo o štirih ali več obremenjujočih izkušnjah.Pri teh velja, da imajo večjo verjetnost za različne fizične in duševne bolezni, psihosomatske simptome in tvegana vedenja.

Obremenjujoče izkušnje v otroštvu so potencialno travmatični dogodki ali izkušnje v prvih 18 letih življenja, kamor sodi psihično, fizično, spolno nasilje (oziroma zloraba); psihično in materialno zanemarjanje; nasilje med odraslimi člani gospodinjstva, zasvojenost ali duševne težave članov gospodinjstva, kriminalno dejanje članov gospodinjstva ter ločitev staršev oziroma prekinitev stika med otrokom in starši zaradi smrti starša, zapustitve ipd.


Preberite več na portalu --->>

[Lost]

"Strah pred višino je kot varovalni mehanizem človeku prirojen" 

Pri približno 5% populacije se iz varovalnega mehanizma razvije v nesorazmeren in neracionalen strah pred višino ali akrofobijo.Med poletnimi počitnicami se bodo s strahom pred višino nekateri soočili, ko bodo hodili po ozki planinski poti nad strmim pobočjem, drugi ga bodo občutili, ko se bodo približali robu pečine nad morjem, nekatere bo preplavil neprijeten občutek ob vzpenjanju na sicer zavarovan razgledni stolp, enim pa bo strah pred višino budil že vzpon na tretji klin lestve med obiranjem domače jablane.


Preberite več na portalu --->>