Brskamo po arhivu

[Lost]

Edina pot iz anksioznosti je soočenje z njo

Anksiozne motnje so skupina psihičnih motenj, katerih glavni simptom je tesnobnost, pretirana zaskrbljenost, napetost, stalen strah. Oseba preceni težavnost situacije in hkrati podcenjuje svoje zmožnosti. Od kod izvirajo ti iracionalni občutki in kako si lahko pomagamo?


Preberite več na portalu --->>

[Lost]

"Značilne za pretirano odgovorne in pretirano zanesljive ljudi"

"Temu kar rečemo stres, je v bistvu doživljanje tesnobe. Je vrsta strahu in jo v telesu čutimo kot suha usta, napetost, razbijanje srca, tresenje in tako naprej …" pojasnjuje klinična psihologinja Aleksandra Meško.


Preberite več na portalu --->>

[Lost]

Kako možgane strenirati, da nehajo po nepotrebnem premlevati?

Takšno premlevanje vam lahko zagreni življenje. Lahko vas spravi v slabo voljo, ko bi se lahko imeli lepo. Lahko po nepotrebnem poveča vaš občutek strahu. Namesto da bi uživali v sedanjem trenutku, razmišljate, kaj se lahko slabega zgodi v prihodnosti. Nepotrebno premlevanje lahko prepreči, da bi ta čas porabili za kaj drugega. Lahko preveč časa namenite odločanju, namesto da bi se enostavno odločili in nato počeli še kaj drugega.


Preberite več na portalu --->>

[Lost]

Pandemija depresije ali farmacevtski konstrukt?

V potrošniški družbi se v zadnjih desetletjih vse bolj širi hedonistična zapoved Uživaj! Sreča naj ne bi bila samo dokaj redka in naključna gostja, kot nam poje Frane Milčinski Ježek, ampak kar naša stalna spremljevalka. Pretirana pričakovanja, ki jih razpihuje v dobiček naravnana zabavna industrija, spreminjajo srečo in užitek v prisilo. Ta svet naj bi za nas postal raj s kakšnim koščkom (ali celo popolnoma brez) pekla vmes.


Preberite več na portalu --->>

[Lost]

Bolezni ščitnice se velikokrat zamenjuje z izgorelostjo ali depresijo

"Glavna težava pri odkrivanju bolezni ščitnice so nespecifični znaki, ki se velikokrat povezujejo z izgorelostjo ali depresijo," je opozorila predsednica društva Metuljčica Janja Drenšek.


Preberite več na portalu --->>

[Lost]

Dan zdravja – depresija Studio ob 17h 

uživamo, ob tem pa je ovirano tudi naše vsakdanje delovanje. Zakaj o tej duševni motnji redko govorimo na glas? So predsodki o antidepresivih upravičeni? O vsem tem z gosti in voditeljico S17 Tino Lamovšek. 


Preberite več na portalu --->>

[Lost]

Obrazi prihodnosti: Ko imate težave, pogovarjajte se, pogovarjajte ...

Danes se veliko govori o stiskah in duševnih boleznih že pri mladostnikih. Je zdaj res več stisk in pritiska na mlade ali jih je bilo v preteklosti ravno toliko, pa se o tem ni govorilo? Kako naj si pomagamo, ko se znajdemo v težavah, in kam iti po pomoč, če je stiska res huda? Na Gimnaziji Brežice se lahko dijaki v stiski obrnejo na šolsko psihologinjo in specialistko kliničnopsihološkega svetovanja dr. Gordano Rostohar, ki jim svetuje, veliko o teh težavah pa ve tudi profesorica psihologije Polona Masnec.


Preberite več na portalu --->>

[Lost]

Kako se spraviti s svojo preteklostjo

Naše meje in s tem naše možnosti pogosto izhajajo iz naše preteklosti. Načinov vedenja, odnosov, odzivov, ravnanja, prepričanja, izrazja, motivacije… se večinoma nezavedno učimo od ljudi, ki živijo z nami. Na tak način nastali vedenjski vzorci so zelo stabilni in odporni proti spremembam.


Preberite več na portalu --->>

[Lost]

3 razlogi zakaj prevec ustrezljivi ljudje prej zbolijo za depresijo

"Bodite prijazni in obzirni do drugih ljudi, a njihove dobrobiti ne postavite pred svojo," je zapisal pisatelj G.L. Lambert. Prijaznost je čudovita lastnost, ki pa ima tudi svojo temno plat. Včasih smo prijazni do napačnih ljudi.


Preberite več na portalu --->>

[Lost]

Možgani na dlani: Možgani in vedenjsko kognitivna terapija

»Vse je v glavi!« si včasih rečemo ali pa komu svetujemo, predvsem kadar prepričanja zelo vplivajo na naše vedenje in počutje. Od različni strahov in fobij do obsesivno kompulzivne in drugih motenj, ki vplivajo na kvaliteto našega življenja. Kako pri tem naše možgane »preomreži« vedenjsko kognitivna terapija, kaj je znanega o njenih nevrobioloških učinkih in kakšne izkušnje so se nabrale v dvajsetih letih delovanja Društva za vedenjsko kognitivno terapijo.


Preberite več na portalu --->>

[Lost]

Ko mladostnike napade tesnoba

 Ni dolgo tega, ko otroci in mladi niso poznali besed, kot sta anksioznost in tesnoba, danes pa je število tistih, ki doživljajo panične napade, se bojijo socialne stike, se samopoškodujejo in nočejo v šolo, vse več. V kakšnem svetu živimo, se sprašuje angleški sociolog Frank Furedi, če že osemletnik govori, da je v stresu in da ne zmore več?


Preberite več na portalu --->>

[Lost]

Dobro jutro: ČUSTVA - STRAH

Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi zdravstvenimi, izobraževalnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev. Izbiramo teme, ki se dotikajo gledalcev vseh starostnih skupin.


Preberite več na portalu --->>

[Lost]

Možgani na dlani : Obsesivno kompulzivna motnja

V tokratni oddaji je Mojca Delač v radijsko družbo oddaje Možgani na dlani povabila Aleksandro Meško, specialistko klinične psihologije. Uvodoma je pojasnila, da je obsedenost s čiščenjem eden od postopkov, ki so del obsesivno kompulzivne motnje (OKM), ta pa ima lahko “različne obraze”. Pri motnji gre v prvi vrsti za to, da imajo ljudje različne obsesije – predstave, impulze, ki so zanje nesprejemljivi. Kompulzije pa so različni postopki, “od tapkanja do štetja”, ki so lahko bodisi fizični, bodisi psihični.


Preberite več na portalu --->>

[Lost]

Obrazi prihodnosti - depresija in karierni uspeh: delo za dušo ali duša za delo

Depresija postaja vse večja grožnja zahodnega sveta, ki je močno osredotočen na delo in karierni uspeh. Zavoljo preprečevanja razvijanja depresije in njenega premagovanja bi se resnosti depresije morali zavedati, morali bi jo poskusiti bolje razumeti in biti zmožni o njej govoriti brez sramu.


Preberite več na portalu --->>

[Lost]

Dober dan: Sanje

Sanjanje in sanje – tako vsakdanje in hkrati tako skrivnostno! Zakaj sanjamo, kako in zakaj naši možgani ustvarjajo sanje? Različne kulture so skozi zgodovino sanjam pripisovale številne vzroke in pomene, raziskuje jih tudi nevroznanost.

Kaj zdaj že vemo o človeških možganih in različnih stanjih zavesti? In kaj nam povedo naše sanje – so lahko tudi vizionarske? O možganih in sanjah tokrat v oddaji Dober dan! Skrivnosti in zanimivosti odstirajo za vas nevrolog, psihoterapevt in tolmačica sanj. Dober dan, sanje!


Preberite več na portalu --->>

[Lost]

Mina Paš, dr. med.,: Ključna sta občutek varnosti in zaupanje vase

Pregovor pravi Zdrav duh v zdravem telesu, ampak v naši družbi se pogosto zdi, da neprimerno bolje skrbimo za svoje telo kot duha. Oba sta med seboj tesno povezana in drug brez drugega ne moreta delovati.

Zakaj na duševne bolezni gledamo drugače kot na telesne? Kako lahko zlasti za mlade ustvarimo okolje, v katerem bo duševno zdravje manj krhko? K pogovoru sva v iskanju odgovorov povabili Mino Paš, doktorico medicine in integrativno psihoterapevtko.

V današnjem svetu veliko bolje skrbimo za telesno zdravje, na duševno pa pozabljamo. Kaj vi menite o tem?

Danes se o duševnem zdravju govori veliko več kot včasih. Dobro je, da se tabu manjša in da se o težavah v duševnem zdravju ne molči. Toda problem je v tem, da se večinoma samo govori, naredi pa premalo. Vse več najstnikov ima težave v duševnem zdravju, vse več jih jemlje antidepresive in druga psihiatrična zdravila. Zelo pogosta je medikalizacija, kar pa je absolutno premalo. Zdravila so sicer v redu, vendar niso dovolj. Treba je poiskati vzrok motenj in ga razrešiti, zdravila pa jemati kot koristen in včasih nujen pripomoček pri premagovanju krize.


Preberite več na portalu --->>

[Lost]

Vrtinec: Bipolarna motnja 

Približuje se Svetovni dan varnosti in zdravja pri delu. O pomenu zdravega in varnega delovnega okolja, o nezgodah in boleznih povezanih z delom bomo govorili tik pred osmo. Takoj po osmi pa bo gostja v studiu Dobrega jutra prof. dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, ki nam bo pomagala razumeti bipolarno motnjo.


Preberite več na portalu --->>

[Lost]

Izgorelost na delovnem mestu 

ODMEVI -Izgorelost na delovnem mestu


Preberite več na portalu --->>

[Lost]

Depresivna in nesrečna i-generacija

Z izrazom milenijska generacija označujejo mlade, ki so se rodili v osemdesetih in devetdesetih letih 20. stoletja in za katere je značilno, da so zelo dobro izobraženi, samozavestni, optimistični, srečni, prilagodljivi, strpni in ustvarjalni. Odraščali so v dobi računalnikov in interneta, zato znajo hitro poiskati nove informacije in se dodatno izobraziti.
Za njimi prihaja i-generacija, v katero uvrščajo otroke z letnicami rojstva od leta 1995 naprej. Od milenijske generacije se današnji najstniki razlikujejo predvsem po tem, da odraščajo v času, ko so svet preplavili pametni telefoni in družbeni mediji. Prve iPhone so izdelali leta 2007, do leta 2012 pa je imela v razvitem svetu pametne telefone že več kot polovica prebivalstva. Po eni od raziskav, naj bi imelo leta 2017 iPhone v ZDA kar tri četrtine najstnikov.


Preberite več na portalu --->>

[Lost]

Se je stresu mogoče izogniti?

Podjetnica začne dobivati panične napade, mlademu hotelirju odpove motorika. Zdravnik povezuje s stresom 90 bolezni. Če resno zbolimo, nam lahko pobere moči. Stres nas stane milijone, po raziskavah sodeč smo med najbolj ogroženimi v Evropi.

S pomočjo posebne naprave smo ga izmerili, pogledali programe, s pomočjo katerih se ga učimo krotiti


Preberite več na portalu --->>