Brskamo po arhivu

[Lost]

Ljudje, ki ljubijo samoto, in ljudje, ki so vanjo pahnjeni: sramežljivost ali socialna fobija ? 

Če je posameznik v družbi bolj tiho, to še ne pomeni, da je depresiven. Lahko je introvertiran - na voljo ima omejeno količino energije, ki mu jo druženje črpa, povrne si jo lahko le v samoti. Lahko je sramežljiv – strah ga je, da bi se osramotil, zato je zadržan. Lahko pa trpi za socialno fobijo. Kdaj gre za osebnostno lastnost in kdaj za motnjo, ki bi jo morali zdraviti?


Preberite več na portalu --->>

[Lost]

»Počutim se slabo, ker se slabo počutim«

Depresija in anksiozne motnje so najpogostejše oblike duševnih bolezni v Evropski uniji. »Depresija je že dosegla razsežnost epidemije, naraščala pa bo še do leta 2020 ali celo 2030. Prizadene lahko tretjino ljudi. Znanstvene raziskave namreč kažejo, da ima kar tretjina ljudi prirojeno ali zgodaj v življenju pridobljeno nagnjenost k razvoju depresije,« razloži psihiatrinja prof. dr. Mojca Zvezdana Dernovšek.


Preberite več na portalu --->>

[Lost]

Kako sem se spoznal z anksioznostjo (in se z njo naučil živeti)

Bilo je neke vroče avgustovske noči. Pregreto mesto je buhtelo v težki sopari, čakajoč na vsaj utrinek osvežilnega vetrca. Takrat se je zgodilo prvič.
Moj spanec je bil nenadoma prekinjen. Odprl sem oči in ugledal samo temo. Ulične svetilke so nekaj malega svetlobe metale skozi odprta okna spalnice, a v prostoru je nedvomno nadvladala črnina. Čutil sem, da se nekaj dogaja. V meni. Ni me zbudil neznan zvok, ni me zbudila Ona, ki je popolnoma spokojno spala ob meni, niso me zbudile neprijetne sanje.


Preberite več na portalu --->>

[Lost]

Čustveno zlorabljeni ljudje ljubijo drugače?

Povedala mi je, da so njene brazgotine večne. Vendar jih ni bilo videti. Bile so tiste druge vrste, nevidne, skrite globoko pod kožo, za mnoge neozdravljive, predvsem pa vse prevečkrat spregledane.Tudi zaničevane. Kot da so sramotne. Kot da so simbol šibkosti in naivnosti. V njih se je z vsemi niansami mnogim zamolčanih izkušenj odražala tudi njena preteklost. Ta preteklost se je, utrujajoče počasi, razvila v izredno osebno zgodbo. Takšno, za katero potrebuješ ogromno empatije, da jo lahko procesiraš in ponotranjiš.


Preberite več na portalu --->>

[Lost]

Pomoč depresivnemu človeku

Življenje z depresijo je vsakodnevni izziv in preizkušnja. To velja tudi, kadar se z njo ne spopadate sami, temveč se z njo spoprijema vaš bližnji – partner, prijatelj ali družinski član. Takrat se tudi vas lahko poloti stiska: najprej, ker vidite, da ljuba oseba trpi, nato pa še zato, ker ne veste, kako ji pomagati oziroma se sprašujete, ali ji sploh lahko pomagate.


Preberite več na portalu --->>

[Lost]

Proti depresiji in stresu najboljša vadba

»Vsi vemo, da sta psihično in telesno zdravje med seboj tesno prepleteni,« pravi Ben Michaelis, ameriški klinični razvojni psiholog in avtor številnih psiholoških del.
»Fizično zdravje je pogoj za dobro počutje. Ter seveda obratno: psihične težave vodijo tudi v bolezni telesa,« dodaja psiholog in svetuje, da se je ob kroničnem stresu in napetosti, ki preraščata že v depresijo, treba posvetovati z zdravnikom, ki bo znal pravočasno in pravilno ukrepati. A dodatna pomoč v obliki vadbe pri boju s temi občutki zagotovo ne bo škodovala. Zlasti če boste v svoj vsakdan vključili tri aktivnosti, ki učinkovito zavirajo ter do določene mere celo pozdravijo napetost in depresijo.


Preberite več na portalu --->>

[Lost]

Kristen Bell o življenju z depresijo in anksioznostjo

Krasen intervju o življenju z anksioznostjo in depresijo skozi oči zvezdnice Kirsten Bell, toplo priporočamo.


Preberite več na portalu --->>

[Lost]

Tri bralke iskreno o tem, kako trpijo za anksioznostjo

Je anksioznost nov 'trend'? Tema je vredna največje pozornosti s strokovnega stališča, a Elle se je je tokrat lotila z druge strani – tri bralke so z nami delile svoje izkušnje o tej sodobni epidemiji.


Preberite več na portalu --->>

[Lost]

Svetovalni servis : O strahovih in fobijah

 Skoraj vsakega od nas je česa strah, vendar le redke strahovi obvladujejo bolj kot bi si to želeli. O tem bomo govorili v današnjem svetovalnem servisu. Močni nerazumni strahovi recimo pred odprtimi in zaprtimi prostori  niso tako redki , kot bi najprej pomislili.


Preberite več na portalu --->>

[Lost]

Kaj pomeni biti preveč občutljiv?

Kaj pomeni biti preveč občutljiv? Mar nisi to preprosto ti, mar ni to tvoja narava, tvoj čustveni in mentalni ustroj, po katerem deluješ zaradi svojih izkušenj in tega, kar so vtisnili nate v otroštvu? In ko se mi to zgodi, največkrat potlačim ta občutek prizadetosti in si rečem: »Hej, nehaj, nič ti ni hotel/a, ti si samo preveč občutljiva.«


Preberite več na portalu --->>

[Aslan]

Vse več se govori o visoko senzitivnih osebah (HSP).
Če se kdo najde - priporočam v branje knjigo:
Elaine N. Anor - The HIGHLY SENSITIVE PERSON.

Evolucijsko gledano so take osebe imele prednost- ker so imele močan nagon samovarovanja,
izogibanje nevarnim situacijam ...
Gre za normalno značajsko potezo, ki pa jo širši krog ljudi težko sprejme in se osebe
počutijo zato "drugačne". Hitreje so tudi travmatizitrane, ker se njihov živčni sistem hitro in zelo močno aktivira in težko vrne v stanje umirjenosti. Zato tudi pravimo, da travma ni pravzaprav to kar se nam je zgodilo (dogodek sam), temveč to kako je telo to "zablokiralo" v sebi.

Pomembno se je zavedat, kako polna je tvoja notranja baterija, ker se pri HSP hitreje troši, ker je visoko občutljiva na dražljaje. Zato imet čim več fokusa na TELO. Naučiti se KOLIKO informacij/dražljajev lahko jaz sprejem, da ne pride do preobremenitve (burn-out = ko je telo overdoze od vsega, ne zaznavamo več nič = telo se odklopi dobesedno).

[Lost]

Imate obsesivno kompulzivno motnjo? Preverite ...

Obsesivno kompulzivna motnja (OKM) je pogosta duševna motnja, ki je danes vse bolj prepoznana in ozdravljiva. Kljub hudemu psihičnemu trpljenju pa posamezniki vseeno dolgo ne poiščejo pomoči, zaradi česar lahko postanejo simptomi trdovratni in zahtevajo dolgotrajnejše zdravljenje.


Preberite več na portalu --->>

[Lost]

Ambulanta 202: Stiska je še vedno stigma

Priznati svojo čustveno stisko, se o njej pogovarjati in poiskati pomoč za izhod iz nje, je za marsikoga še zmeraj neizmerno težko, saj je stiska pri nas še zmeraj stigma. Kazala naj bi, da smo nesposobni za reševanje svojih težav, da nismo dovolj močne osebnosti.


Preberite več na portalu --->>

[Lost]

Kako preživeti službo 

Se kdaj vprašate, če ste še edina normalna oseba v vaši službi? Se vam po drugi strani zdi, da boste zaradi službe znoreli? V čem se ločijo dobre od slabih služb? Kako se v resnici dobro dela z ljudmi? Smo res tako pridni, kot mislimo zase, ali pa nas je kapitalizem ujel razvajene in nepripravljene na nove razmere? Kako preživeti vse norosti, ki jih doživljamo na delovnem mestu bodo Zvezdanu Martiču pomagali odkriti Jurij Clemenc, Ksenija Špiler Božič, Mojca Dernovšek in Janez Rakušček.



Preberite več na portalu --->>

[Lost]

Travma zareže kot najbolj oster nož

Travmatični dogodki se vedno znova vračajo v spomin in žrtvi ne dajo miru. Prizadeti doživlja jezo, strah, močan občutek krivde. Podatek, da se nezdravljena travma lahko prelevi v anksioznost, depresijo in druge psihosomatske težave, nas mora skrbeti. Tudi zato ostaja travma v središču zanimanja raziskovalcev. Ti med drugim razmišljajo o možnosti medgeneracijskega prenosa travme in razvijajo nove tehnike zdravljenja. Tudi o tem bomo govorili v tokratni Intelekti. Sodelovali bodo: zdravnica in terapevtka Mina Paš, psihologinja in predavateljica doc. dr. Vita Poštuvan, klinična psihologinja asist. dr. Sanja Šešok in psiholog, zakonski ter družinski terapevt in predavatelj prof. dr. Robert Cvetek. Pred radijski mikrofon jih je povabil Iztok Konc.



Preberite več na portalu --->>

[Lost]

Dnevno skozi naše možgane potuje kar 70 tisoč misli, večina je negativnih

Tudi vi nenehno premlevate stvari, ki so se že zgodile in tuhtate o dogodkih, ki šele sledijo? To pomeni, da vaše misli avtopilot odpelje nekam po svoje, niste pa prisotni v sedanjosti. In ravno um vam dela težave pri doseganju sreče, a hkrati vam lahko tudi pomaga, pravi psihologinja Vita Poštuvan. Kako?

70.000 misli dnevno potuje skozi naše možgane. To je ena od ocen, ki jih podaja znanost. Nekatere študije pa pravijo, da je misli še veliko več, a nimamo še tako prefinjene tehnologije, da bi znali točno določiti številke. Študije pa so pokazale, da se velika večina misli ponavlja skozi dan, vsak dan, večina pa je negativnih, pojasnjuje naša sogovornica, psihologinja Vita Poštuvan..


Preberite več na portalu --->>

[Lost]

Žalost ni sramota

Kako pogosto smo priča, da ljudje svoje notranje bolečine ne želimo pokazati navzven. Kot da je to nekaj sramotnega. Nekaj, česar ne smeš čutiti in moraš zato skriti. Pa vendar, solze v očeh nosijo našo žalost, razočaranja, frustracijo, nemoč, bolečino, strah. Če je ne damo ven, se bo naselila in ohranjala v telesu.


Preberite več na portalu --->>

[Lost]

Kako skrbi uničujejo dneve, življenje in zdravje

 Zaskrbljenost je za vsakega človeka nekajkrat v življenju čisto normalna. Uničujoča (tudi za telesno zdravje) postane, ko se človek iz tega kroga ne more izmotati, ko ga hude skrbi obvladujejo in ne zmore več videti nobene rešitve. Takšna zaskrbljenost pa povzroča mnogo hujše težave, od depresije do odvisnosti vseh vrst in celo do samomora.

Večina ljudi je na žalost nagnjena k temu, da pred sabo vidijo zgolj črne scenarije. Kako se izmotati iz vsega tega?


Preberite več na portalu --->>

[Lost]

Dopoldan in pol - Obsesivno kompulzivna motnja

Društvo Dam v sodelovanju z Ambulanto fakultete za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda v Ljubljani je v Kopru odprlo vrata nove psihoterapevtske skupine, namenjeno osebam, ki se srečujejo z obsesivno kompulzivno motnjo, na kratko OKM.

To je prva takšna skupina na Obali. S strani društva Dam,ki si že več kot 10 let prizadeva za distegmatizacijo dušenih motenj in nudi pomoč ljudem z anksioznostjo in depresijo v Slo, je z nami njegova soustanoviteljica Emanuela Malačič Kladnik , skupino pa bo vodila specializantka psihoterapije Maja Bertok. Z gostjama se pogovarja Nataša Benčič.


Preberite več na portalu --->>

[Lost]

Depresija, prosim spusti me iz rok!

Prazen pogled, utrujenost na obrazu, prazna duša, brez čutenj in zaznav. Tema. Brezup. Ne moreš predvideti, kdaj bo prišla. Včasih je niti prepoznaš ne. Je pa še vedno, kot veliko drugih duševnih motenj in bolezni, stigmatizirana.

Na človeka z depresijo še vedno gledamo z nekoliko nezaupanja. Če naredi kaj, kar nas preseneti, ali če česa ne naredi tako, kot smo pričakovali, že mislimo, da je vzrok takemu vedenju depresija. Če bi se to zgodilo nekomu drugemu, ki depresije nima, bi seveda njegovo vedenje mirno spregledali.


Preberite več na portalu --->>