Regina.

[Nives]

Regina, na eni tocki je za spustit tole.. kar je za naredit, je ravno obratno. Usmeri se v to, da razmisljas o pozitivnih stvareh. Z mozem se pogovarjaj o pozitivnem. Obrni se na pozitivne prijateljice.. Pocni, kar te veseli. Ven potegne obratno od tega

[Regina]

Nives, vem, da je to vse na meni. Od mene je odvisno kako se bom počutila, razmišljala.
Ko sem tisto pisala, sem bila v službi še sama - potem je prišla šefica, sva malce debatirale, potem še en sodelavc s katerim se res super ujameva in mi je v veselje delat z njim ... sva tako splošno se pogovarjala in so ti občutki žalosti, nemira,... ne bom rekla povsm minili, ampak počutje je veliko boljše.
Opažam, da čim si zaposlim misli s pogovorom, da nisem sama s sabo je stanje boljše... ampak to se mi ne zdi OK, mogla bi v prvi vrsti znati živeti sama s sabo, sama s svojimi misli, ne tekati iz dežja pod kap... vsaj zdi se mi tako.

Na psihoterapiji se želim dotakiniti naslednjih področji:
 - delanje na samozavesti in samopodobi, da se znam postaviti zase
 - delanje na tem, da živim tukaj in sedaj
 - delanje na strahu pred nosečnostjo ... ker si želim, da bom pripravljena, ko se bo zgodilo 

[Nives]

Super, da imas cilje za delo na sebi
V odnosih se med drugim sinhroniziramo nekako energetsko.. vecina deluje dovolj stabilno in pozitivno, tako da se energije izravnajo. Zato sploh v takih fazah rabimo druge. Pa ne zato, da z njimi spet o istih stvareh premlevamo in jamramo, ampak da z njimi dobimo se svoj drug pol in se uravnotezimo. Poslusanje drugih... povezovanje...sirina obzorja s povezovanjem z drugimi.
Bivanje tukaj in zdaj. Usmerjena pozornost v stvari v trenutku.. posveceno opazovanje okolice, brez da se ukvarjas s seboj. Fokus na trenutek.
To vse vpliva, da se umirimo.
Nimas se za kaj kriviti Regina. Pocnes vse, da si pomagas. Vestna si. Trudis se. Delas na sebi. Imas zagon in voljo do tega. Upas si. Vse, kar se rabis, da bos to osvojila je kilometrina... za ene stvari manj, za druge malo vec. Nic od tega ne gre na takoj.  To so velike reci... ker je pac zakoreninjene vzorce najtezje spreminjat. Ni ga junaka, da lahko to na hitro uredi. Na tej zemljici smo vsi tudi zato, da rastemo. Vsi imamo kaj za postoriti okrog tega. In tocno tako mora biti
Vedno bomo potrebovali tudi druge. Odvisni smo od odnosov, kot od sonca, hrane in vode. Ceravno scasoma vedno bolj samostojni...
Saj bo. Bos videla, da bo. Ce imas te lastnosti, kot jih imas ti, sledi neizogiben rezultat. Skozi leta se vrtimo v istih krogih. In iste stvari predelamo in dojamemo na globjih ravneh.
Ne isci konca tega. Ker konca ni. Vecina vzorcev se kdaj pride na plano. Gre samo za to, da ko zdrsnes... se hitro zaves kje si in si lahko pomagas, ker si znas pomagati. Se hitreje poberes in gres naprej. Delo na sebi se nikoli cisto ne konca. Scasoma bos spoznala tudi zakaj tako mora biti in zakaj je to dobro.
Cisto ok je, da si kjer si.

[Ireland]

Zelo mi je vsec tale stavek, da potrebuje druge za uravnoteženje. Ker tocno tako jaz cutim. Ko sem slabo, ful potrebujem ljudi. Prav iscem jih. In se potem pocutim nekoliko ali obcutno bolje. Kot bi zares nekaj izravnalo. In pa to, da odnose potrebujemo. Res jih. Jaz jih res.

[Regina]

Nives hvala za te vzpodbudne besede 

Ja res je, ko sem v družbi ljudi, ki so mi pri srcu, se z njimi razumem in sprostim se moje počutje res izboljša - zato me skrbi, kaj če sem odvisna od odnosov?

Jezim in krivim se zato, ker sedaj to traja že 6. leto, evo ravno čez par dni bo obletnica prvega paničnega napada ... brrr me zmrazi, ko pomislim. Nameso, da bi bila vesela, ponosna, da sem kljub anksioznosti dosegla veliko, se naučila z njo živeti ... se krivim, obtožujem, ker po 6 letih stanja nisem uspela spraviti na 0. Verjetno ga nikoli ne bo, to je v meni in če se bom trudila izkoreniniti, bo verjetno še slabše. Edino kar je je to, da vse skupaj sprejmem in živim s tem.

Ireland - isto jaz, ko sem v stistki iščem ljudi, ne, da jim govorim kako se počutim - nekaterim ja, nekaterim ne, ampak samo zato, da so ob meni, da imam občutek, da nisem sama in s pogovorom spremenim razmišljanje. Rada bi, da bi to lahko dosegla tudi, ko sem sama.

[Aslan]

... se krivim, obtožujem, ker po 6 letih stanja nisem uspela spraviti na 0. Verjetno ga nikoli ne bo, to je v meni in če se bom trudila izkoreniniti, bo verjetno še slabše.

Tole ti najeda tvoj "notranji kritik" 

ko sem v stistki iščem ljudi, ne, da jim govorim kako se počutim - nekaterim ja, nekaterim ne, ampak samo zato, da so ob meni, da imam občutek, da nisem sama in s pogovorom spremenim razmišljanje. Rada bi, da bi to lahko dosegla tudi, ko sem sama.

V terapiji je to delo z notranjim otrokom. Da razvijes kot oseba sama znotraj sebe negujočega starša, ki zna potolažiti tvojo malo Reginico v tebi. Samoregulacija...
Potem te tudi ne bo več strah materinstva (brala sem, ko si danes pisala o tem), ker boš čutila več samozaupanja.

 

[Nives]

Vsi smo odvisni od odnosov Regina. Nekateri pa se malenkost bolj. Ce bi ti imela nek patoloski odnos z nekom, bi ti to ze vedela. Nacelno so patoloski odnosi vzdrzujejo zato, da se z njimi zascitimo pred vecjimi osebnimi stiskami, praznino in depro. Odvisnosti so neke vrste oblizi cez custvene rane.
Ti nosis svoje tezave na pladnju in se ne ukvarjas s kako patologijo, da bi si zameglila svoje lastne probleme.
Tako kot so odvisnosti neka varovalka, so tudi dusevne motnje. Vcasih se z njimi scitimo pred tezkimi custvi oz motnjo izberemo, ko ne zmoremo vec teh custev. Vcasih je motnja izbrana tudi, ko nas je enostavno samo strah ziveti.

Tudi sama s sabo se lahko dobro pocutis. Se bos pa morda morala se nauciti, kako do tega priti. To so predvsem dejavnosti, v katerih se dobro pocutis, stvari, ki te veselijo... opazuj se, ko pocnes nekaj kar te veseli... tisto veselje lahko se povecas.. lahko se kasneje spomnis nanj..si ga vizualiziras
Kriviti sebe zaradi slabega pocutja, pa se ne ves tocno, kako stvari stojijo in zakaj je tako, pa kako narediti drugace. Se ti zdi to smiselno? Mislis, da se drugi nikoli slabo ne pocutijo? Sta jeza, strah in zalost dana vsakomur zastonj? Custva so nas kompas, da vemo, kje se nahajamo...
Se kaj potolazis, ko se te lotijo tvoji strahovi in krivda? Se kaj vprasas, koliko je kaj resnicno?

Nekateri bomo v sebi vedno bolj nagnjeni k anksi ali depri, ce se bomo cutili ogrozene. Ce smo vecji del zivljenja bili malo prestraseni, ne bomo zdaj kar naenkrat popolnoma brezskrbni. Imamo pa moznost se nauciti, kako ravnati s svojimi custvi, moznost kako vplivati na njih in dosegati, da se dobro pocutimo. Lahko se dobro pocutimo Regina Lahko se pocutimo mocni.    Pridejo pa spet tezje stvari in vedno bomo vsaj malo ranljivi, ampak kdo pa ni? Vsa ziva bitja smo ranljiva.

[Regina]

Zadnje 14 dni je bilo res fajnih. Z mojim sva bila sama doma, tast in tašča na dopustu, v službi nas je bilo bolj malo zaradi doputov, ambulante ni bilo. Res tako, spet sem čutila sonce v mojih dnevih, končno,.. ker je bilo pred tem pa res skozi nekaj.
In v petek se je zgodilo, da sem pri zajtrku nekaj stresala v vrečko in pri tem se mi je zavrtelo, kakor da bi možgane zmedli tej moji gibi.. Itak sem se ustrašila in bila celi dan preplašena, spremljala svoje počutje, vse. Sobota in nedelja sta bili OK. Danes pa sem šla v službo, danes spet ambulanta popoldne, tista sodelavka s katero imam težave se spet vrne.. ne bo več tako sproščeno... spala sem slabo... in sem že od zjutraj čudna. Kakor da plavam, težka glava, prazna glava, slaba koncentracija, 1001 misel, slabo razmišljanje, smiljenje sama sebi.
Dejansko nič novega no! 

Le kaj delam narobe, da se to dogaja. Kje so tisti časi, ko sem imela res daljša obdobja BP in vmes kakšen dan ali dva slabši ... sedaj se mi zdi, pa da je ravno obratno 

A je možno, da me to daje, ker sem nezadovoljna s službo, posledično pod stresom zaradi službe, sodelavcev, seliva se čez dva tedna.

[Aslan]

da sem pri zajtrku nekaj stresala v vrečko in pri tem se mi je zavrtelo, kakor da bi možgane zmedli tej moji gibi.. Itak sem se ustrašila in bila celi dan preplašena, spremljala svoje počutje, vse.

Velikokrat pride do take vrtoglavice, ker medtem, ko nekaj delamo tudi kaj premlevamo (lahko nezavedno) in takrat spet nezavedno zadržujemo dih...pride do pomanjkanja kisika v možganih in zgodi se naravna biološka reakcija - vrtoglavica.

danes spet ambulanta popoldne, tista sodelavka s katero imam težave se spet vrne.. ne bo več tako sproščeno... spala sem slabo... in sem že od zjutraj čudna. Kakor da plavam, težka glava, prazna glava, slaba koncentracija, 1001 misel, slabo razmišljanje, smiljenje sama sebi.

Vprašaj se ali te to delo izpolnjuje, si srečna v njem,
imaš delovno okolje ki ti ustreza ... ali se ti samo zdi, da bi morala biti zadovoljna in da se nimaš pravice pritoževati.

A je možno, da me to daje, ker sem nezadovoljna s službo, posledično pod stresom zaradi službe, sodelavcev, seliva se čez dva tedna.

Regina ... ja je možno seveda.
Hodit v službo kjer nisi srečna je dnevna doza stresa, dnevna doza občutka ujetosti...
notranji otrok je nesrečen ...
Selitev pa tudi ni mačji kašelj ... že sama organizacija itd...

Jaz ti predlagam več fokusa na umirjanje same sebe.
In manj notranjih priganjalcev, kakšna moraš biti da si ok.
Predvsem pa čas in mir samo zase ... da si umiriš telesno in psihično.

 

[Regina]

Hvala Aslan,

Sluzba je sicer trenutno res zoprna, zaradi situacije, ki se je zgodila cca 2 tedna nazaj. Sva pa se s sodelavko pogovorile, povedala sem ji, da mi ni OK da je naredila kakor je... je vse OK sedaj. Ampak sem se vedno razocarana, nad sabo v prvi vrsti, ker se pustim in potem nad sluzbo.
Drugace mi je sluzba kar ok, sem vesela zanjo.

Ja predvsem to - kaksna MORAM biti. Od sebe pricakujem, da sem vedno OK in potem, ko nisem, me, kakor ze vsi tukaj veste, cisto potolce. Me skrbi, zakaj nisem. Pa je vse posledica samo negativnega razmisljanja, strahu. Joj res joj!

Prej sem imela res super pod kontrolo ankso.... imela samo kratka obdobja slabih dni.. dan ali dva... sedaj se pa to vlece ze od junija. Kdaj bo minilo?! Kaj naj se naredim?!   

[Regina]

Danes se mi je v sluzbi zavrtelo. Pa tako dober dan je bil... potem pa sem na hitro vstala in se usedla, v tem se na stoli zavrtela nazaj pred ekran... in sem zaplavala. Kot da sem na ladji. Trajalo je cca manj kot 10sekund. Najprej nisem bila prestrasena, sele potem cez nekaj minut - potne dlani, strah, nemir, letela na WC. Povejte a se komu pojavlja vrtoglavica? Meni se nikoli ni... sedaj pa je to ze drugic in me skrbi
Pritisk imam ok oz itak vedno malo nizji...

[Nives]

Tudi vrtoglavica je lahko del ankse. Ni pa nujno. Ze normalno se lahko zgodi ob hitrem vstajanju...
Tudi, ce je del ankse v koncno fazi ni tako pomembno, kateri simptom je. Vzrok je za iskati itak drugje.
Kako si pa ti s svojo jezo kaj Regina? Anksa je vglavnem potlacen strah ali jeza. Ce jeza zmanjkuje je ponavadi vec strahu. Sta nekako kontrapol na tehtnici in je zdravo, da lahko cutimo oboje. Cutis jezo v vsakdanu kot vsako drugo custvo?

[Regina]

Nives hvala za odziv.. 
tezav z vrtoglavico nikoli nisem imela. Pac poznam tisto, ko vstanes iz pocepa, ali pa da lezis pa se hitro dvignes - da se zatemni pred ocmi, ampak prav vrtoglavice pa se nikoli. Danes je bilo tocno tako, kakor ce se vrtis na mestu in se ustavis. Ehhj res sem razocarana.

A kdo ve - se teh znaki tesnobe, ankse lahko spreminjajo - nekateri izginejo in se pojavijo novi? Danes recimo, ko se je to zgodilo, nisem obcutila hitrega bitja srca... a je mozno, da se nekateri znaki umirijo pa se drugi pojavijo?

Jeza? Kaj pa vem. Vsak dan me kaj razjezi. Vcasih to premlevam v sebi, vcasih pozabim, vcasih se zjokam. Ponavadi so kaksne brezvezne stvari.

[Nives]

Ja..znaki ankse se lahko spremenijo.  Jaz sem pravzaprav dala verjetno ze skoraj vse znake skozi za ankso in za depro. 
Ampak ne obremenjuj se s tem. Ker ni receno, da bos vrtoglavico sploh mela se tretjic. In ni receno, da so se simptomi zares nasploh spremenili. Simptomi v resnici sploh niso vazni. Delati je treba na vzrokih, da do tega sploh prihaja.
Fajn, da cutis jezo. Marsikdo z ankso jo ne.
Kateri vzorci in nacini funkcioniranja so vse v ozadju in morda kaki travmaticni dogodki, je dolgoletno odkrivanje. V casu se kaj novega odkrijes. V bistvu nobenemu cloveku, tudi uradno zdravemu, nikoli ne zmanjka dela na sebi.

[Regina]

Zelo tezko. Zbudila sem se in misli in strahovi so me premagali. V meni je kup tesnobe, strahu in skrbi, ki nimajo nobenega bistva. Pocutim se kot zacetnik. Najraje bi se kot mala puncka nekam skrila in se zjokala od srca... upam, da si v sluzbi zaposlim misli in bo boljse. Mora biti!

Pocutim se nicvredno.

[Poni]

Ja, te štekam.
Joj, kako dobro te štekam. Mislim, hudiča dobro zastopim to. Saj je moje življenje tudi en sam velik občutek ničvrednosti. Tako nekako.


                         Poni

[Regina]

Poni, sva že dva. Ehh kako naporno je včasih to življenje ... 

Zdaj sem ugotovila, da me muči strah, ki sem ga doživljala pred res dolgo časa, mogoče celo več let nazaj - to je strah pred novim dnem. Zjutraj se zbudim, pomislim ''Le kako bo danes?'' .. ''Le kako se bom počutila, ali bom v redu, ali bom tesnobna, ali me bo strah...'' in ja takoj se pojavi tesnoba v trebuhu, nervoza, vse kar paše zraven. Tekom dopoldneva se nekako umirim, v službi ... res mi pomaga, če imam delo, čeprav se mi včasih vmes zdi, da bi kar vs pustila in zbežala nekam.
Popoldnevi so pa OK, večeri tudi, nič tesnobe, nič strahu ...

Nevem, mogoče je krivo, ker sem v velikih pričakovanjih saj se seliva drugi teden in bo res nekaj novega zame, ampak mislim, da je kriva tista vrtoglavca, ki sem jo doživela prješnjič, saj se zdaj skozi bojim, da bi se mi spet pojavila ... ehh ja.

Mogoče bo tekom dopusta kaj boljše.. še en teden!

[Regina]

Evo 

Prejsnjo sredo sva z mojim dobila kljuce najinega domeka. Jutri ali pojutrisnjem bodo vsa dela gotova, smo pa belili, sraufali, pospravljali... zdaj moreva pa samo se vse stvari prinest. Ful sva vesela. 
Danes sem tako zeloooo utrujena, vse dni ze od jutra do vecera delava v stanovanju, spat hodiva ze ob 22h ali se prej. Res delava na polno ampak je super fajn!

Kaj sem opazila te dni, da sem psihicno velikooo velikooo boljse. Ocitno imam mozgane tako okupirane z delom, razmisljanjem, da ni prostora za ankso. In ocitno je to edina stvar, ki jo morem pocenjati, da mi misli ne uhajajo - se polno zaposlit z necim. Bomo videli.

Sedaj grem pa kar spat!

[Nives]

Cestitke Regina
Sem res firbcna kaksno stanovanje sta kupila in imata..

[Toja]

Čestitam Regina