je sploh še vredno

[sara93]

lp
tudi sama imam strah pred navezovanjem novih stikov zato nimam prav nobenih prijateljev.

Sara sem 23 let in živim v najemniškem stanovanju. Za to sem se odločila ker sem študirala daleč od doma a sem zaradi depresije in anksioznosti šolo pustila nedokončano.
Zaradi finančne krize se selim domov k staršem.
Bojim pa se ker mi vsak dan na vrata trkajo rubežniki. Imam nekaj dolgov in s strahom hodim ven ali pa sploh raje nikamor ne grem. Sposodila sem si že od očeta in od mame, (sta ločena) a vseeno zaradi brezposelnosti ne morem pokriti niti tekočih stroškov

Bojim se ker ne vem kaj bo, bom sploh kdaj prišla na nulo. Zdravim se za depresijo jem Cymbalto 180mg sedaj pa so mi prekinili še dodatno zavarovanje in morem obiske pri zdravniku in zdravila doplačat.
bojim se ker tudi tega ne morem vsega plačat. zdravnika obiskujem pogosto, tablete ki jih imam so drage...

[mina]

Res imaš cel kup težav, ampal lepo počasi in brez panike. 

Najprej se reši zadeve okoli tvojega zdravja in predvsem zdr. zavarovanja. Če ne študiraš in ne delaš, se pojdi prijavit na Zavod za zaposlovanje. Iz tega naslova imaš potem vsaj urejeno zavarovanje.
Naslednja zadeva je možnost, da prosiš na Centru za socialno delo za denarno pomoč (mesečno). Res znaša malo manj kot 270€, ampak bolje kot nič. Kot prejemnica tega socialnega transferja, imaš še pravico, da ti CSD plača dodatno zrd. zavarovanje.
No...tako smo rešili osnovne in najpomembnejše. Zdravje in zavarovanje. 

Ko boš rešila ta dva osnovna problema, se boš kljub ostalim problemom počutila psihično bolje.

To, da se seliš nazaj k staršem ni nobena tragedija. Situacija je pač taka, da služb ni na pretek, oziroma jih skoraj ni. Predvidevam, da imaš srednjo šolo, pa si poskusi kaj poiskati v svojem poklicu. Če pa ne najdeš, ti tudi kako drugo ne bo odveč. Boš vsaj bila določeno število ur od doma in na koncu meseca bo plača. Ko je človek vsaj delno samostojen in koristen, se počuti bistveno bolje.
In ne nazadnje, ko si v službi, imaš možnost srečevanja ljudi, spoznati nove, navezati prijateljstva....morda najdeš celo ljubezen. 

Zdravljenje pri psihiatru in/ali psihoterapevtu nikakor ne prekini in sledi njegovim navodilom.

Želim ti uspešno pot naprej. Ne predaj se, zmoreš. 

[Cvetlica]

Odgovor na tvoje vprašanje: je vredno!

Ni ti lahko to je dejstvo, vendar za vsakim dežjem posije sonce. Ta težka izkušnja te bo naučila veliko za življenje in ti dala nov pogled na svet. Mogoče moraš premisliti kako bolj gospodarno ravnati z denarjem, da si ne boš v bodoče nabirala novih dolgov. Dejstvo je da brez sprememb ne bo bolje. Vsi se jih bojimo in včasih ni lahko, vendar na koncu pridemo ven boljši. Glej na to kot na nek nov začetek in ti bo zagotovo uspelo!

[simonchy]

Zdravo,
ja res se ti je nabralo ogromno vsega skupaj. Vendar tudi veliko nas je bilo v podobni ali pa morda še težji situaciji pa smo vztrajali in se je izplačalo! Ja zagotovo sedaj vidiš vse črno, vendar začni z majhnimi koraki oz. rešuj stvari po korakih. Če boš želela vse rešiti naenkrat ne boš prišla nikamor, predvsem pa boš na vse skupaj gledala še bolj negativno.

Zagotovo je dobra odločitev, da se vrneš k staršema, saj boš tako lažje prišla na 0. Če sta ločena, dobivaš najbrž tudi kakšno preživnino. Poskusi s kakšnim študentskim delom, lažjimi zaposlitvenimi deli.

Samo lepo po korakih! Srečno