Zakaj?????

[Arwen]

Jade*Shade, si v mojih mislih 

[Gigli]

Jade-shade..

asdf..tudi tebi . Kako to misliš, da na tebi ad-ji ne delujejo? si poskusil vse možnosti? se pogovoril s psihiatrom?

lp,
gigli

[jade*shade]

Jade se spet bori sama s sabo.
Kako grozno je ko se mora človek spopasti prozi delu sebe.
Prepričevat se, da še ni čas da greš, da bo vse vredu...
na drugi strani pa tvoja šibka duša, takoj se vda v nemir..
Besede, ki se jim z masko na obrazu vedno nasmejim a me globoko v srcu velikokrat zelo bolijo...nedolžen pogovor med sodelavci..o bivanju v psihiatrični bolnici..in o duševni bolezni..postala sem tko razočarana in žalostna, da imajo tolko predsodkov..najbolj pa boli, da ne čutim, da spadam kam...želim si družbe..trudim se..res se.

[Suzy]

Tudi jaz se pogosto sprašujem zakaj ljudem toliko persodkov,kadar pogovor nanese
o duševnih boleznih???
Ali so nevedni....ali jim pa manjka kak kolešček v glavi....??

[dman]

Nč jim ne manjka v glavi. Preprost ne razumejo in ne morjo razumet, ker nimajo s tem izkušnje. In bojijo se, ker ne vejo, kaj to sploh je.

Jaz jih razumem.

jade: tudi jaz imam občutek, da nikamor na spadam. Mam družbo, prjatle, ampak sem dostikrat osamljen med njimi. Kot da ne spadam zraven. Ne najdem se v tem svetu.
Sam nimaš kej, treba je vztrajat in poskušat, pa čeprav smo popolnoma zgubljeni. To nam je edina rešitev.
Življenje je obveznost, preživet ga moramo dostojno in ponosno.

[Toja]

 

Bravo Dman!

Res lepo napisano!

Zadnji stavek je res čudovit,
popolnoma se strinjam!

 

[jade*shade]

Kruto je to, da ti sodelavka reče, da nisi normalna..še bolj reče ti da si nora..normalni ljudje niso takšni kot ti..ne razumem kaj meni manjka...kakšna noga, roka, glava? Zakaj, bi jih mogla jst razumet..če se oni niti najmanj ne potrudijo, da bi razumeli mojo situacijo? Ni pošteno, da moram jst ubit vse svoje sanje, da bom nekam spadala. Ni pošteno, da se moram zarad drugih spreminjat jaz. Nihče ni popoln.  Zakaj bi mogla bit jst?. Veš to mene grize. In nikakor ne bom sprejela, da moram kr prežvečt življenje...in igrat življensko srečo, kar tko, da bo šlo življenje kr mimo...
Ni prav.
Sej ne rečem, pridejo slabi dnevi, delamo napake . Ampak to je življenje..ampak, da si neprestano v statusu Q zadovoljitve tujih želja...to pa ni življenje..to je životarjenje. In s tem se ne bom sprijaznila.

[dman]

Tisti stavk jst dojemam kot - ponosen morš bit sam nase, in morš sam živet tko kot sam čutiš. In imaš obvezo. Dejansko. Obvezo, da ga boš tako preživela. Tako, kot je v tvoji naravi. Tako kot ti čutiš. Tako kot ti hočeš. To je tvoja obveza, dolžnost.
To pomeni tisti stavek.

[krasendan]

jade...

sama sebi moraš vrjeti...si ena kul deklica...in imaš vsaj en izjemen talent (vendar poleg risanja, še ogromn drugih)...v to vrjami!


 

[nenci]

Jade....

Včasih si tako želim kaj napisati, pa ne najdem pravih izrazov. Zato bom poskusila tako, kot znam. Želim ti pa povedati, da se ne spreminjamo zaradi drugih, temveč zaradi sebe. Miselni vzorci, ki jih imamo v svoji podzavesti, nam preprečujejo nekega pozitivnega dojemanja dogajanj in ljudi okoli nas. Zato nas tudi pripombe drugih včasih tako zelo bolijo. Vendar je tudi zato neka razlaga. Tvoja sodelavka pač ne ve, niti ne more vedeti, kaj prestajaš ti in kako se počutiš. Ker tega ni doživela. Pa kljub temu spadaš tja. Nebi naredila nič, če bi se enostavno umaknila. Potrebno je oviro premagati, jo odstraniti, da nam je pot spet odprta.

Spomnila sem se na neko misel: Vsi imamo v sebi dve vrsti misli... "slabe".. težke misli, dvome... in tiste
dobre, pozitivne, ki nam pomagajo naprej....   dva tigra, ki se bojujeta v
v nas.. Kateri zmaga? je vprašal deček tibetanskega duhovnika... Tisti, ki
ga hraniš... mu je odvrnil modrec...

In mi bomo hranili dobrega tigra. tudi ti Jade...

[Arwen]

Kruto je to, da ti sodelavka reče, da nisi normalna..še bolj reče ti da si nora..normalni ljudje niso takšni kot ti..

  nekomu, ki je sam daleč od normale, pa res ni vsega za verjet! 

Jade  pazi nase, dragocena si!

[green boy]

draga jade pišem ti zato ker sem sam šel čez to in sm se umaknil od življenja torej ne delaj take napake kot sem jo jaz naredil sicer naj te ne bo strah preberi kakšno dobro knjigo o teh zadevah in se loti te ovire na katero si naletela

upam da sem kaj pomagal

lep srčen pozdrav
Domen

[littlepumpkin]

jade,
jaz sem to slisala od lastne sestre in to ne enkrat...celo veckrat, zelo me je prizadelo, pa vendar se borim in to skusam povedati vsem....tudi men v sluzbi ne razumejo in imajo drugacne poglede na svet...
en cas sem mislila tudi sama, da se neprestano jaz prilaganjam drugim, vendar mi je clovek, katrega zelo spostujem razlozil, da se naj postavim v njihovo kozo....probala sem in mi je zdaj lazje,,,
res je, da ne vem veliko o tebi, in tudi to ni prav kako se sodelavka ali kdorkoli fdrug obnasa do tebe, vendar pa te skusaj da te ne prizadanejo besede osebe, ki verjetno se ni dozivela sveta!!!!

prav bi bilo, da bi jo vprasala, ce se zaveda kaj je rekla, naj premisli sama pri sebi!!!!


lp

[Lunka]

Pozdrav vsem! Ravno sem se včlanila na forum in bi rada z Vami delila pesem, ki mi pomaga, ko ne gre... Zdi se mi, da daje upanje in moč.. Sploh zadnja dva verza... Vse lahko premagaš, ker si ti tisti, ki krmari svojo dušo....

Invictus
Out of the night that covers me,
Black as the Pit from pole to pole,
I thank whatever gods may be
For my unconquerable soul.

In the fell clutch of circumstance
I have not winced nor cried aloud.
Under the bludgeonings of chance
My head is bloody, but unbowed.

Beyond this place of wrath and tears
Looms but the Horror of the shade,
And yet the menace of the years
Finds, and shall find, me unafraid.

It matters not how strait the gate,
How charged with punishments the scroll.
I am the master of my fate:
I am the captain of my soul.

William Ernest Henley

[Suzy]

Pozdravljena med nami
  Res je,da si sam,ki krmariš svojo dušo včasih pa pridejo trenutki,ko kapitan omaga in potrebuje
  nekoga im nekaj,da si opomore od naporne plovbe po razburkanem oceanu.