Najbolje, da vam kar opišem potek pri meni. Malo več, kot ste prosili, ampak morda vam pomaga. Začelo se je s stresanjem z glavo, sledili so iztegovanje jezika, mežikanje, glasovni tik, ko sem čutil potrebo po temu, da izgovorim polglasnik (se da zakriti z odkašljevanjem), napenjanje mišic rok in nog, trzanje rok, pihanje itd. V obdobju osnovne šole sem imel recimo en mesec en tik, potem pa ga je popolnoma zamenjal drugi. Izginili so preko počitnic, zato smo to povezali s šolo. V gimnaziji niso izginili niti takrat, na faksu pa so se mi fiksirali oziroma imam 4 leta iste tike in se stanje ne spreminja. Je pa tako kompliciran tik, da ga niti ne znam opisati
Ni mi znano, da bi obstajali tako hudi tiki, da izgledajo kot epileptični napad.
Tiki me včasih motijo, ko so zelo hudi in me bolijo zlasti čeljustne in vratne mišice, ki jih obremenjujem, zlasti čeljustne in vratne. Včasih je zoprno, ko se pogovarjam s kako neznano osebo, sem nervozen, je ne morem gledati normalno v obraz in je vse skupaj samo še slabše. Motilo me je tudi pri kolokvijih in izpitih, ko sem bil dostikrat neprespan in živčen, po možnosti je bilo še vroče v predavalnici, jaz pa sem se poleg z nalogami moral ubadati s tem, da mi ne pride kak nenavaden glas iz ust. Načeloma pa ni prehudo in se večino časa niti ne zavedam.
GTS mi je bil diagnosticiran pred dvema letoma. Predpisan mi je bil risperidon in mislim, da mi je pomagal. Intenziteta in pogostost tikov sta se zmanjšali. Vmes sem ga nehal jemati, zdaj ga jemljem ponovno. Se vam oglasim, ko bo "zagrabil", če bo in povem svoje vtise.
Glede sprejemanja družbe vam žal ne morem reči veliko vzpodbudnega. Otroci so neizprosni, neusmiljeni do drugačnih in znajo biti prave p****. V OŠ so me že tako ali tako maltretirali, GTS je bil samo še ena stvar, iz katere so se lahko delali norca. Verjetno se bodo tudi iz vašega sina, to se mi zdi praktično neizogibno. Jaz si tega nisem vzel k srcu, ni me prizadelo in zato tudi nikoli nisem potreboval podpore staršev. Vse je odvisno od vas in otroka - koliko je dovzeten za zbadljivke in koliko ga vi lahko pripravite na to in mu dopoveste, naj se ne sekira zaradi tega. Odkar sem začel hoditi na gimnazijo, me nihče več ni zbadal. Kolegi mi pravijo, da so me popolnoma navajeni in da ne opazijo več.
Na ozaveščanju bi bilo potrebno delati, vendar tu nimam prave ideje. Kakšen dokumentarec ali podobna oddaja na RTV bi pomagala.
