Brez prijateljev...

[temnomodro]

Mmm? No, ja... Naš tudi ful dobro "preusmeri" pozornost...predvsem nase! Oz. jo usmeri v tistega, ki ga drži na povodcu... Tako v radiju kakih 200 - 500 metrov vsak mimoidoči ve, da je naš pes srečal drugega psa ali pa videl mačka ali samo martinčka...Ti se pa lahko trudiš se delat, da ga kao miriš, ampak v bistvu samo paziš, da si ne zlomiš kake kosti Pf... Pa se opravičujem za ot...

[Poni]

Pa verjetno bi mogel bit piknik ali pohod ali neka aktivnost... za odvračanje pozornosti od bistva 

Kužki tud pomagajo pri tem, vsaj moja to dobro zna

Ja, točno tako bi tudi jaz rekelj. Nekje v gozdu na kaki jasi, ali pa na travi, ali pa..... a nisem to že nekje zapisal?
     Pa kužki meni tudi fuuuuullll pomagajo. Veliko laže komuniciram s kužki, kot pa s člveki, če se prav motim.
     Pa še nekaj bi rad napisal..... Kaj že..... Zdi se mi, da je bilo tole. Jaz se itak ne trudim, da bi izgledal normalen. Sem že zdavnaj obupal nad tem. Jaz itak vedno izgledam "počen", pa če se še tako trudim. Posebej še, če se trudim, se mi zdi.

[liba]

Mmm? No, ja... Naš tudi ful dobro "preusmeri" pozornost...predvsem nase! Oz. jo usmeri v tistega, ki ga drži na povodcu... Tako v radiju kakih 200 - 500 metrov vsak mimoidoči ve, da je naš pes srečal drugega psa ali pa videl mačka ali samo martinčka...Ti se pa lahko trudiš se delat, da ga kao miriš, ampak v bistvu samo paziš, da si ne zlomiš kake kosti Pf... Pa se opravičujem za ot...

No, saj naša tud ni nek angelček... zna bit naporna tkole na sprehodih pa doma se rada gre lumparije, do ljudi je pa ponavadi dost razervirana in priliznjena; tko da pravjo kolk mamo 'vzgojenga kužka'. Seveda ja
ne bom več ot

[bilko]

Dopust. Spet malo več prostega časa (za razmišljanje... ).

A se še komu kdaj zdi, da je rojen v napačnem času na napačnem kraju? In, da bi, če bi živel nekje drugje, imel večje možnosti za svoj osebni razvoj, se več družil in odpravil svoje strahove? V zadnjih dneh se mi to razmišljanje kar nekajkrat prikrade. Ljudje, s katerimi se družim / sem se družil sem razvrstil v naslednje kategorije in poskušal ovrednotiti stike.

a) Tisti, ki te pokličejo, kadar te rabijo. Ko veš, da za vprašanjem "kako si", stoji nekaj drugega. V določenih področjih imam specifična znanja, in veliko kolegom sem pri tem pomagal. Nekateri so to cenili, drugi skoraj ne. Jaz jih razumem.

b) Tisti, ki te odpišejo brez razloga. Jih je par. In jih ne razumem. Starega sošolca srečaš na cesti in se lahko pogovarjaš kar koli, ko pa ga pokličeš na mobitel, pa ne odgovarja na klice. Nikoli (ampak res nikoli) ne pokliče nazaj. Celo enkrat, prvič in zadnjič, sem bil jaz tisti, ki sem predlagal, da bi nekam šla, pa je bila tema. Potem: enemu od njih sem recimo 5-6 let redno voščil za rojstni dan, on meni nikoli. Ali pa ko nekje na enem srečanju spoznaš nekoga in se ujameš z njim. Izmenjaš si MSN, GSM, mail, toda nanje le redko odgovori, vse dokler komunikacija ne preneha popolnoma. Vse gre v nič.

c) Tisti, ki so cca 10 let starejši od tebe (npr. so blizu 40-im), imajo že nek svoj krog dobrih prijateljev, s katerimi kam gredo. Velika je verjetnost, da imajo že svojo družino ali punco. Če pa nimajo, se ukvarjajo s stvarmi/hobiji, ki tebi ne ravno odgovarjajo (npr. maratonsko kolesarstvo). No, tu pa velik del krivde za manjše število stikov pripisujem sebi. Nekajkrat sem se v taki družbi dolgočasil, nimam pojma zakaj. Enkrat smo recimo šli na en izlet na Hrvaško ob morju, oni so igrali nogomet, jaz pa sem brez čustev sedel na kamnu in jih gledal. Kot da bi imel neke zavore. Ko sem prišel domov, pa sem se počutil prazen. Danes, če bi šel ponovno, bi sigurno igral tudi jaz...

d) Tisti tvoje generacije, ampak tudi ti imajo že svoj krog ljudi. Npr. sodelavci izven službe s kompanijo. Ko se dobiš na pijači (in to v tvojem domačem kraju!), imaš občutek, da vsi poznajo vse, menijo se, kam bi šli, ti pa seveda ne spadaš zraven; ampak tudi če bi po nekem ključu "prišel noter", čutiš, da bi bil neke vrste "peto kolo".

e) Vsi ostali, ki te poznajo. Poznajo, kakšen si po karakterju in kakšna je tvoja, recimo temu socialna zgodovina. Ko te vidijo, pričakujejo, da se boš tako tudi obnašal, toda tudi sam se nezavedno tako obnašaš, ker te je strah sprememb.


Včasih si težko predstavljam občutek, kako je, če nekomu nekaj pomeniš in da je vesel, da te vidi (izvzemši starše). Kot da je sestavljanka že končana, ti pa si odvečni košček, ki ne ve, kam bi se dal.

[Yapre]

Tudi jaz sem brez prijateljev. Saj grem vsake toliko ven in s kom začnem pogovor, toda se zadeva ne razvije naprej. Pa najbrž ima martinca prav ko pravi, da je nekaj na tem da imaš stike s ljudmi iz OŠ in SŠ. Npr. js sploh ne vem, kje naj v domačem kraju spoznam kakšno punco, ko pa nobene ne poznam. Mislim da če bi imel nek krog ljudi, bi že preko njih naprej spoznaval nove ljudi in s tem tudi punce, saj vsakdo ima naprej poznanstva, prijatelje.

[sara94]

Ah, tema zame. Zdaj v poletnem času še toliko bolj opazim, da sem praktično brez vseh in koliko bi dejansko potrebovala družbo in prijatelje. Šola me vsaj prisili iti med ljudmi, četudi se z nobenim nikoli nisem ujela in so vsi odmori bili zame polni sila mučnih in neprijetnih situacij. Ampak mislim, da je to, da si doma 24/7 in se nihče ne spomni nate, niti ne pošlje smsa, te nihče nikamor ne povabi še toliko huje, saj se počutiš kot najbolj osamljen in nezaželjen osebek na svetu. Imam nekaj kolegov s katerimi se občasno slišimo preko smsov in facebooka, redko v živo. Vsem sem že 2x omenila da se lahko kaj dobimo, zdaj ko so časi počitnic, pa si še nihče ni vzel časa, prazne obljube iz njihovih strani. Z najboljšo prijateljico se oddaljujema tako da se še le redkokdaj vidiva, pogovori pa postajajo vedno bolj običajni, v smislu kako si in kaj je kaj novega. Zdi se mi, da imam le še psa in fanta. 

[Yapre]

Zdi se mi, da imam le še psa in fanta. 

Ti imaš vsaj hišnega ljubljenca in fanta. Jaz pa niti ne vem, kje bi sploh spoznal kakšno punco. Vse ki jih srečujem zadnje čase, so že oddane, družbe preko katere bi pa morebiti lahko spoznal kakšno punco, pa nimam.

[sara94]

Ja, to je res, za fanta sem najbolj hvaležna na svetu in vem kako teško je koga spoznati, sploh če si zadržana oseba, ki se izogibaš družbe kot jaz, sem imela srečo, priznam. Psa ali kakšnega drugega hišnega ljubljenčka pa lahko dobiš kjerkoli, je preverjeno da delujejo zelo terapevtsko in sproščujoče sploh v takšnih primerih kjer človek potrebuje pomoč in podporo!

[Yapre]

Ja, to je res, za fanta sem najbolj hvaležna na svetu in vem kako teško je koga spoznati, sploh če si zadržana oseba, ki se izogibaš družbe kot jaz, sem imela srečo, priznam.

Imaš kak predlog, kje in kako bi lahko spoznal kakšno punco? 

[sara94]

Glede na to da ne zahajaš veliko v družbo, na internetu.  mogoče kakšna klepetalnica, forum, fb itd.

[Yapre]

No saj doslej je bilo pri meni uspešno le preko interneta in oglasov. 

[sara94]

No vidiš, važno da je bilo uspešno

[Yapre]

No vidiš, važno da je bilo uspešno

To vsekakor, toda ali bom moral do konca življenja spoznavati ženske na ta način, torej preko oglasov in interneta? Počutim se kot en nesposobnež, ki si ne zna najti punce v vsakdanjem življenju in predvsem iz domačega kraja ali okolice. 

[tiranozaver]

To vsekakor, toda ali bom moral do konca življenja spoznavati ženske na ta način, torej preko oglasov in interneta?

Govoriš, kot da je spoznavanje preko oglasov in interneta nekaj absolutno manjvrednega ...

[Liber]

To vsekakor, toda ali bom moral do konca življenja spoznavati ženske na ta način, torej preko oglasov in interneta?

Itak, da ti ni druzga usojeno, če pa nisi v družbi. Vklopi mal logike.

Drugač pa nehi forsirat to iskanje punce, pa se začni rajši družit zarad družbe same. Če se misliš sam zato družit, da boš kero spoznal. No ja, mogoč je tud to uredu, sam zdi se pa ne tko..

Drugač pa ni važn kje spoznaš osebo. Ne jokcaj če je to net. Še boh da obstaja! Kje bi pa ti bil brez njega..

[Yapre]

To vsekakor, toda ali bom moral do konca življenja spoznavati ženske na ta način, torej preko oglasov in interneta?

Govoriš, kot da je spoznavanje preko oglasov in interneta nekaj absolutno manjvrednega ...

Ne trdim da je manjvredno, samo mi pa je to nek indikator, kako stojim glede družabnega življenja. Ravno zaradi tega sem se tudi znašel na tem forumu.

Itak, da ti ni druzga usojeno, če pa nisi v družbi. Vklopi mal logike.

Drugač pa nehi forsirat to iskanje punce, pa se začni rajši družit zarad družbe same. Če se misliš sam zato družit, da boš kero spoznal. No ja, mogoč je tud to uredu, sam zdi se pa ne tko..

Drugač pa ni važn kje spoznaš osebo. Ne jokcaj če je to net. Še boh da obstaja! Kje bi pa ti bil brez njega..

A misliš da sem tako butast da mi ni jasno, da dokler bo moje družabno življenje bolj žalost kot kaj drugega, tako dolgo ne bom mel druge izbire kot internet? Čeprav sem zgoraj že napisal, bom tudi tebi posebej odgovoril: nimam nobenega družabnega življenja. Kljub temu da grem vsake toliko kam ven, mi ne uspe vzpostavit trajnih stikov.
Se trudim družiti zaradi družbe same, toda mi gre na moški spolni organ da kamorkoli pridem, so povsod pari. Npr. včeraj popoldan sem šel na sprehod in nikjer žive duše, pa pridem mimo enega stanovanjskega bloka in je bil za vogalom par, ki se je lizal. Nikjer žive duše, pa moram ravno trofit par pri izkazovanju nežnosti. Pa to se mi zgodi skoraj vsakič ko kam grem, pa bodisi le do 100 metrov oddaljene trgovine. Kot da je nad mano nekdo, ki me yebe v glavo.
Za net pa ti lahko skorajda pritrdim, da sem lahko vesel da obstaja, sicer do danes ne bi imel še niti ene punce.

[Liber]

Pa to se mi zgodi skoraj vsakič ko kam grem, pa bodisi le do 100 metrov oddaljene trgovine. Kot da je nad mano nekdo, ki me yebe v glavo.

Zakon privlačnosti? 

No sicer pa tud js ne kipim od viška prijateljev. Praktično sem zadnja leta (10 ali več ) brez njih. Se jih je pa nekaj nabralo prek tega foruma v zadnjem letu dveh.

Js jih tko ne vem kolk ne rabim, ker nism neki ful družaben tip človeka.

[Yapre]

Zakon privlačnosti? 

Ma ne vem. Mogoče.

No sicer pa tud js ne kipim od viška prijateljev. Praktično sem zadnja leta (10 ali več ) brez njih. Se jih je pa nekaj nabralo prek tega foruma v zadnjem letu dveh.

Js jih tko ne vem kolk ne rabim, ker nism neki ful družaben tip človeka.

Ne rabim 50 ali 100 prijateljev. Želel bi si le nek krog družbe, pa magari le nekaj prijateljev in prijateljic, s katerimi bi imel redne stike.

[Yapre]

Še to:

Zakon privlačnosti? 

Zdaj boš rekel, da z mislimi privlačim take situacije?

[Liber]

Če jih že ne privlačih pa jih vedno opaziš.. Recimo če pogledaš nekako s statističnega vidika, se na tvojih "popotovanjih" ziher ne nahaja nadpovprečno število parov. 

Ne znaš še ignorirat. Tko bi js reku.