strah ob prehodu za pešce

[s_love_nija]

Lep pozdrav!

Zanima me če se kdo spopada s podobnimi težavami namreč v mojem primeru gre za aniksiozne motnje.  Moj največji problem je hoja ob zelo prometnih cestah, zelo mučno pa mi je tudi prečkanje prehodov za pešce namreč vedno me je strah, da me bo kdo povozil- saj vem da gre za neutemeljen strah vendar telo odreagira po svoje- ima še kdo podobne težave?

[trzinka]

saj vem da gre za neutemeljen strah vendar telo odreagira po svoje- ima še kdo podobne težave?

strah je po navadi vedno utemeljen, samo da ga potlačimo nekam v naši psihi. Mogoče smo kot majhni videli kdaj nesrečo povezano s pešcem, ali smo gledali film, ali se je kaj podobnega zgodilo kakšni znanki, znancu.....
Vse to je lahko povezano s takim strahom. Tudi sama se tega bojim, ampak kar pogumno lezem po pločnikih in čez zebro,m samo da prej najmanj desetkrat pogledam levo in desno

[Aslan]

Sama sem videla nesrečo kot najstnica, ko je nekoga povozil avto.
Odtlej sem zelo previdna pri prečkanju ceste (tiste dvo ali več pasovne).
Če se le da grem čez cesto pri semaforju in VEDNO pogledam tudi levo in desno.
(ker žal mnogi, tudi pred šolo, peljejo JA skozi rdečo luč!) 

Previdnost ni odveč, ko pa postanejo občutki strahu in misli vezane na to premočne
pa je vseeno fajn obiskat psihoterapijo in malo bolj globoko
pogledat vase, kaj se vse skriva za tem strahom ... kakšna so tvoja prepričanja o življenju,
kako sprejemaš smrt ... našo minljivost ..

Veliko je že to, da veš, da je pretiran strah neutemeljen.
Da mu le ne verjameš popolnoma ...

 

[trzinka]

Veliko je že to, da veš, da je pretiran strah neutemeljen.
Da mu le ne verjameš popolnoma ...

 

ups, a sem jest to prej narobe napisala

Če se le da grem čez cesto pri semaforju in VEDNO pogledam tudi levo in desno.
(ker žal mnogi, tudi pred šolo, peljejo JA skozi rdečo luč!) 

Ja, na žalost tudi pred šolo. Na srečo prej pogledam, bi me pa lahko že najmanj 5x povozili točno pred šolo na prehodu za pešce s semaforjem.

[bilko]

Jaz se vedno trudim, da grem na semaforizirane prehode. Lažje mi je, če mi kdo ukaže kdaj moram iti čez cesto, kot pa da bi se moral sam odločiti. 

[Sofia-Del_Sati]

tudi jaz!

vedno cincam, kdaj čez iti. Če je zelena luč, še prečekiram, če res vsi stojijo. Če ni semaforja, se kar ne spravim na cesto, razen če ni prazna in še to mora biti vsj 2 minuti, da sm ja zihr.

če mi ustavi avto,.... mi je že bad!! si mislim, da moram ful poletet čez često....

če je kdo z mano, mi je lažje, ampak vedno se moram koga prijeti za roko.
-----
------
čez čas sem se navadila, da grem lepo počasi čez cesto in da se mi nikamor ne mudi, še najmanj pa talebnit na asfalt. Bodo že počakali! Upam...