FORUM Nebojse.si

Lepo pozdravljeni!
Že kar nekaj let se bojujem a aksioznostjo ampak še nikoli do zdaj ni bilo tako težko.Zanima me če koga tudi od aksioznosti tako bolijo noge in mišice na nogah al to pomeni kaj drgugega. Imam še vrsto drugih problemov kot je trzane mišic, bele pikice pred očmi ( še posebno na svetlem ), potenje in mravljičenje predvsem ponoči, zelo me moti svetloba in hrup,brezenergije, izgubila sem voljo do vsega kar me je prej zanimalo, spanje je tko tko včasih vredu včasih ne .............in še in še....
Če je še kdo v taki situaciji naj prosim piše ker jaz se počutim obupno.
papa

Mišice na nogah so pri tesnobi skoz napete (zategnjene) in zato bolijo čez čas....
TELO NIMAŠ SPROŠČENO!

Predlagam ti, da se naučiš Progresivnega mišičnega sproščanja (po Jacobsonu)...
O tem smo na forumu že pisali, najdeš tudi na netu, v knjižnici....
Društvo DAM pa občasno organizira tudi delavnice sproščanja, ena je ravnokar v teku.
(je pa že zaključena skupina)

Predlagam ti tudi obisk psihiatra in psihoterapije.

 :rozicodam:

jasa tako kot ti je Aslan napisala mišice oz. celo telo imaš preveč zategnjeno (lahko tudi podzavestno). Naj te pa potolažim da nisi sama v tem :) imaš POPOLNOMA enake simptome kot jaz :) kot bi bral sebe :). No jaz sem bil na Paroxatu približno leto sam najprej 1cela tabletka zjutraj in ena zvečer, nato sem zmanjšal na eno zjutraj pol na polovičko sedaj pa sem ŽE :) 14 dni brez. Pa upajmo da so ti simptomi kot si jih večinoma opisali samo prehodni ker sem se prej že kar dobro počutil no prihajajo dnevi ko je malo težje so pa tudi dnevi ko pozabim na vse in sem sproščen. Najine misli preveč begajo no saj zase vem da kar naprej neki mislim po večini slabe stvari naprimer kaj se mi lahko zgodi, kaj pa če...., in tako dalje. Pa tudi če sem preveč obremenjen (da moram postoriti več stvari pa mi zmankuje časa) taj pride anksa najbolj do izraza kar čutim jo kako me hoče zgrabiti :) po navadi postanem tak omotičen kot da bi se mi hotelo zamegljiti pred očmi "no nek tak brezvezen občutek :)"sam se pač moramo boriti in do zdaj sem še vedno zmagal  :sesmejem:

Veš tud jaz VEDNO mislim na slabe stvari NPR.kaj pa če mi res kej je ( bolezen ) skoz mam to v glavi.Vedno se obremenjujem s tem in to me zelo bega. A so bili pri tebi tudi tej znaki kot si jih napisal vedno pristotni čez dan ( boleče noge , pikice pred očmi trzanje mišic itd.... ), ker pri meni so skoz tudi če malo odmislim pa se spet spomnem. Jutri sem naročena pri psihiatru in upam da mi bo znal pomagat.
lep pozdrav

Jasa imaš možnost izbitre kaj razmišljaš.
Ko začneš razmišljati o hudi bolezni..se v tebi še poveča tesnoba in telesne simptomatike je še več.
Poskusi kdaj pomisliti namerno nasprotno "NIČ MI NI ZDRAVA SEM K RIBA" ...
Telesni simptomi so večinoma samo posledica duševne stiske, nezavednih misli...in na tem delaj...(psihoterapija). Če bi se kateri simptomi zelo ponavljali opravi pregled pri zdravniku (ščitnica,srce, želodec..) in boš pomirjena.

Za primerjavo dam kozarec napol napolnjen z vodo.
MI SAMI IZBEREMO kako ga vidimo:
- napol polnega ali
- napol praznega
(kozarec ima pa realno gledano skoz enako količino vode)

pri meni je Srce UZ bp, bi blo dobro še kako raziskavo nardit za srce ? Al bi se tam vidlo če bi blo preed infarktno stanje ali karkoli, ker mam konstantno tak občutek pri srcu čuden, ščitnice pa  tudi ni otipala. Mam tudi probleme recimo se po pomoti pocukam za lase, pa takoj pomislim da bo kaka žila počila v glavi itd... groza res, nikol si nisem mislu da je to možno in očitno JE in ni malo takih ki majo te probleme, res groza

To so samo MISLI....nerealne misli....
KVT (kognitivna-vedenjska terapija) je na tem področju zelo uspešna.

Preveč POZORNOSTI posvečaš tem mislim, občutkom....in zato sprožaš nove, dodatne....
STRAH rodi dodaten strah..nato je še strah pred strahom in začaran krog...

1. sprostitev....umiritev...
2. dihanje s predpono..
3. pusti da misel pride in odide..ne ukvarjaj se z njo...

Ja žal ni malo ljudi, ki imajo te težave.Ogromno nas je. Vse več...
Tempo življenja, stremenje k storilnosti, materializmu...
Premalo pa čustvene topline, pogovora, zaupanja..ko te sprejmejo takega kot si...

Pozdravljeni!
Pred slabim mesecem sem bila pri psihiatinji in mi je dala diagnozo Generilizirana anksiozna motnja.
Dobila sem tablete paroxat 20mg.Začela sem z 1/4 5 dni , potem 5 dni polovičko potem 2 dni 3/4 nato celo.Ampak do dane še nimam glih kakšne izbolšave na sebi tak da ne vem a bi mi že mogle prijet al ne!
Še vedno mam bolečine v v obeh nogah in kar nekako mehke in tresoče sploh če grem npr po stopnicah!
A še koga zaradi anksioznosti tako zelo bolijo noge al sem sama na tem pomagajte mi z svojimi izkušnjami prosim!Se že sprašujem kaj je zdej z mano al je to sploh anksioznost al kej drugega
lep pozdrav vsem

aja še to sem pozabla povedat da se mi tresejo roke

draga jasa

nisi sama v tem, mene zdelujejo izključno telesni simptomi. moja diagnoza je depresivno anksiozna motnja.
naj ti povem, bolijo me vse mišice, peče me sklepih, slabo mi je, mravlje letijo skozi mene,boli me vrat, tišči me v prsih v nogah sem šibka, pada mi sladkor, nekaj časa me zebe potem mi je vroče, obliva me mrzel pot...v glavnem ni da ni..... :seznojim: :o :A)

enostavno moramo zdržat in potem bo bolje..... :rozicodam:


pipi ;D

mene že dva meseca v en boljo noge, tudi ko sedim ne vem več kaj nej naredim
pipi a ebe tud noge bolijo tko
 :rozicodam:

Jaz sedaj preizkkusam "recept" sprehod ali hoja, tek  :-[ ....potem pa tus in sproscanje.....
Vecino me med sproscanjem "zmanjka"  in zaspim......in tudi bolecine v misicah predvsem nog,
vratu, hrbta NI VEC. Vsekakor je to moja izkusnja, tako da ni receno da pomaga vsem.

mene bolj bolijo roke predvsem imam občutek kot da so iz svinca ali pa me svinjsko pečejo ramenski sklepi.....upam, da pri menu ne bo trajalo to dva meseca......... :o :A)



pipi ;D

Zdravo Jasa

po svojih izkušnjah s anksoznostjo ti povem da so tudi bolečine prisotne in to včasih prav hude .


Mene naprimer me je močno bolelo v medrebrnih  mišicah   in pa še drugod po telesu in to kar precej časa . Pa poleg tega še cel kup simptomov .

sedaj me precej manj boli kot pa prej

Predusem si moraš uredit misli velikokrat ,ko negativno razmišljaš s tem sprožaš anksioznost in potem te kaj boli in se vedno znova sprašuješ in  se vrtiš vedno v istih mislih kaj ti je kaj se ti dogaja katero bolezen imaš in potem si v začaranem krogu simptomov negativnih misli in bolečin ,ki se ti dogajajo . 

Meni pomagajo  zdravila  malo tudi sproščanje   velikokrat  si pomagam s kakšnim sprostitvenim cd kakšnim sprehodom ali še prej s kolesarjenjem .

Saj bo nikar ne obupuj sčasoma boš s psihoterapijo prišla na jasno kaj te obremenjuje in kaj ti povzroča vse napetosti in tudi strahove s  katerimi se soočaš .  :oki:

Drži se  :oki:

Lep pozdrav Stenzi

jap anksioznost boli...lahko boli k svina...

kar se tresenja rok tiče...tle sem pa ekspert;)...!!! skor sm že doktorirala iz tega...
bo se umirilo, brez skrbi...ko minejo stranski učinki in z razvozlavanjem vzrokov od kod anksa...

povejte mi nekaj
včeraj je bilo 4 tedne jemanja paroxata ( s tem da sem začela postopoma najprej 1/4 potem polovička in zdej dva tedna cela ) a bi mi že mogel kej delovat? ker mene še vedno bolijo noge in tresejo se mi roke in pikice vidim pred očmi ne vem kaj mi je me je strah da mam kakšno resno bolezen panika.
v sredo mam psihiatra ponovni pregled pa mi bo povedala če moaram kej zvišat dozo al kaj
povejte mi prosim kdaj je vam zagrabil ad popolnoma prosim prosim pomagajte mi z svojimi izkušnjami
lp obupana jasa  :jok: :jok: :jok: :jok: :jok:

Jasa, pomiri se ! Izboljšanje po AD-jih je zelo postopono in počasno. Taka je moja izkušnja.
To ni neka čudežna tabletka! meni je začelo delovati po ene 3 mesecih. V začetku pa so bile izboljšave tako majhne da jih sploh nisem opazila

kot pravi Pupika, Jasa - dovoli si, da preteče še nekaj časa  :rozicodam:

a maš ti tudi ad?
po kolkem času so pa tebi prijeli?
a maš tud kake podobne bolečine kot jaz?
lep pozdrav :pomezik:

nič več; imela sem paroxat, tisto prvo delovanje sem začutila nekako po slabem mesecu jemanja, da pa je to res to, pa nekako po 2 mesecih, se mi zdi

jaz srčno upam da mi bodo prijeli ker tole je pa kr naporno.
sej je res da jih jem samo 4 tedne ampak mogoče sem pa ena izmed tistih ko kasnje primejo a ne?
pa sej lahk rečem da malo so prijeli ker tistih konstantnih bolečin nimam skoz ampak so pa še prisotne in me zelo moti in seveda skrbi.pa še tiste pikice ko jih vidim pred očmi  predvsem ko gledam v kaj svetlega ali pa zunaj so zelo moteče groza a me bo to kdaj minilo al ne .sej vem da sem tečna ampak sem res zaskrbljenea glede svojega zdravja tak da ne mi zamerit če mal jamram prav?
en lep pozdravček vsem skupaj :kiselnasmeh:

Jasa, ti kar jamraj.. te razumemo. Ampak kot si že sama ugotovila, malo sprememb je že, Torej verjemi, da počasi se daleč pride

Jasa  :rozicodam: ej, srce, daleč od tega, da bi bila tečna  :rozicodam:

Objem  :poljubnjej: :srce-utrip: :sunny:

hvala ker ste z mano pa še kakšno lepo besedo mi namenite da se vsaj malo potolažim
lep dan vsem skupaj :-[
hvala pupika in hvala arwen

Jasa, nikakor nisi tečna. Ti samo piši, pisanje je tudi terapevtsko. Držim pesti, da boš kmalu spet v najboljši formi. :poljubnjej: :sunny: :rozicodam:

a še ma kdo take težave kot jaz prosim javite se mi  :jok:

jasa ... če lahko karkoli na svetu 100% trdim je to da Anksioznost BOOOOOLLLLIIIII - svinjsko* boli ... Jaz sem bila 2 meseca tako boga da nisem nobenemu verjela da bi bilo sploh možno da mi moje težave povzroča psiha. Niti 1 % možnosti nisem pripisovala temu,  nisem verjela da bi bilo to sploh možno ...prepričana sem bila da sem hudo bolana in da preživlljam zadnje dneve svojega življenja ... bolečine v rokah, nogah, tresenje rok, trzanje mišic, zategovanje mišic na obrazu, hud konstanten glavobol, bolečine v vratu in ramenih, špikanje okrog srca ... Uffffff .... KATASTROFA!!! Prvi učinki AD so se mi začeli kazati po 1 tednu - ampak to tisti negativni ( stranski učinki ) po 3 tednih pa je šlo POČASI na bolje ... in danes - po 3 mesecih jemanja AD se lahko mojim mislim in mojemu strahu ter paniki samo pošteno nasmejim ....

zdrži ... držaim pesti da se čimprej pobereš :)*

taro a misliš da bi men po štirih tednih že moral prijet ad?
mene zdej že točno dva meseca bolijo noge od kolen navzdol ( meče ) včasih mam tud otrdele mišice ampak samo na nogah veš.drgač nisem več tolko nervozna samo te bolečine v nogah me delajo nervozno ker mi skoz sam to poglavi roji. a so ti po treh tedni vse bolečine izginele. al ti je to šele po treh mesecih prosim povej mi!
papa :rozicodam:

Jasa, prav različno se pri ljudeh pokazejo pozitivni učinki zdravil, tako da ti noben ne more dati točnega odgovora, kdaj bo tebi prijelo. Saj veš, ljudje smo različni, različno sprejemamo zdravila..
Kar pa se bolečine tiče.. tako mi je vse poznano. Predno so zdravniki ugotovili, da gre za anksiozno motnjo sem bila reden gost na urgenci. bilo mi je že zelo nerodno, ampak bilo je tako hudo, da sem mislila da bo po meni.
Mi je bilo pa zanimivo, ko mi je potem psihiatrinja razložila, da je bolečina moj način odreagiranja na probleme. Nisem ji verjela, ker sem mislila da nimam nobenih problemov, razen da imam neko neznano fizično bolezen.
Sedaj po enem letu psihoterapije ji verjamem. Vidim, da se dejansko z bolečino odzovem na probleme, in vidim da sem imela precej problemov, ki si jih nisem priznala.
Drži se, in bodi vesela vsakega majhnega napredka. POskušaj razmišljati o teh malih napredkih in ne o bolečini.
LP

ojla jasa ... Pupika ima prav ... res vsak organizem odreagira drugače. Tudi jaz sem samo spraševala druge kako je to, kako ono, kdaj bo to izginilo, zakaj me to boli itd in mi je vsak dajal različne odgovore. Važno je samo da začnem razmišljaš pozitivno ( vem da ni lahko ) in šlo bo na bolje ... Drugače je pa mene celo telo skoraj bolelo ... Roke, noge - včasih sploh nisem mogla stat, tako so me bolele, da ne govorim o vratni hrbtenici ... Katastrofa !!! Še stare mamce so bile ferrari za mene ... Potem po začetku jemanja tablet pa blazna nespečnost ( ki je mimogrede samo še poslabšala moje glavobole - ker glava te že itak brez ankse boli v primeru da spiš vsak dan tam po 2/3 ure ), pa trzanje mišic, pa špikanje v prsnem košu, pa mravljinčenje ...
Danes pa se mi hvala bogu vse skupaj zdi kot ena nočna mora  :clap: In tudi ti boš kmalu bolje   :rozicodam:


Jasa, ti samo glavo up pa positive thinking :)))   :oki:

hvala vam za za vašo prijaznost :rozicodam:
dans mam itak psihiatra popoldne tak da se boma pomenle glede mojih bolečin v nogah mogoče bo pa treba dozo zvišatbomo vidli kaj bo rekla.upam na najboljše da me enkrat že nehajo noge bolet ker to je pa res groza , pa upam da mi tud te pikice pred očmi že enkrat zginejo a ne?
 :pomezik: :pomezik: :pomezik: :pomezik:

P.S: lahk mi pa še kej pišete o svojih izkušnjah prosim

 :sos:
pa pa

Pozdravljeni!
Včeraj sem bila pri psihiatru in mi je rekla da še paroxat ne more delovat ker sem začela jemati postopopma začela sem z1/4 tak da je rekla da učinek še pride.Kaj pa vi mislite na to?
Še neki vas bom vprašala ali mislite da lahko res zbolimo za kako boleznijo ker se tako obremenjjemo s tem ( npr rak ) kaj pravite na to ???????
lep pozdrav! :pomezik:

Jasa, delovanje AD-je je različno od posameznika do posameznika in kot druga podobna zdravila Paroxat ne odpravi simptomov takoj; boljše počutje se zazna po nekaj tednih jemanja.

Vzroki depresije so pa navedeni tu:

http://www.psihiater-leser.com/452/50401.html

http://www.ezdravje.com/si/zivcevje/depresija/#t4

http://www.lek.si/slo/skrb-za-zdravje/depresije/vzroki/

Hej Jasa - čisto enake simptome sem imela (in še vedno imam tu in tam) tudi jaz ... Trenutno mi rahlo trza veka in me spravlja ob živce in bolj me spravlja ob živce, bolj mi trza - z.a.č.a.r.a.n. krog ... :)
sem jemala AD (Zoloft) in je bilo žal se slabše - ponoči sploh nisem spala, nenormalnio bitje srca, trzanje mišic ... tresenje (nekako noter), zredila sem se 6 kg v 3 mesecih, libido je šel k vragu. (posledično se je skrhala veza z partnerjem) Z ADji sem končala in nekateri simptomi so izginili. Počutim se bolje, AAAAAAAAAMPAK ko se zgodi kakšna stresna situacija (in prejšnji teden se  je zopet), spet padem v ta krog ... in veka začne trzat in glava rahlo zapeče, zaboli (migrena) - potem pa P.A.N.I.K.A. in spet vprašanje: "Sem resno bolna?!" Vsi me prepričujejo, da je psiha, tudi Dr., vendar bojazen ostaja ... :)
Skratka, vem, da se moram umiriti, ampak ta služba, ti partnerski odnosti - to je res zapleteno ...
Jasa drži se ...!

pozdravček eva
ali tebe tudi bolijo noge skoz mene že dva meseca :rozicodam:

kje ste dragi prijatelji?
nima noben takoh problemov kot jaz
javite se mi
prosim prosim

si po arhiviranem forumu kaj pobrskala? http://www.nebojse.si/ForumArhiv/index.php/board,3.0.html

Noge me le tu in tam zabolijo - ... Vendar dobro poznam tiste simpatične pikice, ki jih vidiš. :) Sem bila tudi pri okulistu, saj imam tudi umazano lečo, tako, da poleg belih, tu in tam vidim še tiste črne ... :) Groza.
najbolj mi pa gre na jetra trzanje ... Svetujem,da simptome, ki jih imamo ne vpisujete v goolge, ker potem se šele začne 'ta prava štala' ... Jaz se strani povezanih z boleznimi izogibam že 2-3 tedne in je res bolje. Samo na to stran skočim, ker ta pa mi je res v veliko pomoč! :))
eva

kolk časa pa to traj že pri tebi???
pri meni dva meseca pa še mal?
poleg vsega se mi pa tud roke ful tresejo včasih manj včasih bolj in to konstantno cele dneve?
a so tebi tudi roke tresejo?

Meni se je vse skupaj začelo po več mesecih pravega mučenja v službi. ko sem nekega dne končno izbruhnila, so izbruhnile tudi vse te  zadeve. Sama sebe sem prepričala, da sem bolna in dobila sem vse najbolj grozne simptome.
Kar se tiče tresenja - meni se je zdelo,da se tresem - dejansko se nisem, ampak občutek, da se v notranjosti, saj ne vem, kako bi to opisala. to tresenje se mi je začelo dogajati nekaj tednov po začetku jemanja AD-jev. Zbujala sem se ponoči vsa tresoča ... Bljak! Sedaj končno spim!
Poskusi se umiriti ... Meni je bilo v prvih mesecih več kot grozno. sedaj sem se naučila živeti s tem, da sem pač taka, kakršna sem in da se mi to dogaja., Maltretiranje v službi pa se še vedno nadaljuje in to mi povzroča spet razne fizične znake - najbolj me motijo trzajoče veke ... :) V bistu vem, da bi se morala zmeniti z nadrejenimi, vendar nekako vse stlačim vase in na koncu je izbruh (fizični) neobhoden.
Kaj pa je tebe pripeljalo v to situacijo?
Jaz sem imela kup problemov - od bolezni, ki sem jo prebolela 12 let nazaj, do mrtvorojenega otroka, problemov s partnerjem in nazadnje (klasična kaplja čez rob) nenormalnih in nepravičnih situacij v službi, kjer so vsakodnevno prisotne hude žalitve in smo res že na meji mobinga.
mah, upam, da se bo kaj rešilo, ker svojeg zdravja ne mislim dati na kocko - ne več!!!

Eva, lepo, da si se oglasila...vidim, da se trudiš in verjamem, da boš zmagala!  :clap:

Pozdravček  :rozicodam:
Slavka

mene je do tega pripeljalo ker me vse skozi skrbi za moje zdravje ( skoz se obremenjujem s tem da sem nekaj bolana ) tko pač je
zelo me skrbi ker se mi zelo tresejo roke sploh če spijem kavo ali pokadim kako cigareto - res me skrbi to tresenje rok in kolen tudi ( če grem npr.po stopnicah ) sam o kaki hudi bolezni razmišljam
groza :jok:

ne razmišljaj o bolezni, ampak nasvet: prenehaj s kajenjem in pitjem kave. Mojo sodelavko so pregledali od glave do pet - tako se je tresla - rezultat: generalizirana anksioznost v kombinaciji s kofeinom! :))
Tako, da ... :)
ps. Čao Slavka, malce se izogibam netu, povezanemu z boleznijo, vendar ko sem videla Jasine poste, sem prav morala nekaj napisat - zdej pa ne morem končat! :))))
ti si bolje?
eva

Se borim, kot vsi...enkrat je boljše, drugič spet tesnobno....ampak ne dam se, to pa ne  :ne:!
Drži se tudi ti in oglasi še!  :rozicodam:

spijem zelo malo kave danes sem jo pol skodelice pa 4 cigarete pa s tresem ko bi bla stara 90 let
a je to res posledica ankse al kaj jaz ne vem več
a je možno da je po 5 tednih še kak stranski učinek ( tresenje) jemljem pa paroxat

hej, samo to: meni so stranski učinki ADjev trajali ves čas jemanja (4 mesece)! Zato sem prekinila! :)
Sicer pa je spet možno to, da sem si jih kar sama 'prislužila', s tem, ko sem prebirala razne spletne portale o stranskih učinkih - imela sem čisto vse! :) vključno s tresenjem. ;)

Bi znalo bit, ko sem jaz prebrala kaj o stranskih učinkih, sem jih že sama imela, tist trenutek  :sesmejem:
Čimmanj brat, če pa že, potem pa pozitivne stvari, kako je nekomu boljše, kako je zmogel ipd...  :oki:

sam mislite da po petih tednih jemanja so lahko še vedno tako močni stranski učinki

mah, res nimam pojma, vedno bolj močni so bili pri meni - mogoče sem si jih sama skreirala! :)

Ni receno da gre samo za stranske ucinke, tudi tesnoba se ne "preda" tako hitro.
Meni so ADji zares zaceli ucinovati  po dobrih 3 mesecih in ko sem dobil tudi ustrezno dozo 10mg je bilo premalo. In tudi pod ADji tesnoba ne pade na 0, se vedno je prisotna le v manjsi meri in manj mocna.

a si imel tudi kake bolečine po telesu kot npr jaz???
če so jih mel po kolkih tednih so začele izvenevat??
men po petih tednih še ni prenehala kjub jemanju ad in tresavica rok je močna tak da ne vem

Samo ADji niso cudezna tabletka da bi resili vse simptome in nase vzroke zanje.
Tukaj je nekaj navodil kako se sprostiti http://www.nebojse.si/Forum/index.php/topic,1650.msg39044.html#msg39044 vsaj pri meni so vse te bolecine povzrocale
zakrcene in zategnjene mišice. V zacetku nobeno sproscanje ni pomagalo, zato se je bilo
potrebno "zbrcati" na sprehod, samo da so misice ce so ze bile zakrcene in v "akciji" pac
opravljale svojo vlogo.
 
Pa se nekaj izkusenj uz arhiviranega foruma
http://www.nebojse.si/ForumArhiv/index.php/topic,4289.0.html

pa mislite da je konstantno tresenje lahko od ankse jaz sem že vse pretuhtala tud multipleks sem že pomislila joj grozna sem bojim se zelo zelo
upam da tud meni ad prijemo prav kmalu a ne

kje pa ste moji dragi prijatelji   :pomezik:

 :)
Jasna pojdi ven, pa se nadihaj svežega zraka(vdih skozi nos, izdih skozi usta)
100 % pomaga!

korajžno!

TOJA pozdravljena!
a si ti tud mela take težave kot jaz kjub 5 tedenskem jamanju ad??? :rozicodam:

Jz jemljem Cipralex skoraj eno leto, ob začetku jemanja stranski učinki zelo blagi...bolj začnejo izstopati simptomi bolezni kot vse ostalo. Kar brez strahu in pogumno naprej, pa le pogosto na sprehode, na zrak, ne tičat sam doma.  :rozicodam:

oj!
sem veliko zunaj na sprehodu popoldan z malim zvečer pa s partnerjam tako da tega mi ne manjka:
moj moto je " RADA BI SE ZNEBILA TEH ZOPRNIH BOLEČIN V NOGAH " ampak zaenkart mi še to ne rata  :jok: upam da pa čimprej

jasa sam jemlej že od 13. oktobra ADje cipralex in Eglonyl, 3 tedne pol cipralexa, potem en cel, dans sem pa bil pr psih pa sma šla spet na pol , ker mi trza v vratu oz. glave še sam ne vem, v roki včasih, v nogah imam tut tak čuden občutek ne bolečine, ampak tak da ne bom pršu na cilj itd.. groza mi je zdj par dni ko se je pojavlo to trzanje v vratu v rokah in v mišici na nogi točno na enem mestu in skoz na tistem istem mestu, moja diagnoza je panična motnja in anksioznost, čeprav temu js ne verjamem, verjamem vse druga prej kot so tumurji, po novem tudi multipla skleroza in podobno, kr neki uglavnem, konec tedna imam še CT glave in upam na dobre izvide, srce sem že imel UZ in je bp, prav tako ščitnice TSH bp in kri so mi že pakrat uzel in tudi brez posebnosti, borelija tudi odvezeta in je ni v telesu. Tak mam bolečino v vratu oz. tak trd vrat pa ne vem ka naj s tem, psihiatrinja mi ni znala neki razložit to, tudi ni vedla kaj bi js čutil če teh ADjev ne bi rabil, bi blo smiselno prekinit s cipralexom in poskusiti z Parxatom vidim da imate kr dobre izkušnje s tem zdravilom? Ker tole trzanje me spravla ob živce, pa tak grozen občutek v glavi ne vem tak trda, težka, ...

ne vem kaj me zdajle spet trga spet eni čudni znaki ( kot nekakšen pritisk v obeh nnogah od kolen navzdol čutim - predvesem ko sedim A SE ŠE KOMU TO DOGAJA PLESE HEKP ME :jok: :jok: :jok: :jok: :jok: :jok:

in ko zveš, da se to še komu dogaja, bo pritisk popustil?

Jasa, na zrak pojdi, takoj sedaj, če imaš možnost, drugače pa vsak dan obvezno na daljši sprehod in sčasoma bo pritisk začel popuščat   :rozicodam:

ne da bi mi pritisk popustil sam zanima me če mate tud drugi take prombleme sam sabo al jih mam sam jaz grozno ne. zdele ne morem na sprehod ker sem v službi in komi čakam da bo ura tri da grem domov juhu in ven na ZRAK.( mogoče me pa tišči v nogah zaradi sedenja namreč v službi sedim osem ur???? :rozicodam:

jp (vsaj pri meni je bil to razlog, ker od kar redno dnevno hodim, tega skorajda ni več)

to js čutim v kolenih ampak še mal višje ne navzdol, grozno je uglavnem, najbol pa me moti ta grozen občutek v glavi ki se ga ne da opisat, kot da te nekaj dol meče, mam občutek da me te tablete cipralex in eglonyl dol mečejo :( , ne vem več ej

zlo lahka je govorit pojdi ven na sprehod, pojdi na zrak, ampak v praksi pa je zlo težko, vsaj meni, ker ne morem nikamor brez da bi se znebil občutka da bom dol padel itd...

da bi pa za varnejši občutek kdo s tabo šel na sprehod? ej, meni se je tako vrtelo, da je joj... pa sem vseeno zobe stisnila in šla ven.. in komaj čakala, da pridem v varno zavetje kavča... in veš kaj? s časoma je vrtoglavica prenehala, jaz pa sem na kondiciji začela pridobivat  :pomezik:

ASDF a maš kake ad?
Jaz mam paroxat 20mg in ga jem dobrih pet tednov tak da še ni popolnega učinka ampak upam da kmalu pride kaj pa ti kej? :rozicodam:

jasa, jem AD cipralex in še ene druge tablete  Eglonyl in mi tudi po 5ih tednih ni bolje se mi zdi da imam še več paničnih napadov

kak je zdej zaključek ali boli ali ne boli?? To dejansko kar nas boli imamo samo občutek da nas boli ali nas dejansko boli?? Men se zdi tak v vratu in zadnjem delu glave da mam tak grozne občutke, ne da bi me zdej tak bolelo da stat ne morem, ampak grozni občutki. So še kaki članki o tem, da lahka zarad živceh in stresa in straha, telo boli ! Sploh če si napsihiran da ti bo žila počila v glavi itd, ... kako je vas bolelo, je koga sploh bolelo? Pa je še kdo imel občutek pijanosti?? Tak kot da bi mel ful velkega mačka?? Pa tut dojemanje okolice drugače, veselja ni :(, in tako?? Pa trzanje telesa, je še komu kej trzalo kdajkoli??

Asdf, vse to smo meli in še kaj več od tega...kar preberi prejšnje zapise. Mislim, da nas res boli, ker smo nervozni in so mišice zategnjene, to povzroča razne krče in bolečine. Kupi si kakšen CD za sprostitev, saj jih prodajajo v knjigarnah ali pa si ga sposodi v knjižnici, pa ga poslušaj, se probaj sprostit in bo tud bolečina odnehala. Vendar to bi moral početi redno, ne samo enkrat na teden, temveč vsak dan pol ure. Mene je matralo vse živo, od mravlinčenja, bolečin v glavi, šumenja v ušesih, vrtoglavice, občutka, da sem pijana in da bom padla skupi...ampak nič od tega me ni resno ogrozilo. Vedno sem preživela dan brez kakršnekoli "nesreče", samo občutki so me matrali cel čas. Pojdi na skupino za samopomoč in začni delati na sebi, pa ti bo bolje. ADji ne pomagajo kot aspirin, ko te boli glava. Jaz sem tudi kar čakala, kdaj bo AD prijel in bom potem kot nova, pa se ni zgodilo. Dokler se nisem vzela v roke in začela skrbeti zase. Poskrbi zase tudi TI, mi ne moremo!!!  :rozicodam:

pozdravljena Jasa

 Oprosti, šele danes sem zasledila tvoje vprašanje namenjeno meni. Veš tudi meni so se pojavljali takšni učinki še več kot po 5-tih tednih jemanja AD, pa tudi danes, ko jih jemljem že 8 let se včasih tako počutim kot bi imela stranske učinke, to so učinki obolenja, ki so včasih bolj izraziti, včasih pa manj.
Vendar pa jaz sem se jih že navadila in se nanje ne oziram več. Pravim si bo že minilo, saj je še vedno!
lep pozdrav in drži se!
Toja :wav:

Pozdravljeni!
spet se mal oglašam ker se spet počutim slabše oz. noge me spet bolijo včeraj in danes tudi ne vem kaj je to. Res da sem mal bolana in sem v bolnški prehlad in sem bolj kot ne počivala ležala ( a mislite da so mi  mišice na nogah spet zastale al kaj pomenijo spet te bolečine v nogah) ker sem bila že skoraj čisto ok ne vem več no pa sem le mislila da sem že ta hudo skoz dala ojojoj  :jok: :jok: :jok: :jok:

Počakaj, da prehlad mine, do takrat pa si ne beli glave, ali se ti je ponovilo. Prav gotovo so bolečine simptom viroze.

Mislim da ni kriv prehlad ker so občutki isti kot prej grozno vam povem-Ne vem a mam res tuk zategnjene mišice da boli al kaj sej ne vem več kaj naj.a mislite da je to možno.prosim za odgovore papa :jok: :jok: :jok:

Jasa, kako pa kaj gibanje? greš vsak dan na sprehod?

ne arwen coprnica zdele pa res neki časa nisem bla aktivna . kaj misliš da je to krivo al kaj?

o grozno kako vreme je zunaj in tudi moje počutje je tako veste kaj pa vaše ste vredu?
jaz nisem vse me neki trga po kosteh po rokah in nogah tak da ne vem kaj je to.tole se pa res vleče v nedogled in nisem si mislila da bo tako dolgo trajalo če to sploh so znaki ankse kaj pa vem nč več ne morem verjet veste obup.drgač nisem nervozna inpanična sem ok sam trganje po kosteh in bolečine hkrati po nogah a mislite da to pa lahko ostane in me ne bo nehalo boleti za vse to me je pa še vedno strah in veliko mislim na to in se mi v glavi pojavljajo vprašanja zakaj se mi to dogaja.
lep pozdrav jasa :rozicodam: :rozicodam: :rozicodam:

Pozdravljena! 

Podobno je tudi pri meni, le da me ne bolijo noge temveč me mavričijo dlani in na splošno me tesnoba stiska po celem telesu. Sem 20 dan pa paroxatu 3/4. Po mojem so pri meni še močneje izraženi simpotimi, še posebej danes zjutraj so bili, tako, da sem si pomagal z 1/2 xanaxa pa je malo boljše. upam, da bo nsaledbji teden kaj boljše.

LP Veter

veter a tebe tud trga po kosteh ? jaz jem pa paroxat od 11.10.2009 tako da bi že moral kej učinkovat a ne? pa sej nisem več tesnobna ampak te bolečine me motijo zelo ker me pa začne skrbet kaj pa če je kej druzga z mano narobe npr. multupleks al pa kej takega sej me razumeš a ne?
pa sej mende enkrat bo bolje upam
lep pozdrav

po kolkem času so vam ponehale bolečine po telesu ko ste uvedli redno teleseno rekreacijo npr. hoja ( da so vas nehale bolet mišice, pa noge , pa trganje po kosteh mi lahko poveste a to traja teden dva tri ali več da bolečina popusti?????

Hey Jasa  :rozicodam:.

Jest ti priporočam, da se pozanimaš v Begunjah za 3tedenski program, v katerem se učiš pravilnega dihanja in progresivne mišične relaksacije. S temi vajami res sprostiš celo telo. Je pa na koncesijo. Če imaš čas, bi bilo mogoče fino, da se prijaviš in daš skos te tri tedne. Škodovati ti ne more. Želim ti, da se bodo mišice čimprej sprostile in da se boš kmalu bolje počutila  :rozicodam:.

a si ti tudi mel bolečine po telesu in trganje po kosteh če si kolko časa je pa trajalo pri tebi?
a maš ad in kolko časa jih ješ?

Pri meni je blo s tesnobo fuuul hudo pred 3mi leti. Tud tolk časa zdej že jem ADje. Mene je grozno bolelo v prsih in rokah, pa tudi noge in obraz je bil vs napet. Zdej sm kr uredu in tega nimam kej dost. Ampak sm bil pa že v precej slabi koži. Jest ti res priporočam te relaksacijske vaje, pozanimaj se v Begunjah. Sj to ne ustaneš tm, lahko se voziš. Iz kje pa si? Pa koliko časa imaš probleme s to bolečino?

sem iz štajerske drgač se pa z bolečinami bojujem 2,5 meseca a je to dolga doba je tebi trajalo manj alj dalj časa katere ad pa maš in po kolkem času so ti prijeli na polno

2,5 meseca ni dolgo. Ne skrbi, te bolečine so samo posledica povišane tesnobe, ki pa zateguje mišice. Antidepresivi primejo samo do neke mere, ostalo moramo napredovati sami. Vem, da te ful skrbi, ampak probaj se pomirit s tem, da ti v resnici ni nič kaj hudega in nevarnega, ampak imaš povečano tesnobo, ki pa s sabo pripelje te moteče simptome. Če misliš, da ti tvoji ADji ne pomagajo se pogovori s psihiatrom, da ti jih zamenja ali pa zviša. Ker niso vsi antidepresivi v pomoč vsakemu ampak je ful odvisno kako posameznik reagira na določene ADje. Drugač mam jest tud pomirjevala Apaurin 5mg, ki ne samo da te pomiri, tudi mišice sprosti (za razliko od npr. Helexa), ampak moraš bit pa zlo pazljiv, da jih ne jemlješ veliko, ker se lahko pojavi huda odvisnot... Sigurno bo pri tebi ta napetost počasi izzvenela, še pri vseh je :). Tako da kar pogumno, vem pa kako je, ko te je strah :(. Ampak res, probaj se čimbolj sproščat, preusmeri misli na kaj kar te veseli, ukvarjaj se z drugimi stvarmi in ti zagotavljam, da bo kmalu bolš. Fora je u tem, da si fuuul preveč pozorna na te bolečine in simptome in to jih naredi 2krat močnejše...

to me zelo jezi ker me občasno trga po kosteh najbolj po rokah enkrat bolj enkrat manj včasih nič ne vem no kar se tesnobe tiče sem kr dober sam skrbi me za te bolečine ja kot sem rekla 2 meseca sedaj jem ad  upam da bom res enkrat bolje .sedaj redno hodim na večerne sprehode ki trajajo 1 uro ( začela sem redno sedaj 4 dni ) tak da upam da mi to res pomagalo.po koklem času misliš da bi se mi moglo telo sprostiti in da bo nej+halo boleti in trgati po kosteh dolgo???????

A si pri osebnem zdravniku že bila? Pomoje ti bo kmal bolš, sam nesmeš preveč mislit na to...

ja bila in krvne preiskave in ščitnica vse ok tko da pomoje ni druga kot anksa .ampak veš jaz sem mislila da bom v enem mesecu kot nova ampak sedaj teče že tretji mesec odkar se zdravim in včasih kar obupam .pa sej drugi tud pravijo da čakajo na izbolšave tud več mesecev tri ali več? ti je to kaj znano?
ti si se kmal naglihal?

Jasa jest se že 3 leta gliham :). Pri teh stvareh gre napredek zelo počasi. Drugač pa, ne skrbi, use bo še ql ok?  :rozicodam:

jasa bodi vesela da samo trga po kosteh, js se zdravim 6 tednov in mam v prsih bolečino, vsake tolk napade tahikardije ( visokega utripa srčenga, kar je najbol grozno, ker te je takrat strah da ti bo srce odpovedalo, res ne privoščim nobenmu tega občutka ) potem pa je še tukaj ta grozen občutek kot da si robot in v ničemer ni veselja, tko da bi rade volje zamenju s tabo če te samo trga v kosteh :(, si poskusila s kakim naklofenom za bolečine ?

lp

Potem pa zamenjaj, bomo videli, če boš potem še zadovoljen, ko te bo tudi po kosteh trgalo. :) :pomezik:  Ne mi zamerit, vem, da ti je hudo, vendar ni samo tebi, imej malo občutka tudi za druge. :A) :rozicodam:

asdf tukaj se moram strinjati z Janjo, to ni tema, kermu je bolj gadno, ampak je to Jasina tema in v njej lahko piše kar želi :).

Asdf, rada bi ti samo pojasnila, kaj me je v bistvu pri vsej stvari zmotilo. Meni se ne zdi sporno, da ti napišeš, da je tebi hudo. Jaz vem, da ti je hudo in ti tudi verjamem. Ne zdi pa se mi umestno, da ti težave drugih nekako omalovažuješ. Saj tukaj res ne gre za tekmovanje, komu je huje, pa vendar se mi zdi, da moraš tudi ti imeti vsaj malce posluha za težave drugih, če pričakuješ, da bodo tudi drugi prisluhnili tebi. :rozicodam:


Jasa, sedaj pa je tema tvoja. Žal ti ne morem nič svetovati, ker tega področja ne poznam najbolje. Lahko ti samo napišem, da ti želim, da bi se v čim krajšem času začela počutiti bolje. :rozicodam:

sploh ni bil to moj namen, seveda jo razumem in to je grozno, sploh če ne veš kaj te je v to pripeljo tak kot pri meni, kot da to vse še ni dovolj na konc še ostaneš brez punce po dveh letih, sploh pa nočem tekmovat v temu komu je bol gadno

Asdf, vem, da ni bil tvoj namen, vendar sem ti želela pokazati, da obstajajo tudi drugi s težavami. Tudi jaz za določene stvari nisem vedela vzroka, za določene ga še sedaj ne vem. Kljub temu pa se je potrebno boriti in premagovati ovire. Vem, da niti slučajno ni lahko, tudi meni ni bilo in tudi jaz sem zaradi bolezni izgubila partnerja (bila sva skupaj 12 let), ker enostavno ni več zmogel tega boja. Zato vem, da ti je hudo, vendar vprašaj se, zakaj je šla. Mogoče enostavno ni več zdržala pritiska. Če si bil tak z njo, kot si tukaj, jo čisto razumem, ker enostavno ne odnehaš in iščeš in iščeš vedno nove znake bolezni, namesto, da bi nekaj ukrenil v smeri, da bi ti bilo boljše. Poskušaj se z njo še enkrat pogovoriti in ZAČNI ŽE DELATI NA OZDRAVITVI!

Vsekakor ti želim, da vidiš, da ti vsi skupaj hočemo samo pomagati. :rozicodam:

Dobro jutro dragi prijatelji! Kako ste kaj danes? Ste vredu?
Kaj naj rečem mene vsak dan kak stvar ( bolečina ) preseneti tak da nč kej novga se ne dogaja.A mpak kljub vsemu sem optimistična in gledam naprej pozitivno  sej bo bolje a ne? Sam mal pa moram pojamrat tukaj vam ki me razumete.Danes no ne samo danes me boli v vratnem delu pa ne neka huda bolečina neka otrdelost al kako naj to izrazim ne vem tak čuden filing da mam vse zategnjeno od vratu in še potem dol po hrbtenici.Upam da se to paše k moji osnovni bolezni ( anksi ) al pa je še kej ostalo od prehlada kaj pa vem.Mal moram pojamrat sej me razumete nočem biti tečna  ampak ne morem si pomagat da ne bi malo še vas vprašala o vaših simptomih.
Pišite mi kej!
lep topel pozdrav vsem skupaj želi Jasa :-[

Berem vaša mnenja in se spomnim mojih težav. Mene je anksa bolj na vrtoglavice, omotice, slabosti in motje vida ter dojemanja okolice usekala. Takrat sem skoz govorila...ma raje bi, da mi pol roke manjka, samo, da bi bla spet prisebna, al pa, da bi mela nogo v mavcu...želela sem si eno tako fizično bolečino, ne pa tisto meglo nedoločeno v glavi  :) Tako, da razumem asdf-ja, kaj je mislil povedati. To ne pomeni, da zagovarjam tisto njegovo izjavo, ker verjamem, da Jasa izredno trpi ob svojih bolečinah, tako, kot sem jaz ob vrtoglavicah od jutra do večera. Jasa, želim ti, da te bolečina čimprej mine, morda bi res probala s vsakodnevnim sproščanjem, si pa zelo pridna, da hodiš vsak dan eno uro  :clap:
  :rozicodam:

Slavka jest mam tud še zdej probleme z vrtoglavico pa omotico. Tak filing mam, da bom skp padu če stojim... Tko da te zastopim, kako je to smotano :(. A tebi je zdej vrtoglavica minila? Men je res nadležna, sploh v javnosti se mi ful pojavlja :/.

Onix, zaenkrat so mi vrtoglavice minile. Sem jih imela pa leto in pol skoraj vsak dan, pa take omotice, da sem mislila, da bom skup padla. Sedaj sem se nekako poštimala, spijem tudi magnezijevo šumečo tableto (vsak dan eno) in mi pomaga. Če pa se kaj razburim al pa sem kakšen dan bolj tesnobna, se mi začne takoj spet vrtet v glavi. Zelo je zoprn ta občutek. Ko sem zmanjševala AD-je sem imela pa tko intenzivne vrtoglavice, da sem imela občutek, da sem v centrifugi...kr vse se je vrtelo okrog mene. Tisto je šele bila panika. Potem sem kar nazaj na normalno dozo AD-jev prešla, pa je trajalo kar nekaj časa, da se mi je stanje popravlo.
Onix, želim ti čimboljše počutje in imej se lepo v šoli  :pomezik:

tudi jaz nisem tako mislil jasi izničit njeno bolezen, čist jo razumem ! in se ji opravičujem!
Janja delam pa na tem in sam menim da sem že ogromno nardil, vsaj meni je to ogromno: spremenil sem prehrano, vsak dan sprehod vsaj pol ure do eno uro, spanja tudi vsaj 8ur, ... ampak je zdele prišlo ogromno obupnhi stvari na kupo

Adsf počasi se bo vse uredilo.... :rozicodam:

Asdf  :oki: kar tako naprej. Vse spremembe se zgodijo počasi, postopoma in moraš biti vztrajen. Mi preveč nestrpno pričakujemo izboljšanje in se nam zdi, da nikakor ni konca slabega počutja. Če boš nadaljeval s spremenjenim načinom, boš gotovo kmalu začutil izboljšanje. Glede tvojega končanega razmerja pa tole: gotovo to dekle ni bilo tisto, s katero bi si ustvaril družino in živel celo življenje. Glede na to, da si še zelo mlad, domnevam, da boš gotovo spoznal še kakšno dekle, preden pride tista PRAVA. Mislim, da je bolje, da se je končalo prej, kot slej. Bolečina je velika, verjamem, ampak, če bi ona bila tista THE ONE, bi te razumela, podpirala, spodbujala in sprejemala tvojo bolezen. Najlažje je pobegnit, ko naletimo na oviro, žal. Mogoče je to malo trdo napisano, ampak v življenju nam ni postlano samo z rožicami, je mnogo padcev, prilagajanj, usklajevanj...v družini je potrebna strpnost in razumevanje. Želim ti, da zdaj najprej poskrbiš zase, potem pa pride tudi ljubezen....ampak najprej jo odkrij pri sebi-do sebe! Vse dobro ti želim.  :rozicodam:

adsf se strinjam z drugim :). Uspelo ti bo sigurno, ti kar nadaljuj s tem delom na sebi in predvsem imej se rad! :)

Asdf, tudi jaz verjamem, da ti bo uspelo. Glede tvoje bivše pa tole: prav vsak ima pravico končati razmerje in tudi, ko gremo v razmerje nam ne bo prav nihče 100% zatrdil, da bomo ostali skupaj na "veke vekov". Vsi se moramo tega zavedati in tudi ti bi razmerje končal, če v njem ne bi videl več perspektive. In zato je najbolje, da greš naprej, če ni več možnosti, da bi zadevo še uredila. Sedaj nima smisla, da razmišljaš kakšna krivica se ti je zgodila, ker ti to ne bo prav nič pomagalo. Zavedaj se tega, da si ti oseba zase, in da moraš funkcionirati tudi brez nje. Vem, da boli. Tudi mene je. Vendar dokler sem razmišljala v tem smislu, da je on vsega kriv, se nisem premaknila niti za milimeter. Ko pa sem prišla do spoznanja, da je imel vso pravico iti naprej, potem sem se začela premikati naprej. Ker vem, kako se počutiš, ker je bila moja zgodba identična tvoji, te tako zelo razumem. :rozicodam:

Sedaj pa pojdi pisat v svojo temo in to temo prepusti Jasi. Jasa, oprosti, ker smo vdrli v tvojo temo. :rozicodam:

ojla dragi sotrpini!
kako kaj danes! Jaz sem glede bolečin kr vredu razen bolečin v glavi in vratu ki so pomoje od prehlada ( 1 teden nazaj smo imeli fešto in smo hodili ven kadit kar je očitno pustilo popsledice na moji glavi in vratu ) no vsaj upam da so to te bolečine in da me minejo po kakem tednu.
pa en lep pozdravček pa javite se kej papa

ojjj jasa !jaz tudi imam podobne bolećine v noge kot ti,vem da prej nisam mogla hodit ali tudi ležat take bolećine so bile od kolen nauzdol,pa sam dala use preiskave skoz ortopetske to in uno pa je bilo use okej so rakli.dokler nisam šla zdravnico prosit nej me kam naprej pošlje kašnemu psihijatruili kar koli!pa mi je dala obrazec za ispolnit in potem ugotovila da je za te težave kriva depresija mela sam tudi hude glavobole ,kar so vedno prej rekli to je migrena in me zdravili proti migreni.to b ti rada povedalako sem na začetku dobila zdravilo cimbalto sem jo jemala 2 tedna se je moje stanje malenkost izboljšalo ni bilo čisto okej ampak malenkost bolj,toliko da mi je ulilo upanje da  sem na previ poti.pol leta sam ustrajala z dozo30ml potem so mi povećali na 60 takrat sem tudi ćutila daje še boljše ker je moja bolećina opčasno bila prisotna,hudega glavobola nisam imela že 1 leto in pol!!kar je prej bilo rdno!tako da sem zdej ponovno šla na pregled in sem prosila će mi še mal povećajo dozo kej se dobro pćutim ali učasi mi noge niso naj naj.tako damam zdej 90ml gramsko in upam da bom čez kakšen teden čisto fit!kar se pa raspoloženja tiče meni je zadostovala taprva doza 30ml ker sam se takoj bolj poćutila ni sam se znala nasmejat,kar se pa sprehoda tiče jaz sem prej hodila usak dan saj 1/2ure v naravi in upala da se bom z tem rešila usega pa na žalost ni šlo na bolj.od kar jemljem zdravila ne hodim već niti za 10 minut na sprehode kr se mi neda raje kaj doma poštimam,pa nevem će je prau ampak jaz se tako dobro poćutim in nebo silila v neki kar mi ne paše!!! enostavno poslušaj svoje telo potrpi kakšen teden da zdravila primejo,će je treba povećaj dozo pa boš vidla da bo!!!!!! jaz ti želi da bi se v najhitrejšem možnem času uštimala!!!!! :oki:

Tudi jaz lahko iz lastnih izkušenj povem, da anksioznost zelo boli. jaz imam hude glavobole cel dan in celo noč že več kot leto in pol in nič ne kaže, da se bo to kdja izboljšalo. Želim si bližine, želim se približati drugim, vendar vsakič, ko se izpostavim in grem na družabno srečanje, me to zelo izmuči. naj povem, da veliko naredim zase , kar se tiče izpostavljanja; hodim na redna predavanja, imam vsaj 3 različne hobije, se družim s prijatelji (kolikor jih je pač še ostalo), vendar me energija vsakega človeka neznansko nervira in mi povzroča še hujše glavobole, enostavno se ne morem sprostit pred drugimi. Edini naravni antidepresiv je tek in še ta pomaga samo takrat, ko dejansko tečem, kmalu potem ko se ustavim, se napetost vrne. Da preprečim razne panične napade in bruhanje pa mi pomaga zvest prijatlej Xanax. Vendar grem naprej in živim s tem.

a pomaga topla voda proti tem bolečinam anksioznim ?? Se mi zdi da če se z vročo vodo stuširam da neha mal bolet

meni se zdi da pomaga jaz namočim noge v toplo vodo in sol pa mi je boljše ampak ne za dolgo !!!!

Mene kopel malce pomiri, ampak bolečina ne izgine, samo pri teku, česar si pa trenunto ne more privoščit, sneg še ni tak problem, ampak bolj viroza, tako da se je količina Helexov malce povečala, drugače ne gre.

Spet se vam malo javljam na moji strani.
Kako ste kaj dragi prijatelji.Jaz sem kr ok včasih mam še kake izpade kot npr bolečine v nogah ampak se nekako brzdam. Ma si rečem če tko mora bit pač mora bit. Sam včasih mam še kr pomisleke al so te bolečine od ankse al je kej druga. A mate vi tud kdaj take vmesne težave ( bolečine kjer koli že ) in trajajo 2-3 dni potem pa spet ok????
Naj se še pohvalim da vsak dan kolesarim na sobnem kolesu 30-35 min mogoče me pa od tega bolijo noge? :sesmejem:

bravo jasa.... :wav:

slabši dnevi vedno pridejo, pri meni trajajo do enega tedna, včasih je hudo a po večini se kar nekako prebijem....je pa tega čedalje manj in z manjšo intenzivnostjo.....pri vsej stvari pa je glavno to da vztrajamo in ponavljamo na novo naučene vzorce in dejanja tako da postanejo avtomatični


lep dan še naprej in kar tako naprej :rozicodam:

 :wav:jasa :oki:

jest bi rekla, da te bolijo noge od kolesa in od utrujenosti. Mene vsak dan že nekaj let, ampak se sploh ne obremenjujem s tem. Pač je malce težje vstati, noge so težke, včasih mal preklinjam, upss, ampak gre. :kiselnasmeh:Dokler me bodo nosile, bo v redu :zvizgam:

POZDRAVLJENI!
Spet se vam malo oglašam ker imam slabe dni no upam da samo dni. Cel teden zdaj imam spet neke bolečine v nogah al kak bi to rekla trganje po nogah pa take rahle bolečine pa kr nek pritisk ampak to se mi dogaja če sedim ali ležim ko se gibljem tega ne občutim tako zelo. Sem od 17.oktrobra na Paroxatu in to na najnižji dozi 20mg tko da to bi moglo delovat a ne .Drgač kar se razpoloženja tiče sem kr ok malo tu pa tam še pomislim da sem kaj huje bolana drgač pa kr gre, tko da ne vem od kod te zoprne bolečine pridejo res mi ni jasno.Kaj mislite vi dragi prijatelji moji????  >:( :o :jok:

Pozdravljeni1
Malo vam moram spet pojamrat namreč zelo me je začela peči glava na prav na vrhu glave ne vem kaj se spet dogaja a je mel še kdo take težave ??

Ja, mene peče, kadar me anksa zagrabi, kljub ADjem, vendar jo nadzorujem :)

Trzinka a te peče več dni skupaj al maš presledke mene skoz peče zdele že ta drugi dan na vrhu glave

Ko je bilo hudo, me je peklo dva meseca skupaj. Sedaj me samo, kadar me kaj vznemiri. Se obvladujem in poskušam urediti svoje misli.

Hehe, tega pekočega občutka se pa tako dobro spomnim - lansko poletje mi je pokvaril skoraj vsak večer, ko me je potem grabila panika, kaj pa je zdaj to ... Sedaj sem tudi jaz na cipralexu, sicer šele 2/3 tedne ... Listič z navodili sem dala mami in ga nisem prebrala. je pa res, da imam spet nekaj stranskih učinkov - iz tira me meče predvsem trzanje (to pa se ne pojavi, če sem doma ali pa nekje umirjena ali pa zunaj) ... Pojavlja se le v službi in takrat, ko mislim na trzanje. Glava me hoče tu in tam zapečt, pa mi takoj mine, ker se ne obremenjujem več s to pekočo zadevo ..: :P Bolj me trzanje spravlja ob živce.
po novem moram hoditi psihjatru in tudi na psihoterapije ... kul, a ? :)))
Upam, da bo nekega dne vse skupaj končalo ... In da bom nehala s temi trzljali, inp. Najbolj pa mi gredo na živce t.i. 'vsiljene misli', ki jih ne morem nadzorovati in me potem spravijo v 'tilt' :)
no, lepo vas je brat, ker vidim, da nisem sama .... Zdaj pa spet veselo na delo!! :)
ciao, EvaN

Ojla!
Malo se vam spet oglašam! Sej tole vprašanje ne ravno za to temo ampak vseeno.
Ene štirinajst dni sem začela zmanjševat AD - PAROXAT najprej sem en teden jedla 3/4 potem pa 1/2 in sem opazila da me skozi daje slabost v želodcu tko malo in je zelo neprijetno če ti je skoz slabo. A mislite da je to otegnitveni a je mel kdo kake probleme s tem?
P.S.
AD jem od 17.10.2009 in sem se kr dobro počutla in sem rekla kaj če bi bi malo zmanjšala ker sicer z partnerjem letos načrtujema da bi zanosila zato me tako mučijo te tabletke ampak lahko da sem jih pa res prehitro se hotela znebit kaj vi mislite??

lp jasa

seveda je lahko odtegnitveni; paroxat je menda zelo znan tudi po tem, zato sem jaz ukinjala zelo zelo zelo počasi, ja, skoraj drobtino za drobtino ...


hja, to bo pa najbolje vedela strokovna oseba povedat..

kak pa je to zgledalo
kok časa si bla potem na eni dozi

uf, malce sem že pozabila.. cca 3 tedne

oj
kako ste kaj? Jaz sem danes ćisto na nuli ne vem kaj se dogaja ampak vse me boli od rok nog skartka vse.A je možno da te kljub uporabi tablet ( paroxat ) zgrabijo take čudne bolečine da niso za nikamor groza. Jemljem jih 5 mesecev pa je vmes vse ok potem pa spet bum na plano tale anksa a je to normalno? Potem pa spet eno in istio vprašanje se mi roji po glavi KAJ ČE SEM KAJ BOLANA? kako naj se tega rešim help me.
Jaz sem mislila da ko enkrat tableta prime in po 5 mesecih bi že lahko bilo kej bolje a ne kaj mislite mate tud vi kake take težave s sam sabo???
lp jasa

problem je to, da misliš da bo ad-ji vse pozdravil....

pojdi ven, sonček sije!

Jasa,  :rozicodam:


moje mnenje je, da si prehitro prenehala z jemanjem ADja. Namreč jemati ga je treba cca od 6-8 mesecev najmanj, pri tem pa delati veliko spremembe na sebi, skrbeti za svojo osebno rast in v celoti spremeniti način razmišljanja, življenja (navade). To seveda ni lahko, pri tem nam pomagajo psihoterapije in lastna ozaveščenost.

To je seveda samo moje mnenje, ne jemlji ga preveč osebno.

Kar se tiče trenutnega počutka , imaš sedaj odtegnitvene stranske učinke. Po vsej verjetnosti si malce prehitro zmanjševala. Vsekakor bi se bilo dobro posvetovati s strokovnjakom.
Opažam pa, da te grabi tudi ponovni strah. Si prepričana, da si se prav odločila??

Dobro razmisli, vsekakor pa bi se na tvojem mestu posvetovala tudi z ginekologinjo, če že načrtuješ otročička, kaj narediti v takem primeru, saj so tudi vodene nosečnosti, kljub jemanju zdravil.

Pa srečno :rozicodam:

trzinka sej zdej jem noramlno spet eno tabletko nazaj že od četrtka misliš da so lahko vseen otegnitveni še kr trajajo 8 sploh pa nisem čisto prenehala prišla sem do polovičke)
lp jasa

ja, jasa, zdej pa od začetka, predvidevam da je vse pomešano, tako stranski učinki, kot odtegnitveni,

malo potrpi, saj bo :rozicodam:

meni je zdravnik rekel - najmanj 1 leto...

no, evo jasa, pri Arwen je rekel zdravnik eno leto najmanj. Jaz sedaj jemljem že dobro leto in pol, pa še ne bom nehala, se zavedam, da je anksa še vedno skrita in potuhnjena :kiselnasmeh:

 :wav:

Haj pozdravljena dekleta, ne se prestrašit, jaz jemljem AD že 6 let in
izgleda, da jih bom morala kar do konca življenja, pa se s tem sploh ne
obremenjujem, kajti moje stanje je kar, se tiče ankse in depre dokaj
stabilno in sem s tem zadovoljna, večji problem je panika, ki me preganja :nehvala:
Da pa anksa in depra bolita pa tako vsi vemo,
nekatere boli tudi fizično zaradi zategnjenih mišic, to še gre,
ko pa začne bolet duša in srce je pa hudo.

Lep sonček vam želim!

pOZDRAVLJENI!
Vse me neki boli po celem telesu roke, noge skatka vse a mislite da je to od vremena ali pa mogoče spomladanska utrujenost a še kerga tok matrajao te bolečine od ankse? Drgač energija pa volja do dela pa še je ne vem tele bolečine pa od  :dft007:  :dezuje:

Jasa, jaz teh izkušenj nimam, lahko pa je kombinacija vsega naštetega. Poskušaj se sproščati na način, ki tebi ustreza. Lepo se imej in naj tvoje malce slabše počutje čim prej mine. :rozicodam:

 :wav:


Jasa, seveda boli- sprememba vremena,
tudi mene bolijo noge, roke, daje me utrujenost,
vendar se je treba s tem sprijaznit.
Poskusi s kakšnim blagim analgetikom, meni pomaga!

Vesela sem, da imaš energijo in voljo do dela,
meni pa tudi to čisto dol pade, tako da je
potrebno veliko truda, da opravim določene stvari!

Lp  :rozicodam:

Toja pa pri  tebi  to traja dalj časa? Mene že več kot en teden matra vse skup tak da počasi ubupujem nad sabo ne vem zakaj te bolečine grrrrrrrrrrrrrrrrrrr in brez moči v rokah in čist mehka kolena mam in to ves dan doklerem se ne uležem in zaspim zjutraj jovo na novo.
Tud ja teb :rozicodam:

 :wav:

Jasa, ja traja dalj časa, ne samo en teden,
vsako jutro ko se vstanem, me vse boli,
tako kot bi vso noč zraven postelje stala.
Proti popoldnevu in zvečer je bolje.

Jasa, ali še jemlješ AD oz.sem nekje prebrala,
če se prav spomnim, da ukinjaš paroxat,
kaj pa če je vzrok v tem.
Kaj pa gibanje, kondicija?

Piši o tem!

Lp :rozicodam:

Ne sem potem takoj začela nazaj po celo tabletko jemat ker kakor zgleda nisem še ok.
Ja no kar se pa tiče gibanja pa kondicije je pa vse skup en drek da ne rečem še drugače nimam volje da bi šla hodit ali  pa se rekreirat kako drugače ( rajši zvečer smuknem v posteljo k mojemu malčku se mal potiškat  :005: :005: :005: :005: :005:, namesto da bi se spokala na sprehod in se mal razmigala ). Mogoče je tud tuki krivda ja da sem zarustana do konca zima pa je bla seveda dolga ja tako je to.

toja  :rozicodam:

joj spet sem čist zabluzla zaradi enotedenskih bolečin po telesu noge roke pa ni da ni pa tud sklepi me rahlo bolijo pečejo panika me grabi , čist sem slaba v nogah in rokah brez moči res ne vem no kaj zdaj spet kaka ponovitev al kej druzga grozno mi je  :dft004: :dft004: kaj nej še nardim, a mislite da je možno da to vmes spet malo vn pukuka ta anksa ??? razmišljam da bi šla k bioenergetiku????a ma kdo kake izkušnje z njimi??? :)

 :seznojim:

Jasa, odločitev je sicer tvoja, vendar pa ti moram
povedati, da sem jaz v svoji največji krizi, tudi tam
iskala takšno pomoč. Takrat še nisem imela AD in nisem
vedela, kaj se z mano dogaja.
Povem ti, da sem zapravila ogromno denarja,
pomoči pa nobene, nobenega izboljšanja.

Svetujem ti, da bo ta denar, ki bi ga dala
bionergetiku, bolj koristno uporabljen pri
psihoterapevtu, v kolikor ga še nimaš!
Ko boš razčistila sama s samo skupaj z njim,
bodo te težave tudi izginile.

Ne spomnim se, če si kaj omenjala zdravnika,
ki bi ti izločil kakšne fizične težave?

Če vprašaš mene, je moj odgovor bioenergetik NE!
Sicer pa to prepuščam tebi in ostalim na forumu,
morda ima pa kdo le pozitivne izkušnje!

Lp :rozicodam:

bila sem pri zdravniku tam nekje otobra ko sem imela iste težave pa so mi naredli krvne preiskave urin in še za ščitnico pa ni nič pokazalo da bi blo kej narobe...zdej mam pa spet iste težave to me muči če je res to vse ta  :dft007: aksa al kaj
toja hvala da malo poklepetaš z mano  :rozicodam:

Spoštovana Jasa!
Nisem prebiral celega posta, vendar ti lahko nekaj povem.

Jaz sem bil na vseh preiskavah: Slikanje ščitnice, Ekg, EEG, voda, kri, vse telesne preiskave kar je možno, bioenergetik,...Rezultat je bil vse v redu!

Bila pa je močna utrujenost, tresenje, tesnoba, bolele so me noge, roke, celo hodit nisem mogel, vrtelo za znoret, pa tudi nisem verjel (vedel), da je to vse od psihe!

Tako, da čimprej do pravega psihoterapevta/psihiatra, da začneš čimprej z zdravljenjem! Ne odlašaj!
Jaz sem se bal vseh terapevtov, predolgo odlašal, na koncu tudi iz postelje nisem več ustal...

In še nekaj! Izbit si je treba iz glave misli: Ne morem, ne bom zmogel,...! Prosim spodbujaj se, imej se rada, začni se cenit, sebe, življenje to je osnova!!! Prisili se, vem da zmoreš!!!

Največja napaka je da se ljudje podcenjujemo! Pojma nimamo, česa smo vse zmožni, samo lasten um smo "spogramirali-Windows iz mladosti" da ne zmoremo, zato pa se nam telo uglaša, ker ga boli!!!
Treba je "sprogramirati sodoben Windows", ki bo prinešal, moč samozavest in upanje!

Vse lepo, ti želim!
 :rozicodam:

Veš Ury jaz že jem ad in sicer paroxat od sredine oktobra tak da bi moglo bit že kej dobro ampak mene še vedno vse boli celo telo je slabotno brez moči.
A ti jemlješ ad in katere in koliko časa. Pa ti je zdej dobro brez bolečin???

Sočustvujem s tabo, vem v kakšnih bolečinah živiš, vendar je pomembno da ne obupaš!

-Svetujem, da psihiatru sporočiš, predstaviš problem in verjetno ti bo zamenjal zdravila. Vsaj omilit simptome bi ti zdravila morala. Samo verjemi meni, da zdravila so začasna rešitev, samo "bergla" kot pravijo psihiatri.

-Tvoje telo je izčrpano zato rabi čas, vendar te moram nujno vprašati, če obiskuješ kakšnega terapevta?
Samo z pravo terapijo+zdravili se bo tvoje duševno zdravje dvignilo, dobilo nov zagon in moč za naprej.
Glavno vlogo boš odigrala ti in verjemi, da si še kako zmožna in močna, samo tvoji občutki in misli govorijo tebi v škodo. Tukaj je ključ, premagati svoje mišlenje-sebe, zato pa je potrebno vsakodnevno delo. Brez tega žal ne gre!¨

Jaz sem osebno zdaj brez zdravil, sem jih pa rabil kar po pet različnih na dan, ko sem bil res na dnu. Vendar sem šele z pravilnim razmišlanjem, učenjem pravilnega mišlenja in vajami, ki jih tudi danes redno delam prišel do točke, kjer uživam vsak dan bolje kot kdaj koli prej.
Tudi telo se počasi osvobaja vsega stresa. Če želiš, kaj ti priporočam od vaj, me lahko kontaktiraš na email.

Vse dobro ti želim in ne pozabi sonce sije tudi zate. :rozicodam:






 

HVALA za tvoje odgovore!
Lahko pa mi pišlješ zasebno sporočilo glede teh vaj za sproščanje telesa prav
lp jasa :rozicodam:

lep pozdrav vsem,tudi jaz se borim že 2 leti z anksiozo,in imam vsak dan bolečine v telesu,potujejo mi od glave do pete,zanima me zakaj ne boli ponoči no hvala bogu da ne vsaj te.Zjutraj ko vstanem se že naseli v mene not,nevem tega razložit kako ja to hudo.Ko grem v trgovino in ko stojim v vrsti se mi zdi da bom skup padla,ko se pelam sama v avto me oblije po celem telesu vročina,a ima kdo enake težave :( :jok:

Barbara pozdravljena !!

Ker pišeš da se z anksiznostjo boriš že 2 leti, ti naprej predlagam da si prebereš tale članek.
http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=375&Itemid=2
Tudi sam sem se zbujal bolj utrujen in zbit kot sem šel spat, več spanja, pa je tezave še povečalo.
Z sproščanjem boš ugotovila ali je napetost in bolečine psihičnega ali fizičnega izvora....
Prvič, drugič,...morda ne bo rezultatov..toda ne obupaj....počasi in vstrajno nadaljuj...
Potem si preberi še naslednji članek http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=673&Itemid=1 Če se boš tukaj našla....potem je priporočljivo da si poiščes strokovno
pomoč in začnes spoznavati sebe in sprožilce tesnobe.

Barbara, tudi jaz sem se soočala s takimi problemi...oblivanje vročine znotraj telesa, slabo počutje od jutra do večera, v trgovini slabost in občutek omotice, občutek, da se mi bo zmešalo, da bom padla skupaj....
Vse to so anksiozne motnje, grozen neutemeljen strah, ki nam zagrabi telo in manipulira z nami. Meni je pomagalo zdravljenje z antidepresivi, sproščanje, sprehodi v naravo...preusmerjanje misli, soočanje s svojimi stiskami in strahovi...počasi, korak za korakom...v dveh letih sem se pobrala iz najhujšega. Tudi, če pride kakšen slab dan, ko se simptomi vrnejo, vem, da bo minilo in da se mi ne bo zgodilo nič od tega, česar me je strah.
Priporočam ti, da si poiščeš strokovno pomoč in odženeš bolečino ter strahove stran. :rozicodam:

SLAVKA HVALA ZA TA ODGOVOR,AMPAK IMAŠ PRAV JA AMPAK SE MORAM POLEK SRAVIT DA ŽE ENKRAT NEHAM NEGATIVNO RAZMIŠLJAT,ZELO BO TEŽKO AMPAK SE MI MORA V KRATKEM ŽIVLJENJE SPREMENIT.OBČUTEK CUKANJA ZA LASE TIŠČANJE V PRSIH,BOLEČINE V MIŠICAH SI DOŽIVLJALA TUDI TI TO,UPAM DA BO V KRATKEM BOLJE TER DA VEČ NEBOM RAZMIŠLJALA O BOLEZNI KOT SO RAK,AL ME BO KAP,ŽELIM VAM LEP DA PA ČEPRAV JE ZUNAJ TOŽNO :) :jok:

LOST HVALA JA VEŠ KJE SEM BILA VSE,NA VSEH PREISKAVAH KAR JE MOŽNO,KIROPRAKTIK,BIOENERGETIK,HODIM K PSIHOLOGU JEMLJEM ZOLOFT KI PA MI NENA KAJ DOSTI POMAGA,EDINO LEXAURIN MI POMAGA DA SE MALO SPROSTIM,BIOENERGETIK MI JE REKEL DA IMAM KAO ČRNO MAGIJO V SEBI,KIROPRAKTIK REKEL DA MI TO VSE DELA HRBTENICA KI SEVEDA IMAM SKOLIOZO,TAKO DA V BISTVO VEČ NEVEM KAJ MI SPLOH JE,PSIHJATRINJA PA REČE DA IMAM ZELO MOČNO TESNOBO IN TO JE TO :wav: :wav:

Zdravo!
Sem nova tu in sicer zaradi tega, ker mislim da imam enake težave kot vi ki jih pišete tu gor. Ene 3 leta nazaj se mi kar en dan pojavi omotica živčnost, slabost... grem k zdravniku.. vse bp, to mine po dobrem tednu... Sem mislila no fajn pač težko obdobje sem ga premagala... 3 Tedne nazaj pa spet... zbolela sem za virozo ki je trajala 1 teden, ampak nevem al zarad vročine sem bila omotična... ko sem nehala kašlati sem še kr mela v glavi da se mi moti in se mi res je.... Zato sem šla k svoji zdravnici, naredila preiskave krvi, borelije, urina, pregledala reflekse, ravnotežje, očesne živce... vse je bilo bp... ravnotežje celo super, medtem ko se je meni vrtelo po glavi.... Imam nekoliko nizek pritisk 110/70 ampak dvomim da bi bilo to od tega??? uglavnem par dni po tistim ko mi je zdravnica ppovedala da je vse ok sem bila povna energije vse vredo, spet optimist kakor nekoč... zdaj pa sem spet zapadla v to da sem najraje na kavču, ker če grem ven bo zihr neke narobe... spet se mi občasno moti (najbolj ko sem čisto sama doma) ali ko moram kam it.... zjutraj ko spim oz. se že prebujem se sprašujem kaj mi bo danes... nato me začne oblivat vročina in potem spet me zebe... kaj je to?? strah imam da nekaj ni vredo z mano... in zato je vse še hujše... glavobolov pa nimam... ali bi si vseeno mogla slikat glavo???
ko grem ven v družbo (zdaj celo že grem), ampak ne brez družbe fanta; se tresem tako da kadim čik za čikom.... kave pa ne pijem, niti alkohola.... nehala sem jesti celo Kontracepcijske tablete, ker se mi zdi da me ta skrb za vse in živčnost spremlja od pričetka jemanja KT...
Uglavnem zelo me skrbi kaj to je... zlo rada bi si zrihtala kakšnega psihologa ali psihoterapevta, vendar mi mami govori da me bojo vtaknal v umobolnco....fant pa me podpira... vem da rabim strokoven pogovor... ker če ne se mi bo enkrat še res zmešal pa me bojo zaprl v zaprt oddelek :/ je pa res da 3 tedne nisem hodla na fax.... v ponedeljek sem šla in se zdržala v družbi sošolke... cev večer sem bila zelo ponosna nase...
prosim svetujte kaj naj naredim... res mi stvari uhajajo izpod rok...

Draga Trinx  :rozicodam: pozdravljena na forumu. Najprej naj te potolažim, da te zagotovo ne bodo "vtaknili v umobolnico", kakor te straši mami. Ob prebiranju tvojega posta, opisovanju tvojih težav, bi rekla, da te daje tesnoba, panika, za kar je značilno to, da se ti vrti v glavi, da te oblivajo vroči in mrzli valovi...Vse to se je dogajalo (se še ponovi kdaj) tudi meni. Predvsem imam problem z vrtoglavico in omotico...takrat postanem izredno nesigurna vase in v svoja dejanja in bi tudi najraje nekje čepela toliko časa, da bi minilo (magari 2 meseca  :kiselnasmeh:).

Praviš, da si dala čez vse preglede in je bilo vse ok, torej te ne rabi skrbeti, da je kaj fizično narobe s tabo. Očitno se soočaš z stisko, morda preobremenjenostjo, morda si doživela kakšen večji pretres, ki ti je sprožil te občutke. Zaradi nizkega pritiska se ti tudi lahko vrti (tudi meni se), vendar to bolj v "napadih" kot npr., ko na hitro vstanem se mi zavrti in stemni pred očmi.

Predlagala bi ti, da najdeš vzrok za to tvoje stanje, ki se skriva v tvoji notranjosti...v duši. Jaz sem sicer pomoč poiskala pri psihiatru, ter začela z zravljenjem z antidepresivi, sedaj pa sem začela tudi s psihoterapijo, kajti ugotovila sem, da jo še kako rabim.

Če si ugotovila, da ti stvari uhajajo iz rok, je potrebno poiskati pomoč....ne bo se ti zmešalo, ne bodo te nikamor zaprli, vse bo ok, samo poišči strokovnjaka s katerim boš predelala stvari, ki so se nakopičile v tebi in ti povzročajo tesnobo.

Napiši nam še kaj  :rozicodam:

Slavka... Hvala za tako hiter odgovor. :clap: Ja najprej bi se zahvalila za vse vzpodbudne misli. Nevem od kod vzrok za moje težave, kajti včasih sem bila veselo dekle polno optimiza zmeraj za žur, sedaj pa mi še do tega ni... Prav rada bi se sprostila in se kdaj tudi 'napila' da uidem težavam ampak ne gre. Odločila pa sem se da si sama poiščem pomoč pri strokovnjaku, ker vem in mislim da mi bo to pomagalo... Je pa res da je mami prof. defektologije in me mogoče zato straši ker ve s čim se ona srečuje...  Vedno mi govori naj se sama spravim k sebi ampak jaz se ne morem več... Je pa res da sem velik panik in velik strahopetnež. Za vsako stvar zapaničarim in delam iz muhe slona, vedno pomislim na najslabše. Strah pa me je vsega že od malega nevem zakaj sam nisem nikoli mela kakšne grozne izkušnje. Sem pa tudi zelo nesamozavestna nikamor nočem sama vedno more nekdo z mano... še v šoping (kar ženske ljubimo) :)... najbolj pa se sprostim zvečer ko ležim pred kavčem ko vem da me čaka samo še spanec  :P ampak zjutraj ko odprem oči spet pomislim ali se mi bo motlo ali ne... seveda pol se mi ker tolk študiram o tem. So me pa pri vsem tem spremljali že mravljinci po roki, nevem zakaj, vendar sem bila na masaži in mi je maser rekel da sem čisto zategnjena da mam same vozle po hrbtu da verjetno zaradi tega mravljinci in pa trzanje živcev.
Kakšnega mnenja bom še zelo vesela,

Lep pozdrav :kiselnasmeh:

tudi možno, lahko so pa samo sprožile nekaj, kar se je že nekaj časa nabiralo....



kar tko, z lufta, se nič ne zgodi. Vsak zakaj ima svoj zato...



zanimiva reakcija... sploh na njeno izobrazbo....



poslušaj sebe!

Hvala za odgovor!
Ja res je vse se zgodi z razlogom, nekim notranjim vendar ga js ne najdem... ker ko sem bila majhna me niso z ničemer ustrahoval in to imela sem prelepo otroštvo razen ločitev staršev, takrat sem se sekirala vendar pa sem se naučila živeti s tem. Mislim da to ni vzrok.
Ravnokar sem se pogovarjala z mamo(ne živim več doma, temveč pri fantu), in sem ji rekla da bom res poiskala pomoč strokovnjaka, rekla je naj počakam en teden če nebo bolš mi bo ona pomagala in stala ob strani. Tak da vsaj ena pozitivna danes. ;D
Ker sem namreč KT nehala jemati 3 dni nazaj in da vidim če bo kaj bolje zaradi tega, ker poznam dosti kolegic ki je imelo zelo veliko problemov zaradi KT - psihičnih in fizičnih.
 Sicer sem se pa odločila da grem danes v družbo in se poskusim sprostit (ne s pijačo), temveč s čvekanjem z ženskami :)

LP

Trinx  :oki: kar tako naprej   :wav:

Oj!

Spet pišem in spet s težavami. Nazadnje ko sem pisala je bilo ene 14 dni nazaj.... Po tistem, ko se dobila vaše odgovore sem se malo spravila k sebi in sem bila prejšnji teden kot nova z voljo do življenja, ni mi bilo problem iti na pijačo, al kam na obisk... Strah me je bilo edino v trgovini čakat v gneči, ker sem misla da me bo kar vrglo na tla  :jok:
Zdej pa pišem z novim (istim) problemom... V ponedeljek sem imela izpit, bila sem živčna tak da sem se kr tresla. Ko sem čakala pred predavalnico sem mislila da bom kr padla dol, med izpitom pa sem se tresla imela potne roke, komaj sem čakala da odpišem in da grem domov. Po odpisanem izpitu sem bila ok, skadila 2-3 cigarete in se pomirila. V torek zjutraj vstanem, naj povem to da sem imela obdobje 5 dni ko nisem mogla spat ne zvečer zaspat in zjutraj ne dolgo spat. Spala sem okol 6-7 ur na noč kar je zame 2 ure premalo :closedeyes: Uglavnem v torek zjutraj se premetavam po postelji, in se spet sprašujem kako bom pa danes... ko vstanem po 15min že prisotna omotica, ki je trajača ves dan razen ko sem bila pred tv ali sem imela kakšno zaposlitev... Sem misla ok mogoče je to sam posledica izpita iz prejšnega dne, ampak ne v sredo, četrtek, danes spet isto... Neupam si več na pijačo ker se kar tresem in strah me je zakaj se mi to spet dogaja. Nemorem se skoncentrirat na nekaj dobrega, ker imam skos v glavi da nekaj ni vredo z mano. Pa čeprav sem dala veliko presikav skozi. Je pa res da po tistem mojem dobrem tednu sem mislila da sem težave premagala si nisem poiskala strokovne pomoči. Zdaj spet vedno bolj študiram da bi šla nazaj k osebni zdravnici da me spet pregleda in da mi napiše kako napotnico za naprej. Navzven se delam da sem ok, ampak pri sebi vem da sem živčna razvalina. Npr. ko ležim težav nimam ko sedim doma tudi ne, ko grem ven v družbo in sedim se mi zdi da me kar nosi okrog, zato se moram naslanjat na mizo al pa neki skos počet. Tudi ko hodim ni težav. Težave so ko sotjim pri miru ali sedim. Nevem kaj naj naredim...  :jok: Spet sem v brezupnem položaju  :'(

Hojla Trinx!

Tudi jaz imam težave z rahlo omotico in vrtoglavico, ki je seveda posledica težav z anksioznostjo. Z njo se borim že 2 leti. Imam tudi težave s vratno hrbtenico tako, da te težave pripisujem tudi temu. Delam  vaje za vrat in hrbet, veliko pijem (vodo seveda), sprehajam (čeprav je te dni malo težje). Trenutno je moja anksioznost spet izbruhnila v kar hudi obliki, tako da je čuden občutek, da bi dol padla sploh k sem v trgovini in je gneča kar pogost.

Predlagam ti, da greš do osebne zdravnice in ji zaupaš še enkrat tvoje težave. Tako sem storila tudi jaz. Dobila sem napotnico za psihiatra, ki ni noben bav bav, čeprav sem tako mislila. Zelo fajn je tudi kakšna psihoterapija.

lp

Lepo pozdravljeni,tudi z moje strani,po dolgih mučnih 2 letih se počutim kar vedu pomaga mi seveda paroxa ki ga jemljem slabi mesec dni in je kar super,moram pa vas vprašat če ima kdo od vas bolečine v levi prsi ter pod pazduhom ter napete mišice v vratu ki pritiskajo v glavo,to me še zelo mantra hvala vam za odgovore ter vsem  skupaj želim lepo mirno noč :(

Napete vratne mišice so posledica psihicne napetosti. Telo se pripravi za "beg ali boj" in za to morajo
biti MIŠICE napete. Ampak, ker mišice ne sprostimo z "begom ali bojem"  ostanejo napete. Pomaga ali
masaza ali  sproščanje oziroma vaje ki sproščajo ta del telesa.

Pozdravljeni

bolj kot prebiram ta forum, bolj se najdem v njem in sem vesel, da sem med domačimi :sesmejem: Mene tudi že skoraj dve leti daje generalizirana anksioznost z napadi panične motnje. Vsaka bolezen in bolelo me je že popolnoma vse ker me lahko, če me razumete :kiselnasmeh:pri meni vodi k tumorju, zdravnica je dejala, da imam kancerofobijo. V tem času sem verjetno opravil za skoraj 2000€ preiskav, v glavnem samoplačniških UZ, EEG, MR, protkolog,...itd), ki so se vse, hvalabogu, izkazale kot OK. Imel sem tudi vrtoglavice, migotanje pred očmi.. Jemal sem dvoje AD, najprej Cypralex, katere mi je zaradi prehudih stranskih učinkov ukinila osebna zdravnica in Cymbaltho, katero mi je po paničnem napadu ukinila nevrologinja, ker naj bi mi še bolj spodbujala napade in izgube zavesti. Nimam pa epilepsije. Še vedno imam bolečine v glavi (sicer precej manjše), občasne slabosti v želodcu, utripanje srca, bolečine v vseh sklepih in kosteh..itd. Se pa stvar izboljšuje. Zanima pa me sledeče, a se je komu od vas že zgodilo, oz. je možno, da se zaradi psihičnih težav ponoči potiš?? Ne sicer vsak dan, ampak občasno?? Lahko zaradi stresa in psihičnih problemov pade imunski sistem?? Zdi se mi namreč, da se prej in lažje prehladim, kot včasih. No, mogoče pa na to vpliva tudi EMŠO :pomezik:, bližam se 40.

Da. Zaradi psihe se lahko zelo potiš ponoči.

Imunski sistem sigurno lahko pade zaradi stresa in psihičnih problemov.

Bližaš 40 im? Are you kidding? Pa ja se ne počutiš starega. :ne: :nehvala:


P.S. Fizično si zdrav Lupen, samo psiha te daje. Pa malo si  tudi hipohonder. :kiselnasmeh:

Najlepša hvala @alexx

zanimivo, da sem 35 let bil popolnoma popolnoma zdrav, brez obiskov pri zdravniku takorekoč (razen obdobni sistematski) POtem pa se mi je pred dvemi leti, ko sem se z družino vračal s toplic vse obrnilo (tiščanje v glavi, slabost, migotanje) itd. kar sem že opisal. In od takrat kot po tekočem traku z večjimi ali manjšimi težavami prebolevam vse oblike tumorjev (med drugim tudi pljuč, slinavke..). Zaradi tega sem resnično sproščen le med hudimi fizičnimi napori, šport, kar s pridom uporabljam.

Ne vem niti zakaj me je vse skupaj doletelo, verjetno tudi vi vsi ne veste. Imam zdravo družino, ženo, rešen stanovanjski problem, zaposlitev ki me veseli in nudi dostojno življenje..skratka vse bi lahko bilo OK, pa ni ravno tako. :(

zdravo lupen,lahko se tudi potiš od antidepresivih oziroma to bi lahko bili stranski učinki,mene že 2 leti boli glava oziroma tišči v vratu prsih in glavi,vedi da dela to vse teta psiha,imaš kakšno diagnozo že postavljeno :(

barbarasostaric81
Zdravnica je dejala, da imam anksiozno motnjo-kancerofobijo in depresivna stanja, dvakrat pa sem tudi doživel kar "ornk" panični napad, milsili so, sa je šlo za epi in sem končal na urgenci. Po opravljenih EEG in MR so potrdili, da v glavi nimam nič :sesmejem:

nič ni kar tko... bo treba malce pobrskat po sebi  :pomezik:

Če se lahko navežem na prejšnje poste, imam tudi jaz probleme z omotico in ravnotežjem.
Zdravim se z AD-ji (paroxat) že 3 mesece in hodim tudi na KVT.
Vendar ta omotičnost in občutek izgube ravnotežja ne prenehata (včasih me med hojo kar malce zanaša, tudi včasih ko stojim na mestu sem "majav"), skratka velikokrat imam občutek, da bom skup padu. Kot bi imel nekakšne motnje ravnotežja.
Dal sem tudi že vrsto preiskav skozi in vse je bilo OK. Zdravnica pravi, da je to vse od anksioznosti in da zakaj temu ne verjamem. A ne bi moral biti po tolikem času zdravljenja že ok? Vem, da je zdravljenje dolgotrajno, vendar sem bil omotičen že pred začetkom pojava anksioznosti. Edino na slikanju glave nisem še bil in organa za ravnotežje si nisem še dal pregledati, vendar mi zdravnica pravi, da tako ali tako mi ne bodo odkrili nič. Vsak dan pa se zbudim zaspan in sem čez cel dan omotičen. Res ne vem več kaj narest, da bi ta neprijetna omotičnost zginila.

Kakšno je vaše mnenje? Mogoče kak nasvet?

Hvala in LP

Nasveta niti nimam, lahko pa ti povem, da sem jaz imel "tumor" možganov, ki ga je povzročala psiha, vse do trenutka, ko sem prejel izvide MR, od takrat naprej je z glavo vse OK..bolj ali manj :sesmejem:

Hej...

Spet moram malo potarnat :) po 3 mescih še vedno čutim omotico, in pa zaspana sem cev dan pa spim ponoči 9ur ampak očitno še premalo... Drugih problemov nimam je pa ta omotica tako nadležna da kar ne morem verjet... Na faxu komaj prebrodim ko pridem domov pa moram iti spat.... No in končno po 3 mescih jamranja in kolebanja kaj je sem zopet odšla k zdravnici, ki mi je predpisala cipralex, začeti morm s 1/4 tabletke in vsak teden povečevati dozo... Upam da bo pomagalo... Ampak kaj ko zdaj me je strah stranskih učinkov, mislim ena stvar mimo druga stvar prid ne... Upam da bo potem bolje, če ne bom mogla it na ORL pregled nvem verjetno zaradi ravnotežja...
Ampak stvar je taka da bolj kot študiram da se mi moti zaradi anksioznosti po drugi dtrani študiram da je kaj druga. Vsako jutro preden sploh odprem oči poštudiram kak bom pa kaj danes in kako bo moje zdravje, morem rečit da sem obsedena s tem vprašanjem... bedno ne :( Edina stvar ki me gor drži da je vse to le anksioznost je da nimam niti glavobola in da me nič ne boli. Sem pa še ugotovila eno stvar, nemaram dvigal in tekočih stopnic zato se mi vedno ko izstopim iz dvigala ali ko stopim dol iz tekočih stopnic zatrese noge... počutim se kot da bi lebdela.. to traja pol minute nato je vredo... to naj bi bila tudi kao tesnoba :(

hm... Žiga tvoj post me čisto opisuje glede omotice... Jaz sem se že nekako navadla živeti s tem ampak globoko v meni še zdaleč ne :) vem dvoumni stavek :)

Upam da bo kmalu bolje :)

Meni se tudi dokaj pogosto vrti (poleg vseh drugih težav, ki jih imam). Lani sem šla zaradi tega k zdravnici, ki je ugotovila, da je to vrjetno od nizkega pritiska... sem pa potem sama ugotovila, da se mi začne bolj vrteti, kadar se prestrašim... npr. po nesreči se nakam z glavo udarim... takoj pomislim, da imam pretres možganov... in kar naenkrat grozna vrtoglavica... lani se mi je vrtelo cel mesec skupaj, potem pa se je nehalo... pri meni ni čisto prava vrtoglavica, je bolj občutek kot da bi se tla nekoliko zamajala, ko stopim, se mi zdi, da jih bom kar zgrešila  :) ampak sem se tega že navadila in se ne sekiram več kaj preveč zaradi tega... če bi blo od tumorja ali kaj podobnega, bi že zdavnaj umrla, glede na to, kako dolgo se mi že to dogaja  ;D

Nisem sicer prebrala vseh postov, ker jih je preveč :) vendar dvomim, da mene kdo prekaša v fizičnih motnjah, ki gredo takole:
- mami mi je povedala, da sem že kot mala deklica, komaj sem spregovorila, vsak večer, ko je bilo treba zaspati, tulila, da me grozno bolijo noge, vlačili so me okoli po zdravnikih, ki niso odkrili nič in so prišli do zaključka, da to počnem, ker nočem spati. No, kasneje je postalo očitno, da to ni bil noben blef, grozne bolečine v nogah so se nadaljevale do nekje konca pubertete, potem pa so izzvenele. Ker pa sem že od rojstva tulila cele noči in baje nisem sploh nič spala, sklepam, da sem imela te bolečine že od rojstva, vem pa ne
- ko sem bila stara kakih 5 let, sem bla nekaj mesecev hudo depresivna, vsak dan v vrtcu sem jokala po cel dan skupaj, bila sem neskončno žalostna, nič nisem govorila, samo solze so mi tekle in ves čas sem mislila na mami in kako jo imam rada in kako bi rada bila v tem trenutku z njo. Teh občutkov se še danes tako intenzivno spomnim, ko da so se dogajali včeraj
- že od malega dalje sem imela grozne uzbruhe jeze, ki jih nihče ni mogel krotiti in te izbruhe jeze sem spravila pod kontrole šele kakih 5 let nazaj, od takrat se je to zgodilo samo še parktat na leto
- v času osnovne šole sem imela pogoste napade tesnobe (to vem danes, takrat nisem imela pojma, kaj to je) in sicer to je zgledalo tako, da mi je nenadoma začelo rahlo zveneti v ušesih, okoli mene pa gluha tišina, ostalih zvokov iz okolice sploh nisem slišala, kot da bi se prestavila v neko drugo dimenzijo, ki s tem svetom sploh nima veze, vse to pa je bilo povezano z nekim neopisljivo slabim psihičnim občutkom, to je trajalo nekaj minut
- od nekdaj, definitivno pa od osnovne šole dalje, de mi je pogosto dogajalo, da mi je odpovedala desna dlan oz. prsti in nisem mogla prijeti svinčnika in to je lahko trajalo zelo dolgo, enkrat se mi je zgodilo, da je trajalo celo šolsko uro, ko smo pisali kontrolko in me je tovarišica grozno napadla, da blefiram, ker očitno ne vem odgovorov, kar je bilo smešno, glede na to, da sem bila briljantna učenka in je bila 5 najnižja ocena pri vseh predmetih. To odpovedovanje prstov je ostalo do današnjih dni, praktično vedno takoj zjutraj, ko se zbudim, kasneje čez dan pa redko, zelo pogosto pa kadar sem se čemu zelo smejala, recimo kakemu smešnemu videu ali podobno, ko ti prav solze tečejo, takrat so prsti vedno šli k vragu :)
- od zgodnjih let, ne spomnim se točno, kdaj se je začelo, definitivno pa je bilo to v višjih razredih osnovne šole, me je nenadoma začelo strašno muditi na lulanje in to čisto znenada, ne da bi prej sploh čutila, da imam poln mehur ali kaj podobnega in napad je bil tako hud, da me je prikoval na mesto, morala sem prekrižati noge, oči so mi od napora padle iz jamic in nekaj minut sem morala tako stati na mestu, da so me vsi čudno gledali, druga možnost pa je bila, da hodim naprej in se polulam, včasih mi je tudi malo ušlo, to traja vse do današnjih dni, s tem, da se je v zadnjem letu močno poslabšalo, je pa vedno bilo mnogo huje po ovulaciji in pred menstruacijo
- po ovulaciji in pred menstruacijo se fizično spremenim in sicer zjutraj se zbujam grozno otečena po celem telesu, obraz je grozno zabuhel, natečene so oči, nos, lica, ustnice, roke, prsti na rokah so knedli, enako z nogami, sicer sem zelo vitka, vendar v teh dnevih ne morem niti niti škornjev zapeti oziroma dušo spustim, ko se matram tisto zadrgo povleči gor. Čez dan oteklina precej splahni, vendar je ves čas prisotna. Nekaj dni po mestruaciji se zopet povrnem v normalno stanje
- zadnjih kakih 10 let se mi je začelo dogajati, da en dan pred menstruacijo ne vidim jasno in sicer ne megleno, pač pa nimam fokusa, kot da bi bila grozno pijana in vidim cesto dvojno, to je samo med vožnjo, predvidevam da zaradi hitrosti, če sem pri miru ali hodim tega ne opazim. Ko se je to prvič zgodilo, sem na dolgi, popolnoma ravni cesti dvakrat zapeljala na pločnik, potem pa sem hitrost zmanjšala na hitrost 80 letnega slepega starčka, da so bili vsi besni za mano. Kar je sploh hudič, ker imam tako službo, da sem veliko na cesti in nekako ne morem na bolniško vsakič pred menstruacijo :)
- že kar nekaj let me obvezno vsakič pred menstruacijo grozno boli glava, zadnjih nekaj let pa so ti glavoboli postali zelo pogosti, včasih tudi nekajkrat na teden in lahko sem počela kar koli, zaspala čez dan, prespala celo noč, nikoli niso prenehali sami od sebe, dokler nisem vzela tablet
- utripanje kao živcev ali ne vem česa je bila stalnica, včasih bolj pogosta, včasih redkejša, na obrazu ali na ostalih delih telesa
- v trenutkih velike žalosti me je strašno bolelo levo zapestje in to tako hudo, da sem moralo roko dobesedno "crkljati" z desno roko, pritisnila sem si jo ob telo in jo držala, bolečina pa je rezala skozi zapestje
- že dvajset let imam tega in onega in tretjega raka :)
- hudo socialno fobijo, ki se razlikuje od klasične, namreč imam jo v določenih situacijah in takrat ponavadi odreagiram z izbruhom in naredim sceno v javnosti in potem sem, jasno in logično, tista blesava in nora baba. To sem rešila tako, da se preprosto že nekaj let ne udeležujem nobenih srečanj in zabav in prireditev, pač pa se družim samo z nekaj redkimi ljudmi, s katerimi se počutim dobro
- zadnjih nekaj let mi med spanjem tečejo velike količine sline iz ust, cele poplave naredim, čista groza. Stara sem 41 let in sem to pripisala EMŠOtu, ravno tako sem bila prepričana, da imam inkontinenco, ker so bili ti napadi lulanja tako hudi in pogosti in je bil to kar šok, da se mi to dogaja pri tako malo letih. Sploh, ker sem sicer zelo zdrava in močna, nimam niti prehladov, niti enkrat še nisem bila na bolniški, sem pa v mladostnih letih večkrat na leto ostalo brez glasu oz. sem bila tako hripava, da sem lahko samo šepetala, ni pa bilo za to nobenega fizičnega razloga
- ko sem bila stara 24 let, sem en mesec hodila na fitnes in se mi je popolnoma sesul hormonski sistem, tako da sem bila eno leto na hormonski terapiji, zredila sem se na 70 kil pri višini 162cm, trajalo je 6 let, da se mi je ponovno vzpostavil in da sem shujšala nazaj. Pred tem sem se zredila na začetku pubertete in po koncu shujšala. Pri trinajstih letih mi je naenkrat nastalo cel kup strij po stegnih, čeprav se nisem popolnoma nič zredila, bila sem že od malega zelo suha, je zdravnica rekla, da zaradi hormonov. Pri dvajsetih sem 3 mesece jemala kontracepcijske tablete in sem dobesedno čez noč ratala močno dlakava in to je ostalo do današnjih dni (no, okoli ne hodim kot medved, ker se redno depiliram, tako da je to še najmanj moteče :) ), pri tem pa so vsi ostali članimoje družine skorajda brez dlak in do kontracepcijskih tablet je bilo tako tudi z mano. Več kot očitno je, da imam zelo nestabilen hormonski sistem, ki mi uničuje celo telo
- pred petimi leti se mi je pojavil ogromen pigmentni madež (malasma) na čelu, ki je izginil po petih letih, pred dvemi leti pa se mi je pojavil nad zgornjo ustnico. Sem šla k dermatologu in mi je razložil, da to povzročajo hormoni in da naj najprej ugotovim, kaj mi povzroča hormonsko neravnovesje, šele potem grem lahko na odstranjevanje tega madeža, sicer mi ga bodo odstranili, vendar se bo takoj zopet pojavil nazaj, skratka, zdravljenje malasme je neučinkovito, če prej ne ugotoviš, kaj ti ga povzroča. Po nekaj mesecih jemanja ADjev je začel vidno bledeti
- lani poleti sem začela imeti težave z dihanjem, bila sem vedno bolj zadihana, enega stavka nisem mogla povedati normalno, ker sem lovila sapo, to se je potem stopnjevalo do prvega paničnega napada konec avgusta, bila sem na avtocesti, ko me je naenkrat udarilo: občutek srčnega infarkta in možganske kapi naenkrat, leva roka vsa mravljinčasta in kot da mi je v roki slabo (kot ti je slabo v želodcu, čeprav to zveni zelo nesmiselno), nek čuden pritisk v glavi in grozna slabost. Nisem vedela kaj naj naredim, ker sem bila na poti na sestanek, nekako sem prišla ne sestanek in ga preživela, od tistega trenutka dalje sem le s težavo dihala, dobesedno dušila sem se tri dni, ponoči sem se zbujala zaradi dušenja, v pljuča dobesedno nisem mogla sprejeti zraka, kot da je neka prepreka na začetku pljuč, če pa sem že vdihnila, pa je prišel zrak samo v zgornji del pljuč. Seveda sem imela plučnega raka, pa še kadilka sem :) Po treh dnevih se je to končalo in potem dva meseca nič, kot da nikoli nič ni bilo, dihanje normalno
- kmalu po koncu težav z dihanjem mi je začelo nabijati v levem ušesu, kot da mi utripa živc in to non stop, vsak dan, 24 ur, zelo naglas, sem recimo poslušala glasbo in imela slušalke na ušesih in sem bolj slišala to nabijanje kot glasbo. Sem šla k zdravniku, ker sem bila že čisto psihično preč pa je samo skomignila z rameni in rekla, da ne ve kaj je to, da je z mojih ušesom vse ok
- novembra pa so se zopet začele hude težave z dihanjem, tokrat brez paničnega napada (tega sem imela samo enkrat, takrat v avtu) in takrat sem bila ravno na dopustu na Karibih, brez možnosti, da se spravim k zdravniku, vožnjo z letalom sem komaj preživela, nekaj ur vožnje z avtom je bila cela panika, potem pa na urgenco in vse ok, rabim psihiatra.

Šla k psihiatru, dobila asentro, težave z dihanjem so se še poslabšale, dihalna stiska je bila tako huda, da sem hotela umreti - nisem imela samomorilnih misli v smislu, da nočem več živeti ali kaj takega, vendar je bila dihalna stiska tako huda, da fizično nisem več zmogla preživeti niti ene sekunde - in te težave z dihanjem so bile zopet 24 ur, vsak dan, pet tednov, dokler nisem končno normalno zadihala.
Hkrati z odpravo težav z dihanjem pa so izginile tudi ostale zgoraj opisane težave, za katere se mi ni niti sanjalo, da imajo kaj veze s seratoninom, to je, napadi lulanja, ki so bili moja stalnica praktično celo življenje, so izginili brez sledu, cedenje sline iz ust med spanjem je izginilo, spustim ne več niti kapljice, zatečenost celega telesa v obdobju dva tedna pred mestruacijo, "pijan" vid en dan pred mestruacijo, glavoboli, nabijanje v levem ušesu, odpovedovanje prstov na desni roki. Za vse to sem mislila, da je to pač del mene, moj organizem in sem se s tem sprijaznila, mi je šlo na živce, vendar sem s tem živela. Potem pa se mi je odprl čisto nov svet, vse je zginilo brez sledu, sem od veselja padla v šok :D
In šele sedaj, z lastnim raziskovanjem in s pogovorom s psihiatrom, ki se mi res posveča, najbrž zato, ker se tudi osebno poznamo, sem ugotovila, da je seratonin glavni krivec za cel kup problemov, tudi za hormonske probleme, ker ima velik vpliv tudi na ostale hormone, že pred časom so npr. raziskovalci odkrili, da je taka huda oblika PMSja, kot ga imam jaz, posledica seratoninskega neravnovesja in je zdravljenje s sertralinom pokazalo izjemne rezultate, v nekaterih razvitih državah pa je to tudi že priznano kot uradna bolezen.
Nisem pa imela tistih klasičnih problemov, kot jih ima večina, se pravi anksioze, paničnih napadov (razen enega), slabe samopodobe, problemov s samozavestjo, utrujenost, nezmožnost opravljanja raznoraznih del, občutka nemoči, psihične stiske itd. Sem zelo samozavestna, uspešna pri delu, visoko učinkovita, poslovno sem spoštovana, ni mi nerodno v nobeni situaciji (razen zgoraj opisane socialne fobije, ki pa se ni nikdar zgodila v nobeni situaciji pri poslu, vedno samo v privatnem življenju). In ker mi ni moglo udariti na psiho, mi je očitno ves čas tolklo na fizično telo in z leti se je samo stopnjevalo. In zato sem pomoč poiskala šele sedaj, čepraj je več kot očitno, da sem imela hude probleme že od ranega otroštva dalje (ok, v zgodnjem otroštvu mi je tolklo na psiho, vendar je to potem prenehalo, ker sem zrastla v zelo samozavestno osebo) in očitno je tudi to, da gre pri meni za kemično neravnovesje v možganih, s katerim sem se zgleda rodila, zaradi česar mi ne more pomagati nobena psihoterapija in to mi je razložil že tudi psihiater. Ja, meni se ni sanjalo, da je z mano kaj narobe, ker preprosto nisem imela s psiho nobenih problemov, niti črnogledih misli, skratka nič. In ko takole pomislim, še dobro, da se je začelo tole sranje z dihanjem, ker sicer ne vem do česa bi pripeljalo v prihodnosti.
Ne vem če ima to kako vezo, vendar imam zelo visok IQ, morda je tudi to razlog, da nisem imela psihičnih problemov, ker sem s svojim razumom spontano razreševala psihične probleme oz. že v štartu preprečila, da bi do njih sploh prišlo. Nasploh sem zelo razumski človek, sicer z močnimi čustvi, vendar pa sem odličitve vedno sprejemala z razumom in nikoli s čustvi, prav tako nisem nikoli imela problemov s sprejemanjem kakršnihkoli odločitev, tudi recimo s končanjem boleče in travmatične veze, pa čeprav sem osebo zelo ljubila in me je razhod zelo prizadel, vendar sem kljub temu brez problema, brez kakršnihkoli delanja traum odkorakala iz zveze in se nikdar več vrnila, niti se javljala na telefon, niti pisala sms-ov in podobno.

Upam, da se bo komu dalo prebrati vse te litanije in čakam, če me bo kdo prekosil s svojimi problemi :) :)

Ja zanimivo, kako se vse lahko kažejo posledice kemičnega neravnovesja.

Amm..tisto glede slinjenja ponoči...kako je s tem sedaj, minilo? Tudi sam mam občasno takšne »napade« nenormalnegs slinjenja, blazina je čisto mokra zjutraj... pa glede na moja leta..ne bi rekel, da je emšo kriv..

Ja, sem že zgoraj napisala, popolnoma zginilo, slinjenje je bilo v bistvu prva težava, ki je zginila že po nekaj dnevih jemanja ADjev.

Js se pridružujem imam iste probleme a brez rešitve

Vrtnica

zelo obširno i koristno napisano.
To slinjenje in opis težkega dihanja, vse to je tudi pri meni.

A si zdaj na adju?

Pa še jaz sprašujem: meni se že dve leti dogaja, da me boli leva, samo leva stran telesa, bolečine niso stalne, včasih so v sklepih, včasih v mišicah, včasih topa bolečina, včasih peče, včasih mravljinči. Ppzna kdo? Je to tudi  anksioznost? :(

Iz mojih izkušenj gre za anksioznost. Mene je peklo po celem telesu.

mene ponavadi peče po rokah,vratu in obrazu pa telo imam mravljinčast  :unsure:

Baretka, po mojih izkušnjah tudi....potem pride pa še tesnoba in smo tam.... :kiselnasmeh:

Ali mogoče kdo ve zakai me prime tesnoba kdaj pa kdaj tudi panični napad zaradi tega če samo pomislim da se čez par dni dobim s fantom ?


Imela sem slabe izkušnje z njimi v preteklosti   >:(

Limonca, odgovor si si dala že sama...v kolikor se zadnji stavek nanaša naj, če je drugače,
me popravi... :oki:

Ja meni se zdi da imam odpor do fantov/Moških kukrkol.Fant je res uredu s tem da učasih slabe vole karnaenkrat ga skup potegne in je sitn pa me pošle na use možne kraje pa tko (ne upliva dobr na mojo psiho) drugač rad pomaga se je vame zalubu ful hitr pa bi se z mano rad dobu, js pa nevem neki časa nazai sem želela se dobit zdej pa me kr neki obšine kot da bi mi notranji glas reku naj se ne dobim newem, kr slabo mi rata pa tesnoba prime ob misli na to kaj naj naredim  :jok:

Limonca, dobro premisli....IZ MALEGA RASTE VELIKO....to se nanaša na njegov
že sedanji odnos do tebe...ne  :jok:...naj te ne bo strah...vedno sta dve poti... :oki:

toja hvala ti za nasvet, bom dobro premislila kaj naj naredim da se slučajno nebom kdaj po glavi tepla.

 :rozicodam:

Živjo!
Zanima me, koliko časa lahko trajajo te fizični simptomi anksioznosti. Sama namreč čutim pekoče bolečine in občutek teže v prsnem košu.:S Vem, da sem na splošno pogosto tesnobna, kljub temu pa se kakšen dan dobro počutim, vendar kljub dobremu psihičnemu počutju (kar pomeni, da ne razmišljam o slabih stvareh), omenjena bolečina ne mine (sedaj je prisotna že približno 2 tedna - včasih je bolj izražena, včasih manj)..
PS - drugače sem zdrava, imam samo slabo kri:D

lp,
Tina

Strah, tesnoba, trajajo toliko časa, dokler je VZROK zanje prisoten. Torej dokler bodo misli sprožale strah, bodo prisotni ti in prišli bodo še kakšni dodatni simptomi. Tukaj si lahko malo prebereš na to temo http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=blogcategory&id=23&Itemid=38 
in kako premagati - omiliti strahove brez strokovne pomoči. http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=855&Itemid=83

najprej hvala za odgovor:) ampak še vedno ne razumem prav dobro...

torej, danes že cel dan čutim to neprijetno bolečino v prsnem košu, pa vendar me zdaj ni ničesar strah (včasih bi kakršnokoli bolečino povezala z neko boleznijo in bi se posledično sekirala in bala ter tako simptome še poudarila) ker pa sem v tem že 2 leti, vem, da z mano ni nič narobe, da sem popolnoma zdrava in bolečino pripisujem stresu.. kljub temu, da tako razmišljam in me ni strah, da bo kaj narobe bolečina ne izgine:/

ali je možno, da imam kakšne druge globje nezavedne probleme (čeprav ne vem kakšne), ki mi sprožajo psihogene bolečine?

Ta odgovor lahko da samo strokovnjak. Na forumu je napisano ogromno osebnih izkušenj, prav tako
strokovnih razlag v linkih ki sem ti jih dal. Pekoča bolečina v prsnem košu in grlu je lahko tudi posledica
zgage.....ki pa je lahko od hrane ali pa psihičnega izvora. 

toja s tega malega je zraslo veliko sem totalno na tleh

Torej....samo beg, brez boja.... :oki:

Mislim, da ti je Tayana v enem drugem postu lepo napisala in jaz se z njo popolnoma strinjam.

Tudi jaz bi danes naredila drugače, samo ljubezen je slepa...ko pa enkrat spregledaš, si pa noter,
težko je ven priti brez hudih ran...zdaj je še pravi čas, da se odločiš... :rozicodam:

sem se odločila za BEG rana je pa še vseeno boleča zaradi nekaterih izrečenih besed z njegove strani, čeprou bom prežvela  :kadim: se ne dam  :nehvala:

  :clap: :clap: :clap:

to mi deli  :oki:


vse boš preživela, pa tudi ta beg.. si (predvidevam) še zelo mlada.. vsi smo dali taka bežanja čez.. in vsi smo preživeli, z izkušnjami več..

drći se.. zamoti se..  :-* :rozicodam:

Pozdravljeni sotrpini....zopet sem med vami.....v bistvu sem tko skoz......Ampak sedaj je v tretje izbruhnilo.
Bila pri psihiatrinji...dobila sem Dulsevia 30 mg...in po treh tednih višanje na 60mg. Danes je štiri tedne od prvega tableta....in en teden od povišanja. Moje počutje se je kr izboljšalo lahko rečem da za 50%...ampak kaj ko telesni simptomi ostajajo. In sicer: otrdelost rok od komolca do zapestja ....pa tako ščemenje v rokah....pa seveda tresenje rok in to me sedaj zelo mori......A je to lahko od ankse ali mislite da je kaj drugega na vidiku........nore misli res.....A je še kdo tukaj s podobnimi težavami. A bi se moralo povišanje AD že kej poznat ali je prehitro da bi že zagrabil na polno????
 :) :) :) :)