FORUM Nebojse.si

 Sprva sem mislila, da se to kdaj zgodi. Zadnje čase kaka 2 meseca se vsak dan zgodi kaka stvar, ki sem jo zgešila, nisem opazla , pozabla. Celo več stvari na dan. Ne mi rečit da je to normalno- vem da NI. Ne bi smelo biti, ker očitno imam zaradi tega težave povsod. Doma, z otroci in še najbolj v službi.

 Primer; spregledam da je vklopljena klima v službi, preden oddidem domov. Spregledam eno hlačnico zarobit, banalno a vseeno. Prav na živce mi gre. Ma večkrat na dan je kaj takega. Jaz ne vem več kaj je z mano. S službo tako vem, da nimam več šans, stvari so se nabrale, zaradi odgovornega dela, tako ne morem izvajat svoje naloge. Obupana sem pa tako in tako. Volje nobene, moči, energije nič več. Želja po druženju je zamrla. Še hujše, za par dni imam rojstni dan in sploh ne želim si nobene družbe, pozornosti- cela apatična. Ma ne vem več res, vseeno bi mi bilo če me dans avto pofura,...

 

Sej se vsakemu kdaj zgodi da kaj pozabi.. Ko pa se to ponavlja in stopnjuje normalno da začne motit, pa še nevarno je lahko. Ampak pozabljivost je največkrat posledica preobremenjenosti, tesnobe, raztresenosti, tako da se to da odpravit samo moraš začet delat na tem. Ni važno a gre za kaj pomemnega al za kako malenkost, jezen si v vsakmu primeru, ker veš da to nisi ti, ker veš da zmoreš več.

V eni od prejšnjih tem si omenila da bi se rada naročila pri psihiatru. A si se naročila potem? Glede na to da se ti je kar velik stvari nabralo, bi ti koristilo da se z nekom pogovoriš, se vsaj malo razbremeniš..

Sara, čeprav praviš naj ti ne govorimo, da to ni normalno ti jaz vseeno bom. To je normalno. Pa veš zakaj? Ker si pregorela.
Popolnoma normalno, da ob otrocih , možu, domu, naporni službi in odgovornosti, izgubi volje, izogibanju družbe.....POZABIŠ. In zato tudi potrebuješ ustrezno pomoč, ker se takole stanje lahko poslabša.
Govorim ti iz lastnih izkušenj.
Takemu stanju se ponavadi reče depresija, kako je močna in prisotna pa ti bo povedal specialist, ki ti ga toplo priporočam :rozicodam:

Se strinjam z trzinko: tudi izguba volje, moči in želje po družbi so lahko posledica pregorelosti. Tudi jaz govorim iz lastnih izkušenj.

Je pa res, da različni ljudje prenesejo/-mo različne pritiske, preden jih telo opozori, da so pozabili nase.

 Pozdravljeni!

 Hvala vam za vsak odgovor, vsako misel. Res je naporno tole stanje, vsak dan bolj. Kot da bi bila v enem drugem svetu, vse huje vsak dan.

  Me veseli, da imam vsaj nekaj, kamor lahko svoje misli zaupam, da jim še kdo sledi. Res sem spraševala za strokovno pomoč. Sem bila, povedala, a bistvenega koraka nisva naredile.

 Znervirajo me stvari vsak dan, že malenkosti. Zoprno vzdušje v službi me mori. Doma, kričanja in pregovarjanje komaj prenesem.

   Potrujem res čisto neko novo energijo! A sama se težko poberem iz vsega tega.