FORUM Nebojse.si

Za depresijo in panično motnjo je značilno, da nas navdajata s črnimi mislimi. V mnogih, če ne že kar v vseh situacijah, vidimo le najbolj črn scenarij. To velja tudi za tiste najbolj mile bolezni in  bolečine. Pa naj vam zaupam moj zdravstveni leksikon, ki je v času moje depresije in panike čisto na poseben način določene simptome opredelil kot znak bližajoče se hude bolezni. Pa ne vzemite te teme kot ustrahovanje, vzemite jo kot nekakšen priročnik o tem kaj vse lahko paničar ustvari s svojo bujno domišljijo.

ZDRAVSTVENI LEKSIKON PANIČARKE LILY
mravljinci v roki (roka mi je zaspala) = bližajoča kap
glavobol = tumor v možganih
zadihanost, zasoplost = rak na pljučih
hitro bitje srca = bližajoči se infarkt
jok = jutri grem v psihiatrično bolnico in nikdar več me ne bodo izpustili ven

No, to je le nekaj stavkov iz mojega paničarskega zdravstvenega leksikona. Kakšen pa je (ali je bil) vaš zdravstveni leksikon?

Hehe, *Lily*, si me nasmejala.  :clap: Ampak se mi zdi, da nas dosti razmišlja podobno.

Moj je čisto tak kot tvoj, se mu pa pridružuje še:
ZASKRBLJENOST- nikoli se ne bom pozdravila
UTRUJENOST- kako bom živela naprej???

 :sesmejem:
no tole me je pa nasmejalo, namreč tudi jaz lahko kar nadaljujem z leksikonom:

-boli glava-tumor v glavi
-mravljinci v levi roki, špikanje okoli srca, potenje-infarkt(tole se me zdaj loteva)
-kri na blatu-rak na črevesju(preverjeno, ni bil)
-bruhanje,bolečine v želodcu-rak na želodcu(tudi ni, imam kilo na želodcu)
-vrtoglavica, slabost-infarkt
-temno materino znamenje-kožni rak

če ni eno, je pa drugo :kiselnasmeh:


dokaj podobno, se ti ne zdi

Men bolj "mučijo" takšne zadeve...
- ura 13:13 - pazi na dvojno nesrečo
- zvonenje telefona po 20. uri - zgodila se je kakšna nesreča/slaba stvar
- pokriti kazalci na uri - nič dobrega ne pričakuj
- pred 5 letri sem razbila ogledalo - in še zdaj sem prepričana, da se mi slabe stvari dogajajo zaradi
  tega,
kar ne more biti res.
Tako kot ne podobne misli, ki me občasno prevevajo.  :'(

Ja, zanimivo.. :)..

Le jok se mi ne zdi pravi namig za psihiatrično bolnišnico..Iz katere ne boš nikoli več prišel..Taki pacienti ne jokajo več..so brez emocij..kot zombiji..

Scorpion...potem nisem še zrela za...zadnje čase preveč jočem. Pa sem leta mislila, da ne zmorem. Leta nisem. Koseški bajer bo postal jezero.

Reci *nesrečo škorpionska*...kdaj jokaš? Štejem v plus. :oki:


Ne....ZOMBI pa nočem biti.

..Dokler jokaš si živa pa kolk se čudn sliši :)..problem bi bil, če nebi več jokala..takrat je za preverit ali nisi že dva metra pod zemljo..

Čestitam ti, Aleex, da si po toliko letih odprla to jezero solza.. :oki:

Obstaja pregvor: "Če želiš priti do samega sebe moraš skozi jezero solza.."

Ali pa lakrimolog W. Fray:Če jokate manj boste manj živeli...oz. prej umrli.. (mogoče zato moški umirajo prej)

Zato se ne boj jokati!!! Enjoy that..

Ali pa tale je dober:Solze so kot olje za zarjavela vrata srca...

Mam jih na zalogi :)

jp  :oki:

Mina, vrži novo ogledalo v reko, pa gre slaba stran stran!!!

Tega pa še nisem slišala. Bom poskusila.   :sesmejem:

No ja zdaj sm se pa lepo nasmejal *Lily* .  :sesmejem: Res dober leksikon ni kaj ja na žalost je pri meni kr držalo večina stvari katere si napisala, no sedaj mi je smešno, ko pa sem imel probleme pa mi ni blo tok do smeha  :sesmejem: . Osebno nimam kaj dodat razen ker si večino že napisala.
Lep pozdrav
Nomis

Smeh se mi zdi pomemben del reševanja naših problemov.

 :jok:

hahaha...super leksikon
to je tudi en način terapije...se zazreti v absurdnost naših misli!

moj seznamćčič pa je tak:

- piskanje v ušesih - izgubila bom zavest, pri priči
- zamegljen vid - uničen vidni živec
- hitro bitje srca, špikanje okoli srca - infarkt
- težave s prebavo - rak na črevesju
- poškodba nohta na nogi - bližajoča se gangrena, amputacija okončine neizogibna
- topa bolečina v trebuhu - odpoved jeter
- bolečine v hrbtu - odpoved ledvic
- glavobol - možganska kap
- tresenje rok - multipla skleroza (ne vem zakaj)
- oteženo dihanje - anafilaktični šok

....in še bi se našlo....

Jah, tesnoba dela svoje.

ravno danes: občutek otekanja ustne votline in oteženo dihanje - anafilaktični šok :)
ma smo hard

hahha sem se nasmejala ampak mam tudi jaz podobne
mravljinci v rokah ali hrbtu-zdaj bom hroma
slabost-kaj se dogaja se mi bo zmešalo
zaropta nekje v bloku zvečer-panično tečem v sobo,da ni tamali z postelje padel
non stop neka muzika v glavi,ki se je ne morem znebit-evo ga meša se mi
skratka smo vsi na istem vlaku zgleda

evo,takoj sem se prepoznala,če ne poravnam zaves pred spanjem,se bo neki hudga zgodil;
naj opišem še bolj moj nenavaden primer-odločila sem se,da preneham kaditi,kar je v redu,vendar me malo po domače rečeno"piga",vendar si ne upam nobenega prižgati,ker sem si rekla da če ga bom,se bo mami nekja slabega naredilo....
se zavedam da nisem "vsemogočna",samo je že zelo moteče,ker moje življenje bolj ali manj krojijo takšne ali drugačne zahteve....
da pa ne govorim o zdravstvenih težavah- imam vse,pa nič

Ah, ne skrbite zaradi razbitih ogledal... jaz sem ga tudi enega razbil... je že več kot 7 let tega...
Bilanca pa taka: nesreča je bila prej, pa teh 7 let, pa še je...
No kot zanimivost pa tole: ogledalo sem ujel, ko je že padalo - ena punca je na hitro vrata zaprla, nekaj takega in se je snelo... jaz sem ga ujel, ga postavil nazaj, a glej zlomka, čez nekaj sekund pade na tla...  :A)   

potem če še kdaj kakšen cigarte prižgem ne bo z mami noč narobe?
kakšne imam,a,samo se že cel dan v službi samo s tem vprašanjem ubadam... :kadim:

 :sesmejem: Bo bolj tebi narobe,...te bo sililo kasljat... :pomezik:

Na tole temo:
....Gre Mici k vedeževalki. Vpraša jo, kdaj bo kaj bolje.
Pa pravi vedeževalka: "Ja, kakih 5 let bo še trajalo!"
 Pa pravi Mici vsa vesela: "A pol bo pa boljš?"
Pa pravi vedeževalka: "Neeee, potem se boste pa že navadili!"  :sesmejem: :sesmejem:

 :sesmejem: :clap:
saj ne vem ka naj naredim,od cigaretov se mi že meša,pa ne upam prižgat,vraževerje al kaj...samo me pa vse skupaj blazno mori...pa ne samo v tem primeru,večkrat,kaj če to ne naredim,kaj bo... :o

Sedaj pa prosim še za nasvete kako odpraviti tako razmišljanje, je smešno ampak to se nam resnično dogaja, ne znam ven iz tega.

to si pa tudi jaz izredno želim izvedeti,obstajajo kakšne tehnike,karkoli...,
ker je izredno moteče,da ti takšne misli usmerjajo življenje....

punci, psihoterapije in kognitivno vedenjske terapije :oki:, pa nič ne gre čez noč, bo treba delat

Js mam psihiatrinjo novembra in že komaj čakam, da začnem kaj pametnega na tem delat... Sej sama sem si že dost pomagala, sam je vedno kaj, kar me spet spravi nazaj v te misli... :(

Trenutno imam zaradi prehlada včasih malo ušesa zamašena in že iščem kaj bi bilo, pa zob me je začel bolet, pa smo komi enga pozdravl in zdej me že skrbi, da mi bojo vsi zobi zgnil :( Sej stres in ta naša mišljenja sigurno niso dobra za telo :(

Mah, saj bo... Voljo in željo, da pridem ven iz tega že imam  ;D ostalo pa še bo  :onaposlusa:

Lep sončkast dan vsem  :rozicodam:

No zdej so ušesa in zob o.k. :D

Se pa spet pojavlja omotičnost in vrtoglavica.... :( Pa sm mislala, da sm ju že premagala...  ???

Veliko pozitive vsem  :rozicodam:

Jaz imam kar veliko tega...

izvenciklična krvavitev - rak na maternici ali MV (izkazalo se je, da je šlo za ovulacijsko krvavitev, vsi izvidi bp)
bolečina pri jajčnikih - rak na jajčnikih (v resnici ni bilo nič, spet nekaj, kar sem sama sproducirala)
zelo mehko blato (ne driska) - rak na črevesju
bolečine v žlički - rak na trebušni slinavki (ultrazvok celotnega trebuha je bil bp)
temno znamenje - maligni melanom
mravljinci - multipla skleroza (mravljince vedno dobim, ko pomislim na to)
omotica - multipla skleroza, tumor v glavi (do omotice pri meni pride, kadar se sekiram zaradi drugih boleznih...VEDNO)
bolečine v mišicah brez razloga - ALS (raje ne berite, kaj to je)
glavobol - tumor v glavi, jasno (CT brez problemov)
lulanje večkrat kot ponavadi - sladkorna bolezen (prejšni teden sem bila prepričana, da imam sladkorno in me je seveda skos lulat in skos sem imela suha usta).

Zadnja, ki se je ne morem znebit...
BOLEČINA NA HRBTU - rak požiralnika.
No, ta zadnji mi ni smešen, ker dejansko mislim, da to imam.
Tako.

to je že mal OKM

pogrešam moonicin seznam....
moonica kje siii?? ;)

Predelala seznam in sedaj študira druge zadeve... :sesmejem: :oki:

nimam veliko prostega časa, zato samo občasno skočim sem ... po novem letu sem, ker sem seveda mislila tudi na vse vas in vam že v mislih zaželela vse dobro v tem letu ... pišem tukaj bolj malo, ker 'površinska' ne znam bit in če ne morem redno spremljat kaj se s kom dogaja, če nimam časa za ornk premislek in konkreten odgovor ... raje ne napišem nič ... vsekakor pa se spomnim na forum, pridem pokukat in ko utegnem tudi na privat koga pozdravim

res je, sem začela s študijem (po 3-4 letnem premoru) ... ni lahko, niti najmanj ... in tudi tako sijoče ni z mojim zdravjem, je pa (kar se psihe tiče) bolje kot je bilo (trkam!!!), mnogo bolje kot takrat, ko sem samo ždela med 4imi stenami ... v glavi pa črnina in 8758278 misli na sekundo
hvala nevemkomu za ljudi, ki so okoli mene ... grem dalje ... čeprav 'se spotikam' ... trenutno (oz. že kar lepo par zadnjih mesecev) me je začelo 'zafrkavati' zdravje - fizično ... vse se PREpočasi premika ... še za napotnice je treba prosit (ma ne bom o tem) ... a, upajmo na najboljše!

o tem 'paničarjevem leksikonu' pa ne bom ... bi blo strašno preeedooolgoooo ...

VSEM ŽELIM VSE DOBRO!!!
se beremo :rozicodam:

o pišuka... ;D

glavobol - tumor na možganih
hitro bitje srca ali špikanje  - infarkt vsak čas
mravljinčenje v roki - infarkt
stiskanje v pljučih / prsih - rak ali popuščanje srčne mišice
zadihanost in hitro bitje srca - angina pectoris
otečene bezgavke - rak
žeja - sladkorna

Itd., itd., itd...

O putka!  :rozicodam:

Tebe pa že dolgo nism zasledil :).

ugotavljam, da imamo več ali manj vsi enake strahove :kiselnasmeh:

Vsi različni - vsi enake strahove... :sesmejem: :sesmejem: :sesmejem:

Cao Onix, kako si? Krotis okm?

Hey, ful sm uredu :). Kako si ti kej? Upam da si ql  :rozicodam:

LEP POZDRAV PANIČARJI!!!
MORAM VAM ŠE JAZ POSREDOVAT MOJ MALI LEKSIKON!!!

ALORA:
RAZBIJANJE SRCA-ZIHR INFARKT
OMOTICA-RAK V GLAVI, MOGOČE VISOK PRITISK,...

NAJVEČ PA IMAM STRAH, DA SE MI BO UTRGALO, DA BOM IZGUBILA KONTROLO NAD SABO, DA NAREDIM KAKO NEUMNOST, SPLOH SE TEŽKO SKONCENTRIRAM, KO SE VČASIH POGOVARJAM S KOM, MI MISLI KAR ZAIDEJO IN ČLOVEKA SPLOH NE POSLUŠAM IN NAREDIM PANIKO, PA ČE ME KAJ UPRAŠA IN BOM ŠE KAR V SVOJEM SVETU... TEGA ME JE STRAH.. MISLIM, DA SE MI MEŠA, DA ME V KRATKEM ODPELJEJO V PSIH. BOLNICO IN TKO...JAMLJEM PA CIPRALEX, 20 MG, PA ŠE ZMERI NI UČINKA... JS NVEM... A SM NORMALNA AL NE....

BEN MEJTE SE, PA ČIMMANJ PANIK VAM ŽELIM :)

ben alora melitka, s katerega konca si? ;)

 
Ma, ben...kaj sprašuješ...se vidi, da nekje z našega.

Mina, če se kazalca sestavita, si jaz nekaj zaželim. :o
Imam napačne informacije? :'(
:)



Zaradi tistega dihanja pa špikanja... Pred kratkim sem izvedela za neko akutno obstrukcijo pljuč..
Verjetno ni dobro preveč vedet..

Je pa tako, kot pravi ena tle v vicu: čez 5 let se vsega navadiš.

Pozdravljeni
vidim da že nekaj časa ni nihče nič napisal
full mi je všeč ta leksikon, sem se kar nasmejala in, ker imam tut jest težave vam posredujem
moj zdravstveni leksikon...k je podoben samo še bolj čuden :kiselnasmeh:

glavobol -tumor
čudno kožno znamenje(meni se zdi čudno) -rak
bolečine v trebuhu (ne hude) -slepič
že 2 dni res mislim...hitro bitje srca,palpitacije -slabo srce,smrt
če se kaj urežem al pa špiknem -tetanus
poizkušanje nove hrane al pa morskih sadežev -alergija in anafilaktični šok (tut pri puljenju zoba oz. pri injekciji pa tut pri pikih ose al pa čebele)

no tako...pa še kaj bi se našlo

L.p. vsem pa srečno :)

Ej mucki,

svetovni ste!!! :sesmejem: :sesmejem:. Pa saj ste vsi več kot ok!! Razposajeni, hudomušni...skratka- krasni!!
Bi vas kar "polupčkala"!!

Lp,Simonka

Ojla,

Ja men je tud to zdaj smešno, sam ko s noter pa ni...pa kolkokrat se nasmejemo svojim mislim. Ja še bog te ne more tko za***at kot se lohk sam :)

to od poskušanja morskih sadežev me je nasmejalo : jst sem tud tam :)

Sem se smejala tukaj...
Jaz imam tudi take stvari, bila na milijon pregledih pa nikjer nič, no nekaj so že našli, samo nič tako smrtnega kot jaz mislim.
Vsak dan se srečujem z temi stvarmi, v pisarni, v trgovini, povsod
Vedno mislim, da mi je kaj in bom tam padla in potem bodo govorili, ja pa tako je bila zdrava :(

Tesnoba je tako zaj.. vsaj meni. In ko me tako zagrabi, ful, ne morem nič kot da mislim kaj vse mi bo.

Kaj smo hecni :sesmejem:
Sam vam povem, da bolj razmišljamo o tem, bolj smo bolani, slabše se počutimo :clap:
Ampak, nič hudega, mi vsaj vemo kdaj nam kaj manjka :wav:

NO

pa še jaz, kot novopečeni član :sesmejem:

glavobol-tumor možganov
bolečina v trebuhu-tumor trebušne slinovke
cmok v grlu-tumor na požiralniku
težko dihanje-rak na pljučih
zbadanje v hrbtu-rak jeter
driska in napenjanja-rak debelega črevesa
bradavica-maligni melanom

Prav lepo je videt in spoznat (čeprav nikomur ne privoščim), da nisem sam na svetu s "tolikimi" boleznimi :pomezik:

no da še jaz predstavim svoje misli, da bom le videla, koliko sem absurdna:

- glavobol - možganski tumor
- odprta nezaceljena rana - rakava rana
- bolečine v nogah - kostni rak
- boleče grlo - rak požiralnika, žrela, mandeljev
- bulca v vratu (otekle bezgavke) - limfni rak
- okušanje morskih sadežev - zihr zastrupitev z dagnji
- urez prsta - aids, tetanus
---------------------------------------------
pri psu:

- bula v koži - tumor (je pa v bistvu od inekcij antibiotikov)
- slabo počutje - umira zarad raka
- ne serje min. 3x/dan - rak črevesja
- pije vodo - slakdorna
-----------------------------------------------
pri starših/prijateljih

- znamenje - maligne sorte
- davljenje s kašljem - rak pljuč
... in še miljon drugih smrtonosnih bolezni  :o

lp sofie :rozicodam:

Nisi paničarka! To ti je jasen dokaz, kajne?  :sesmejem:

Sicer pa sem jaz (o)zdravljena paničarka. Samo pomislim na kakšno "znamenje", potem me zapelje v paniko, občasno celo v rahlo tresenje (od strahu), potem pa si sama sebi dopovem in povem, da sem vendar bivša paničarka.... :sesmejem:  pa me kar v hipu mine.
Joj, ampak to da me ne bi popadle nore ideje...ne...to pa ne...Ne neha in ne neha.
V desetih letih me je samo enkrat spaničarilo zaprav. Ponoči v Karlovcu. Ni bilo druge, kot pobeg domov. Potem sem pa bila 10 dni jezna sama nase, da sem taka tepka in se ji prepustila. In ponovila "izlet" brez gospe Panike. Tako. Da bo vedela, da je ne j***M 5%.  :oki:

Sama sem prenehala razmišljati o bolezni,ki bi jih po svojih simptomih sodeč imela,...
U glavnem,če me doleti bilo kakšna oblika raka sem trdno odločena,da odklonim bilokakršno zdravljenje,ter uživam kolk še bom lahko brez kemije in ostalega kemoterapijskega sranja.

OJla,

Po dolgem času spet jaz . Začetek septembra in teta tesnoba je na obisku po doolgem času.
Viroza - sprožilec seveda :)
uglavnem - tišanje v prsih (poskušam vzdihovat, kot,da preverjam, če mam dovolj kisika -mislim too much)---moji fleši; popuščanje srcne misice, neodzdravljiva pljučnica, rak na želodcu, pljučni rak....blabla
Pišem raje na to temo, ker sem ugotovila, da pridem najbolje skozi, če se smejem sami sebi.

Pozdravček vsem paničarjem

Ko sem sama prišla v to fazo, me je panika začela zapuščati. Si na dobri poti.  :clap:

Ko sem odprla to temo sem med solzami padla v smeh.
Namreč takole se je dogajalo :

Ležim v postelji in začutim pritisk v glavi, bolečino v vratu, zaslišim da mi strašno zvoni v ušesih in da nekaj težko diham... Seveda sem takoj prižgala računalnik, vtipkala simptome in glej, glej...
Trenutno imam ziher vsaj enega (če ne več) tumorjev na možganih, poleg tega gotovo povišan pritisk in v nekaj minutah mi bo v glavi počila žila. Vam je ta zgodba kaj znana? In slučajno na enem izmed medovernet forumov (omenjeni je namreč največji panikotvorec kar jih poznam) slučajno zasledim odgovor ene izmed strokovnjakinj "da pa bi lahko simptomi neke gospe, (ki so kot vsi ostali na internetu identični mojim) lahko izvirali tudi iz glave...".    ???  No in tukaj sem se zamislila. Zaprla sem okno z medovernet, diagnozami in smrtnimi napovedmi, odprla brskalnik in napisala PSIHOTERAPIJA. Prišla sem do tega foruma in v solzah brala, kako imajo ljudje vsak dan enake težave kot jaz.

In sedaj končno k mojemu leksikonu: (v oklepaju verjetno resničen razlog)
- Mravljinci v rokah =  Bližnja kap (v postelji sem se zaležala)
- Bolečina v rami = Bližnja kap (pretiravala sem na treningu)
- Glavobol = če se ponavlja je gotovo tumor, če je nenaden pa mi je v lgavi počila žila, takrat štejem do treh minut, če sem še med živimi, ni bila žila  :P (oh kako se to zdaj neumno sliši)
- Bolečina v trebuhu = rak vsega kar se nahaja v trebuhu. (čeprav je lahko samo živahna prebava ali pa prihajajo "tisti dnevi)
- Bolečina v hrbtu = pljučni rak, kaj z vretenci (v bistvu je pretiravanje na treningu)
- Zadihanost = srčno popuščanje (pravzaprav pa pomanjkanje kondicije  :zvizgam:)
- Zaspanost, utrujenost = srčno popuščanje, če bom zaspala bom kar umrla, gotovo je nekaj narobe (sem le zaspana ker predolgo gledam televizijo)
- Oči - ker se specializiram v smeri, ki ima veliko veze z očmi imam seveda vse, kar obstaja. :) (cela očesna klinika pa pravi da vidim kot konj.)
- Cmok v grlu = zadušila se bom ravnokar (verjetno sem prehlajena)

Seveda imajo vsi moji najbližji vsak svojo (mojo) diagnozo.


Upam da sem obudila tole temo, s katero ste me nasmejali / nasmejale :)

A ni super fajn, da ko daš na papir se lahko samemu sebi fino nasmeješ  :happy: Pa tako resno jemljemo vsak las, ki nam zraste (ali ga izgubimo)  :laughing:

Najhuje pri vsem tem je, da bi morala s seboj stalno nositi ta svoj leksikon in ga v večih situacijah tudi odpreti. :zardevam: Ker ta trenutek je vse v redu.

Hehe, kako je fajn brat tele naše zgodbe - pa ne da kermu kej resnega privoščim. Ampak v teli temi berem, kot tudi sam razmišljam. No pri meni so glede na simptome:

HITRO UTRIPANJE SRCA - hm, ali bi si želel biti upepeljen ali klasično pokopan (kap)
HITRO IN PLITKO DIHANJE - uh, cigareti so naredili svoje (pljučni rak)
GLAVOBOL - se mi je zdelo de imam nekaj v glavi (tumor)
BOLEČINE V VRATU IN UDIH - hm, če ni tole kaka multipla skleroza
MRAVLJINCI V ROKAHJ IN NOGAH - pišuka, še en znak za kap.
ZASPANOST - glej ga zlomka, zgleda da ne morem več živet.
BOLEČINE V KRIŽU IN HRBTU - tud en znak za MS, tole bo treba pogledat, kolk časa mi še ostane.
BOLEČINE V TREBUŠNI VOTLINI - če niso ledvični kamni, so pa žolčni al pa ciroza jeter. Sej ni tko hudo, po mojem je kaka kila al pa rana na želodcu.
SLABO POČUTJE IN NENADNA NERVOZA - na zdej sem pa znoru (Polje, here I come and here I go).

Nikoli prej nisem razmišljal o simptomih in boleznih, dokler me ni dobila "panika". Nato pa sem za vsak simptom gledal na internetu, kaj bi lahko bilo. In za vsako bolezen ko sem slišal, kaj bi lahko bilo, sem jo imel (samo v glavi). Bohnedej, de mi je kdo rekel, kaj bi lahko bilo. Sem že skoraj na britof letel plac rezervirat. Drugače pa nisem hipohonder. Samo tale začetek panike me je malo spravil v obup.

KiKiN  :sesmejem: si pa napisal tako duhovito, da sem se nasmejala od srca...res smo smešni s temi svojimi simptomi...po temtakem bi mogli bit že zdavnaj pod rušo, če bi imeli vse to, kar si pripisujemo...   :kiselnasmeh:

 :valjamsesmeh: Verjamem (in vem, ker imam v družini eno tako osebo, ki ima vse bolezni, samo odkrijejo jih jih ne), da je to zelo hudo. Ampak moram priznati, da ste me nasmejali skoraj do solz. Ne vzeti tega zlonamerno, ampak zakon ste, ko se lahko takole pošalite  :sesmejem:

KikiN...a si ti tole mene opisoval... :sesmejem:,
vse to se je tudi meni dogajalo pred dooolgo časa nazaj, zdaj pa vem, da je bilo vse
brez pomena, da se mi ne more nič zgodit...predelala situacijo in danes se ob tem res
še lahko samo nasmehnem... :sesmejem:

KikiN...verjemi, da mi ni bilo lahko, samo to, da zdajle pišem,
pomeni, da je možen izhod iz vsega tega...  :oki:

Aja...pa lepo pozdravljen med nami..."paničarji"... :pomezik:

Folk, zakon smo, da se lohk tolk sami sebi nasmejejo....

Ena dodatna: zadnjič sem se zbudila z bolečim gležnjem (vsega skupaj ni bilo nič od nič, ker bi lahko skakala kot ponavadi ) in seveda zagledam najbolj izstopajočo žilo in kaj sproduciram? Krvni strdek (če bi se ga s prostim očesom videlo, najbrž ne bi bil smrtno nevareen :)) in bližajoča pljučna embolija....
waw, hvala bogu in vsem svetnikom  :wav: da me prime samo vsake toliko in da z vsako diagnozo ne oddirjam takoj k zdravniku. Zdaj sem prišla do take faze, da k zdravniku sploh več nočem (še po recepte pošljem koga drugega)
Zadnjič sem celo šla in je bilo res nekaj precej narobe in so me malo ošteli, zakaj sem toliko časa čakala doma. In seveda imam odgovor: čakam da popusti..... :P

Hehe, tud jz sem bil od začetka tak, da sem za vsako malenkost hodu h dohtarju. Zdej pa  me že dolgo ni videl. Pač sprijaznil sem se s tem, da to ni nič, da imam vse samo v glavi. Pač potrpim, ko me prime - pa čeprav je hudo. Je pa problem, če mam dan, ko nimam napadov in me nič ne boli - takrat se ustrašim, da res ni kaj narobe z mano.  :sesmejem:

Če te po 30-tem letu zjutraj, ko se zbudiš, ne boli nič, je vprašanje, če si sploh še živ... :sesmejem:

Ja tako mi je rekel en gospod, ko sem bila še mlada.  :pomezik:

Je pa problem, če mam dan, ko nimam napadov in me nič ne boli - takrat se ustrašim, da res ni kaj narobe z mano.

Ja, nikoli ni prav. Naši možgančjki delajo svoje. :zardevam: Kot pravi LEONARD; Prva polovica življenja mineva, ko si kvariš zdravje, druga pa, ko ga popravljaš. "

Problem v perfekcionistih je v tem, da od sebe zahtevamo, da bi naše "motnje" čez noč odpravili.... :o

Uglavnem nam humor pokaže, da smo na dobri poti. Tisti vic od Micke, ki se je po petih letih že navadila tegob mi je všeč. Me spominja name :laughing:

Živijo.

Sem čisto nova in je skrajni čas, da sem se prijavila...ker tole kar se pa meni dogaj apa presega vse meje..ah ja :'(

Začelo se je decembra z bulo na roki, zakatero sem bila prepričana, da je rak...no pa ni bilo, vse ok,
potem sem krvavela v trebuh...da ne govorim koliko stvari mi je šlo po glavi in je bila koncu ovulacijska krvavitev.
Pred dnevi mi je moj ginekolog našel eno tvorbo oz. nekaj kar ni prepoznal med maternico in jajčniki, nj nebi bilo nič nevarnega in to je to.
Jst pa vsa prestrašna, berem miljon stvari in zdej me noro boli  spdaj v hrbtu kar si razlagam kor tak trebušne slinavke ali pa želodca, pa v žlički...pa slabo mi je ...Mah in to jetko naporno, ker se ne morem sprostit...
Sem se naročila še na en pregled k drugemu ginekologu po drugo menenje in to čakanje do sobote me ubija, ker samo razmišljam kaj vse me lahko doleti.

 :seznojim:

Hej!
Te popolnoma (če ne še predobro razumem).
Ti se vsaj k zdravniku spraviš. :) Jaz čakam da tako boli da ne zdržim več, ali pa ko sem slučajno pri zdravniku zaradi drugih stvari, zbiram pogum da omenim še to.
Mogoče pa je prav da iščeš še drugo mnenje. Vendar s sekiranjem ne bo nič boljše.
Jaz se vsak dan posebej prepričujem "ne bo te ta trenutek kap, isto je bilo včeraj pa si potem normalno šla še na težek trening...." pomaga že če daš iz sebe to skrb, da si jo priznaš.
Karkoli že imaš, morajo doktorji konec koncev itak enkrat odkrit. Ena zdravnica mi je nekoč rekla "če te že dve leti boli, potem bi morala zdaj že mrtva bit"... pa je potem nehal (ker vse take zadeve podobne raku, napredujejo zelo hitro in opazno).
Pa nikoli NIKOLI ne brat svojih simptomov po internetu. Jaz se še na wc izmuznem kadar kdo v družbi začne govorit "mojemu prijatelju so pa to pa to najdl..." raje grem, ker če ne imam naslednji dan isto stvar kot un prijatelj. :)
Drži se, pozitivno glej na svet, pridejo slabi dnevi, oklepaj se dobrih.

Panda hvala za odgovor:)
Jah pri meni je problem, da ko nekaj je začnem napletati zgodbice, prej ne...ko pa je nekaj nepojasnjenega, potem mi je pa vse sumljivo.
Imam pa vedno nekaj na rodilih, sem imela do sedaj 3 operacije, pa konizacijo n MV, neplodnost zato me ta tvorba tako zelo skrbi. Ampak, ko bi ostalo pri tem..ne  , jz moram najdit še miljon novih simptomov zraven >:(

Vidiš, jaz sem pa srečna če mi sploh kaj najdejo (da si dokažem da si ne izmišljujem), in je na koncu ironično ko si po eni strani oddahnem da so nekaj našli, po drugi strani me je pa strah kaj zdaj sledi.
Preberi vse naše prejšnje komentarje, naše leksikone. Gotovo boš našla vse kar imaš :) Če bi študenti medicine na nas delali doktorate, bi bil to kar dober doktorat :)

Pozdravljeni,

Da malo obidim mojo priljubljeno temo.

Vrtoglavica in slabost pri prebolevanju gripe - nikoli več se ne bom zavedla kje sem - huda demenca
 :sesmejem:

Ma za popizdit kaj me prime ;)

Pozdravljeni!

 Sem nov na tem forumu in se danes prav na veliko smejim čeprav sem še včeraj misli, da me bo kar pobralo in sem se že nekako poslavljal od žene in otrok. Zdravil sem se 6 let z Paroxatom in potem prenehal, ker je bilo počutje normalno. Zdaj pa se je anksioznost spet pojavila in vsi ti našteti znaki, ki so seveda plod domišljije. Opazil pa sem naslednjo stvar in sicer, da se vsi zelo dobro spoznamo na medicino. Sem skoraj prepričan, da v znanju nesemo tudi kakšneka šolarčka z medicine :sesmejem:
No internet nam je tukaj res v pogubo, ker se vse prehitro najdeš lahko v vsaki bolezni.
Ena mojih najbolj bedastih pa je bila da se bom slabo počutil, če se ne bom vsedel na tisto stran stola s katere sem  vstal. Ali pa , če sem se proti ženi obrnil na levo sem se nazaj potem moral obrniti v isto smer.

Super ste! Upam, da bo možno prebrati še več prispevkov pa lep dan vsem.

Tole mi pa malo na OKM disi...  :sesmejem:

Ja Mina tudi sam sem se tako spraševal pa sem potem ugotovil, da le iščem neke izgovore in prelagam slabo počutje na to ali ono. Nisem si hotel priznati, da gre za depresijo in anksioznost. Hvala bogu ali komu drugemu, da sem pravočasno poiskal pomoč :)

alimali, a si imel kakšne težave ob prenehanju jemanja omenjenega ad? Tako pogumna bi se želela biti tudi sama, ampak še kar odlašam ... sem anksiozna in še imam težave s tesnobo, vendar se zavedam, da me ad ne bodo pozdravili, temveč se moram sama aktivno soočati s temi problemi.
Sprašujem zato, ker sem z jemanjem Paroxata skušala prenehati že približno 3x, ampak sem imela takšne odtegnitvene simptome, da sem šla nazaj na ad. Jemljem minimalno vzdrževalno dozo, ampak po 7 letih jemanja bi si res želela zaživeti brez ad ...

Še en pacient, ki ne more opustit ADjev. Včasih si moram prav tako rečt, da se malo stresem :oki:. Dvakrat sem že opuščala Cipralex (10mg) -obakrat neuspešno. Tudi s težavo sem se jih lotila jemat. Ne znam spremenit svojih navad. Trenutno so ADji moja navada. :onaposlusa: Zdaj pa ko sem uglavnem v redu (po kaki virozi tesnoba spet privre na dan), mi vedno znova teži it v lekarno vnovčit recept, ker si mislim, da tega res ne rabim.... :sesmejem:

paničarji smo pač paničarji
 :oki:
Se nam pa zaradi tega ful dogaja. Adrenalina ne manjka in če imajo znanstvenki (eni) prav, da adrenalin preprečuje raka, smo na dobri poti. To je le za hec :clap:

Pozdravljeni doktorji in doktorice!

Zelo sem vesela, da tale tema še živi. Vidim, da imamo zelo podobne zdravstvene leksikone. Verjetno smo študirali na istem faksu... Upam, da boste še pisali na to temo saj je njen namen ta, da bi vsak uvidel, da ni sam v tej nori zmešnjavi občutkov in da nas je kar nekaj, ki smo ali pa še trpimo za  sindromom "hitrega samodiagnosticiranja smrtonosnih bolezni".

Že kar nekaj časa me ni bilo na forumu in danes sem se do solz nasmejala  :sesmejem:, ko sem prebirala vaše in moje zdravstvene leksikone. Ampak eden mi je pa polepšal še nekaj naslednjih let:

ZASPANOST - glej ga zlomka, zgleda da ne morem več živet

Tale je bil pa direkt v žilo  :sesmejem:!!!

Topel objem za vse in objavite še čim več paničarjevih zdravstvenih leksikonov!!!

Lily.

Ma ste me nasmejali do solz. In, madonca, prav vsako 'bolezen' imam  :sesmejem: Zadnje čase imam probleme z zobmi in posledično zmanjšano odpornost, zato je ljuba tetka Tesnoba spet prišla na okoli. Aja, pa stric Panični napad  :) Fasala sem fanj prehlad, ki mi je šel na sinuse, kar mi je povzročalo in mi še povzroča vrtoglavice - aha, eden od znakov infarkta. Prej sem gledala 'bolečina v predelu žličke' in sem prišla do diagnoze 'rak na želodcu'...  Nema da nema  ;D

Sem pa pred dnevi, ko sem bila sredi fanj napada panike al tesnobe, mogoče je bil celo kakšen blažji infarkt ;D :pomezik:, delala počepe na službenem wc-ju. In zanimivo, da ko preusmeriš pozornost, tudi napad mine... nisem se odločila za ad-je, poskušam prebroditi s knjigami ala 'Adijo, tesnoba', 'Premagovanje anksioznosti za telebane', in seveda ta vaš forum. sej pravim, do zdaj je šlo kar v redu, zdaj pa me je ta viroza prou zdelala.

Veliko smeha vam želim, in pozitivnih misli :pomezik:

Tomcruise, zdajle sem se pa spet mal od srca nasmejala. Pa ne tvojemu postu... Ampak temu s počepi. Meni je to zelo pomagalo, sam noge so me skor en mesec bolele... Smejala sem se, ker vem, da tale naš sodoben, hiter tempo zahteva čedalje več žrtev depresij in panik. Pa mi je prišla v misli slika kako pol Slovenije počepa  :sesmejem:... eni na trati pred hišo, drugi v dnevnih sobah, tretji v wc-jih, četrti kar v službi ob pisalni mizi... Oh, kaj pa bi brez domišljija?

Lp in objem vsem. Lily.

Ja te misli so res special edition....Meni se začnejo pojavljat kaotične misli tudi ob pozitivnih spremembah, ko bi vsi drugi skakali v zrak. Waw.....namesto da se prepustimo užitkom sproduciram dramo: glej, zdaj se pa življenje približuje k koncu, ko ti vse tak hitro uspeva :wav:....dosti jih je umrlo, ko jim je začelo iti fajn  :wav: za crknit ej.

zadnjič mi reče otrok; mama zakaj je na tvoji majici polno las....in jaz v glavo: evo, to je to. zadnji stadij ;)

Zanimivo,  kk se najdeš;)  To že en mesec razmišljam: po moje mi gre tko fajn.. verjetn je smrt za vogalom;)  in še nekaj me pod levim rebrom špika..
Ultrazvokov sploh ne štejem več, in namesto da bi uživala,  se žrem ... žrem in žrem: kaj bo,  verjetno sem bolana... da se v mislih že kar poslavljaš od tega sveta...  :kadim:
Glede leksikona pa:  vaš leksikon je tud moj, samo jaz mam MS ker me mravljinči v mezincu...  :zardevam:

Heheheehhe, veš kako si me nasmejala s tistim ALS- raje ne berite, kaj to je :)))))

Lep pozdrav vsem. Vidim, da nas je tukaj kar nekaj podobnih, čeprav sem jaz zdaj v takšni situaciji, da res več ne vidim izhoda. Moj strah verjetno izvira iz mladih let, ko sem kot majhen otrok imel srčne težave in niso vedeli, kaj bo z mano, ampak sem preživel in od takrat težav več ni bilo. S prvimi zamišljanji o vseh mogočih boleznih sem se znašel na koncu osnovne šole, ko sem opazil povečano vratno bezgavko in poguglal da to pomeni maligni rak. Od takrat naprej me je panika, ampak živim še zdaj 10 let po tem, tako da očitno tam ni bilo nič narobe. Ob koncu srednje šole sem dobil skoraj vse znake raka na modih in sem se (kljub temu da je ta rak najbolj ozdravljiv) že videl v krsti. Od takrat naprej je bilo samo še huje. V študentskih letih (na začetku) sem imel probleme z odvajanjem in seveda je stric google ob simptomih pokazal na sum raka na črevesju. Paničen sem odšel k študentski zdravnici, ki mi je v smehu dejala, da ne smem takoj pomislit na najhujše in ugotovila da imam hemeroide. No v začetku tega leta so se mi začeli pojavljati mravljinci in vsi veste, google takoj pove , multipla skleroza. Kar naenkrat sem imel vse znake multiple skleroze, ki se mi občasno pojavljajo še danes. Vsake toliko se mi ob gledanju v računalnik malo zamegli (kar sem se tolažil in pripisal da zaradi trenutnega stanja brezposelnosti presedim po cele dneve na računalniku) in vsake toliko me je ko sem vstal malo zaneslo. Seveda sem prebral, da je to eden znakov značilnih za multiplo in od takrat naprej me pogosteje zanaša. Dobil sem tudi nekaj ostalih znakov, ampak ok. Prejšnji teden sem zbolel in začel se je rahel glavobol. Itak spet človek pogugla in najde možganski tumor (vsi vemo, da je to neozdravljivo). Od takrat naprej imam delne simptome zapisanega, jutranji glavobol in rahla slabost (kar sicer pripisujem prehladu, ampak mislim, da se s tem samo tolažim), res je da se ob glavobolu pojavljajo še druge značilnosti, ki so bolj značilne za tenzijski glavobol kot za možganski tumor ampak vseeno. Seveda me zdaj grabi panika, ker imata multipla in možganski tumor kar nekaj podobnih simptomov, in prišel sem že tako daleč, da razmišljam v smislu, upam da je multipla, samo da ni možganski tumor. Čutim kot da nekaj ni ok, ampak po eni strani si govorim, da je to spet moja panika in da v vsem vidim najhujše, ali pa je tokrat resnično kaj hudega. In moti me ker ne morem normalno razmišljat čez dan, niti si iskati nove službe, ker preprosto nisem sposoben

dragi adan

prenehaj s tem početjem. ker boš po čedalje bolj "bolan". jaz sem znala družinski zdravstveni vodnik na pamet. ;)

sedaj tega ne počnem več in veš,kaj sem najbolj zdravo bitje pod soncem ;)

Pozdravljeni sotrpini!

Naj vas potolažim, da tudi ozdravljeni strahci (že 4 leta brez ad-jev) občasno doživljamo grozne samodiagnoze. Že tri mesece me občasno boli glava ob sklanjanju ali pa če sem ves dan na nogah... Vzrok so malce poškodovana vretenca (uradno). Ampak panik ostane vedno panik po duši in ni ga zlomka, da sem si ob glavobolu postavila... saj veste kakšno diagnozo :zvizgam:. In po tej samodiagnozi sem dva tedna živela v premišljanju ali naj se odločim za kemoterapijo ali za kakšno alternativo. Pa razmišljanje o tem komu bo hudo in komu ne, ko bom umrla... Mislim!!! Halo!!!??? In v teh dveh tednih sem shujšala za 5 kg. Valda, če pa sem tok razmišljala, da tudi jest nisem več imela časa. Ampak izguba teže je zame takrat pomenila, da sem si postavila pravilno diagnozo... Torej potrjeno - tumor na možganih...

To je trajalo vse dokler nisem zavestno ustavila mojih "bolnih" misli in se odločila, da živim naprej. In vse je spet ok. Občasne glavobole in boleče, oteklo vratno vretence pozdravim tako, da za pol ure ležem na kavč  in se sprostim. In bolečina mine. Naj povem, da sem v teh štirih letih, ko sem brez ad-jev imela še nekaj takšnih groznih samodiagnoz ampak slej ko prej se prepričam, da nisem ravno dober zdravnik-diagnostik in da se mi ne izplača obremenjevati z mojimi "strokovnimi mnenji".

Topel objem in lep pozdrav vsem paničarjem  :rozicodam:. Lily.

 

Moj leksikon ni ravno zdravstven, je pa zapuščen. Namreč, vsi moji napadi panike imajo samo eno vsebino - ostal bom sam v daljnjem kraju, od koder ni lahke vrnitve. Zato me je strah hoditi na izlete in na potovanja sam. Raje grem v skupini.

Se prav nasmejem, ko vidim sam sebe v tem, kar  napišete!  :clap:
 Moj leksikon :D

Jutranje prebujanje telesa- telo se pripravlja na smrt  :seznojim:
Ko se česa ne spomnim- demenca
Ko se zarečem ali ko mi trzne roka- tumor ali kap
V polspanju, ko nam po glavi hodijo nesmiselni stavki: psihoza, shizofrenija ( v družini je nimamo  :zardevam:)
Bližajoči se napad panike v javnosti : direktno me bodo poslali v PB Begunje, nikoli ven, nato bom storil samomor  :o   :ne:
pik čebele ( mimogrede začel sem čebelariti) - anafalaktični šok, zadušitev
arašidi, morski sadeži- anafalaktični šok, zadušitev
težko dihanje( soparno vreme)- pljučna embulija
nenadna bolečina v glavi- anevrizma

Skratko, ko pišeš tu, se smeješ samemu sebi in si misliš: sem res tako naiven! ?
Lepo se imejte
LPAljaž

Še ena nova:-) trzanje misic v trebuhu : kljub redni menstruaciji =  nosečnost  :clap:

prazna glava- daje me demenca, izgubila bom spomin
občutek teže v prsih- prenehala bom dihat
ko sem zunaj ne vidim ljudi- strah me je da mi nihče ne bo znal pomagat če bo kaj narobe z menoj
kepa v želodcu- notranje krvavitve
cmok v grlu- rak
špikanje v glavi- strdek
in še se kaj najde... :A)

 TA NORI VRTILJAK ZDRAVIL

Zdravniki in farmacevti med vami zelo dobro vedo, kaj je vrtiljak

zdravil. To je vrtiljak, na katerem se ni preveč priporočljvo znajti,

kajti ko si enkrat na njem, je sila težko izstopiti ... In čim

starejši smo, tem bolj postaja ta vrtiljak nevaren. In pogost. In nor.

   Vzemimo na primer Janeza. Janez je dokaj zdrav 50-letnik, ki nima

posebnih zdravstvenih težav. Na sistematskem zdravniškem pregledu pove

zdravniku, da mu včasih malce ponagaja prebava ... in zdravnik mu

napiše recept za zdravilo famotidin, ki »pomaga« proti slabi prebavi.

Na videz povsem nedolžno zdravilo. Toda Janez žal ne ve, da famotidin

povzroča bolečine v sklepih. Slednje postajajo vedno hujše in vse bolj

moteče, zato začne Janez jemati paracetamol, da si bolečine olajša.

   

Tudi paracetamol se mu zdi docela nenevaren, saj je na voljo brez

recepta.

   

Še vedno pa se počuti slabo oziroma se zdaj počuti še slabše. Postane

depresiven, kar je prav tako stranski učinek famotidina. Toda Janez

tega ne ve. Prav tako je stranski učinek famotidina to, da mu nenadoma

začnejo rasti prsi, težave pa ima tudi s potenco. To dvoje njegove

depresije zagotovo ne olajša. Janez, ki je z razpoloženjem vse bolj na

psu, prebere, kako zelo zdravo naj bi bilo rdeče vino. Zato vsak dan

pri večerji zvrne kakšen kozarček, včasih pa še pri kosilu. Zakaj bi

si vino omejeval, če je pa zdravo? Pa še razpoloženje mu popravi.

   Vendar pa se Janez ne zaveda, da paracetamol v kombinaciji z alkoholom

lahko hudo poškoduje jetra. Poleg tega so njegova jetra močno

obremenjena že zaradi prvega zdravila, famotidina, tako da se te

poškodbe kaj hitro spreminjajo v kronične. Jetra so sicer organ, ki se

izjemno hitro obnavlja in je v nekaj tednih že popolnoma regeneriran.

Vendar tudi jetra ne zmorejo delati čudežev, če morajo nenehno

razgrajevati tuje sintetične snovi in alkohol. Zato jetra (ki

opravljajo v telesu nad 400 funkcij) v tem stanju nenehnega stresa

kmalu omagajo in prenehajo učinkovito izvajati detoksifikacijo

organizma. Posledice so takojšnje in uničujoče, zlasti za imunski

sistem. Janezovo telo, ki ne zmore več presnavljati strupov, postane

nemočna tarča raznih okužb.

Zato mu zdravnik predpiše antibiotike.

   Antibiotiki zadajo Janezu najhujši udarec od vseh, saj mu dokončno

sesujejo že tako načeti imunski sistem. Obenem poškodujejo tudi

njegova prebavila ter omogočijo razrast kandide. Zdaj ima Janez žal

tudi že kronično vnetje sinusov; zanj mu zdravnik predpiše zdravilo

proti alergijam-antihistaminik, katerega neželeni stranski učinek pa je, da Janez

kmalu postane tudi vzkipljiv in razdražljiv. Pri tem seveda to

zdravilo, antihistaminik, alergij prav čisto nič ne zdravi, le

blokira  njihove simptome. Pa še to le v 40 do 60 % primerov, kajti

alergije povzročajo tudi druge snovi in ne le histamin. Hkrati so

protialergijska zdravila znana po številnih stranskih učinkih, Tako

ima Janez zdaj še glavobole, zvišan holesterol in motnje srčnega

ritma. Pogosto ga stiska v prsih, nenehno se znoji, povrnile pa so se

tudi prebavne težave, kajti antihistaminik mu je povzročil vnetje

želodca. Janez tudi velikokrat bruha, njegov krvni sladkor je precej

povišan, ima nenormalno krvno sliko in težave z uriniranjem, zadnje

čase pa opaža še, da ima motnje pri koordinaciji gibov in svojega

telesa ne obvladuje več popolnoma. In tako naprej ... in naprej.

Pravzaprav v njegovem telesu ni več stvari, ki bi delovala normalno.

Uradna medicina, v vsej svoji krasoti in veličastnosti.

Verjetno vsak od nas pozna nekaj takšnih Janezov, ki so se zelo hitro

spremenili v razvaline. Psihične motnje, izpadanje las, težave z

dihanjem, ustne afte, zvišanje telesne teže, nenormalnosti v EKG-ju,

okvare vida, gomazenje po telesu, pordelost kože, nočne more,

osebnostne spremembe, samomorilne misli ... vse to je »normalno« in

»sprejemljivo«, dokler »koristi prekašajo tveganje«. Obstajajo pa še

tudi taki stranski učinki, ki jih zdravnik nikoli ne vidi. N.pr., žena

Janeza zapusti, ker ne more več prenašati njegovih izbruhov besa in

nenormalnega vedenja. Otroci so se mu odtujili, morda bo izgubil tudi

službo, saj je nenehno na bolniški, ko je na delu, pa se nanj ni

mogoče več zanesti. Vse zaradi nepomembne težavic s prebavoe, ki bi se

dala zlahka urediti s kakšnim čajem ali zeliščnim pripravkom, če bi se

Janezov zdravnik (ali Janez sam) na to seveda spoznal.

Ne zanašajte se na druge, zanesite se nase in na svoje telo.

Privoščite mu hrano - tisto naravno in brez črtnih kod ... Privoščite

mu zdravje.

 Toliko o naših čudežnih zdravilih in ko mislijo-mo da taaako veliko vemo o zdravilih  pa lep pozdrav

-vnetje obnohtne kožice (ko si odtrgaš ali zgrizeš kožico ob nohtu pa se ti zagnoji)-vnetje se mi bo razširilo na kosti in bom umrla zarad sepse ali pa izgubila prst
-boleč zob-postala bom stara škrbasta baba brez zob ker mi bodo mogli zobe (ne samo enga,ker se bo vnetje itak tako razširilo :sesmejem:) izpulit
-hitro bitje srca-ziher mam neko neozdravljivo bolezen srca in bom umrla predčasno al me bo pa kap
-potenje- ves živčni sistem mam v k in mi ni pomoči, v tistem trenutku se vidim kako me ljudje gledajo čudno (prav vizualiziram), kak sem bolana konstantno, ker se prehladim zarad prepiha, in strah da bom dobila glivice po celem telesu
-če se česa ne morem spomnit-se kar začnem obtoževat zakaj sem tako neumna, in da bom dementna
-zdravila in kajenje-demenca,rak,kap..
-preskakovanje v kolenu-slabe vezi imam,ziher mam že hrustanec obrabljen,rabla bom protezo katere moje telo ne bo sprejelo, ali bo pa na operaciji šlo kaj narobe
-ko se pogovarjam o porodih,nosečnostih in otrocih vidim samo strah pred psihozo in shizofrenijo ali pa močno depresijo, ki me popade že med nosečnostjo, vidim kak me spet filajo z tabletami in kak sem nesposobna skrbet za otroka, al pa da otroka ne bom mogla imet rada zarad vsega tega (tega se izredno bojim!mi že gre na jok :seznojim:).. pa da me bo partner zapustil zarad tega
-ko jem v kitajski: trebušna viroza
-zadnjič sm se zaskalila pa sem potem že vidla sebe kak sem možgansko čist v k ker bom tetanus dobla (sem se spomnila ob prebiranju teme) in da ne bom mogla niti sama na wc..bla bla bla
-včasih ponoči ne vidim dobro na eno oko,oz. samo temo-multipla skleroza
-astmatični napad-rak pljuč (nehala kadit zarad tega)
-ko mam panični napad-da sem zmešana ker ne morem videt stvari jasno
-če povem kaj napačnega- itak me ne marajo
-če se mi zdi da uporabim napačen ton glasu-bodo ljudje razumeli da nisem želela bit nesramna
-glavobol-zbolela bom in bom rabla vsaj dva tedna da se poberem in potem vidim vse posledice v zvezi s tem:si mislim itak sem samo bolana,od življenja nimam nič
-ker nimam rednih menstruacij-nikoli ne bom mogla met otrok,vedno bom mela akne
-ko nekdo kašlja se že vidim z pljučnico doma (ponavadi se to zgodi z razliko od ostalega)
-če kdo pove kaj novega,neznanega-obtoževanje da sem neumna,nerazgledana in da tega ne bom nikoli mogla nadoknadit

Pozdravljeni,

meni je tudi smešno, ko to vse berem in se najdem v vsem :) ... kljub temu bom napisala še moj leksikon, prej ko nisem toliko googlala ni blo tak hudo, ker zdaj je res vseeee diagnoze, tudi tiste res najbolj nepoznane, možno najt tu na netu.
Trzanje veke - ali kap ali multipla skleroza
Glavobol - tumor, kap, meningitis
Vročina - full huda infekcija
Mravljinčenje - kap ali multipla skleroza
tiščanje v prsih, palpitacije - infarkt
mravljinci po glavi - anevrizma, tumor, kap
nisem čutila enega dela narta - zagotovo je t zaradi kapi ali pa multipla (dejansko je šlo za blag išias)
bolečine v ledvenem delu - vnetje ledvic
kašelj - zagotovo ni samo prehlad ampak bo pljučnica
omotica ali vrtoglavica - kap, multipla, tumor (vratna hrbtenica ali stres ziher ne:))
takih simptomov je miljon ... aja, da ne pozabim, med, oreščki, morski sadeži, piki čebel, tablete ali analgetiki ali antibiotiki, za vse me skrbi,da bom dobila alergijo in sicer v obliki anafilaksije ... pa ko sploh nikolinisem imela alergije, razen na primotren malo pikic po rokah :/ ... grozno je živet v takem svetu, začaranem krogu ... kdaj bomo prišli ven iz tegA ?:(

Haha zanimivo, a smo vsi depresivci hipohondri?  :sesmejem:

Jaz sem bila brez zdravil skozi pri zdravniku (no saj zdaj sem tudi, a malo manj).. zaradi takih in drugačnih nepojasnjenih bolečin. Pa se je skoraj vedno izkazalo, da je vse v redu. Je pa zanimivo, da ko je bilo potem RES nekaj narobe z mano, pa mi ni nihče verjel  :sesmejem: Dokler ni zdravnik potrdil.

Oh zanimivo branje teh vaših prispevkov in vsaj ena stvar, ki me je po dolgem času spravila majčkeno v smeh.
Jaz imam obratno težavo. Nobena stvar se mi ne zdi dovolj resna za obisk zdravnika in ko se končno pojavim pri njem tuli name, kje hodim tako dolgo. REci in piši, v enem letu sem petkrat zbolela za pljučnico, nujno moram dajati bris materničnega vratu (imam že spremembe celic) pa me je ginekologinja morala poklicati štirikrat, da sem sploh pristala na to, da mi da vsaj datum pregleda (pa nisem prepričana, da bom šla). Edini zdravnik h kateremu grem vsake štirinajst dni je moja psihiatrinja.

Odkar sem zbolela za depresijo imam občutek, da itak  umiram. Ampak tega si želim, ker ne morem prenašati hudega stanja, ki ga depresija prinese.

Pozdravljeni paničarji, stari in mladi, veliki in suhi, okrogli in debeli,...!

Res je, da zelo malokrat pokukam na to spletno stran, če pa mi le uspe, poiščem meni najbolj zanimivo diskusijo in to je seveda paničarjev zdravstveni leksikon. Mogoče bi ga lahko še posodobili in naredili diagram poteka simptomatike naših namišljenih bolezni ;)

Večino časa sem v redu, zato tudi nisem prisotna na forumu. Mislim, da je to nefer do drugih, ker vem, da ko si v krizi, iščeš samo pozitivne izkušnje. In najbolj te zamori, ko vidiš, da se ne objavlja veliko pozitivnih rezultatov posameznikov, ker slovencelni znamo samo jokat. In ker nas je večina takih, prihaja do izkrivljenosti podatkov in izgleda, kot, da če si enkrat noter v tej paniki, ni mogoče več iti ven. Vendar to ni res!!!! Jaz in najbrž velika večina obiskovalcev te strani, ki se ne ukvarja več toliko s temi anksioznimi mislimi.

Ne morem pa rečt, da nimam več butastih neracionalnih misli, a priznati moram, da jim ne nasedam več v taki meri. Malo se pozabavam z mojo simptomatiko, ker sem seveda ultra dober zdravnik diagnostik. Sam da ne boste mislili,da sem preveč dobro, vam tudi povem, da včasih še vedno poslušam moj neracionalni um in nasedem diagnozi, ki izključuje možnost preživetja na daljši rok.

In seveda imam novo izpeljanko moje bujne domišljije:
Začela me je peči nožnica (ob enem povem, da sem šla na kolo po doooolgem času), posumila na glivice, kupila Canesten, ki ni pomagal, šla na samoplačniški pregled vode, ker stane samo 5 eur in vidiš vse (tutto BP), nato kupila vse možne kreme, ki res niso poceni (1 stane ku 3 pregledi). In do česa sem prišla? Ker je stanje nespremenjeno oziroma za malenkost bolje, sem pomislila, da imam bogve kako tvorbo nekje v bližini rodil-mehurja (seveda katastrofiziram) in da mi to povroča težave.

In danes se spominim na paničarjev zdravstveni leksikon, pogledam nazaj, kaj vse smo že sproducirali v svojih možgančkih in verjamete ali ne, da se počutim že bolje.  :clap:
Čeprav skeli lih tolk ku prej :zvizgam:

Zdaj pa čau mjav, živel prvi maj!

Gres do ginek.in stvar resena....

Ja res je . Ta prava tema, paničarjev zdravstveni leksikon.  :sesmejem:

Sama sem bila nekaj časa ista. Še lasne mešičke sem čutila kako mi rastejo in , da mi bodo lasje izpadli  :tko:. Da o bitju srca ne govorim, mravljinčenje telesnih udov in vsem ostalem kaj pride zraven. Ob računalniku( ker tudi veliko časa preživim pred njim) pa se tudi meni včasih zvrti ali zamegli pred očmi. To se ti dobesedno res lahko zmeša. Bom rekla, da so neka obdobja, ko mislim na te stvari in so takšna obdobja ,ko jih ignoriram. Sedaj mislim, da jih kar dobro rešujem.

Je pa res, da je treba te leksikone (in internet ) vse dati vstran ( po nasvetu osebnega zdravnika), saj vse kaj prebereš že misliš, da imaš to bolezen.


Vse dobro želim vsem nam paničarjem. :rozicodam: Mislim, da nam bo en krat uspelo, takrat se bomo še samo smejali temu kar se nam sedaj dogaja.  :pomezik:

Žiu!  :)

No, v zahvalo Pumi, sem odkrila tole temo. Pa vidim, da ni več prav zelo obiskana. Pa sem se vseeno odločila, da pristavim svoj piskerček :)

Moj leksikon:

mravljinci - multipla;
odreveneli udi - multipla;
nemirne noge - krvni rak, mogoče ščitnica (ni tako aktualno, ker se pozdravi oziroma se od tega ne umre);
meglen vid - očesni nevritis, torej multipla;
omotica - multipla;
glavobol - multipla;
prebavne težave - rak na prebavilih (pa vem, da imam prebavne alergije)

pa verjetno še kaj, pa se zdaj ne spomnim.

No, trenutno sem očitno specialist za multiplo.

Vse lepo strahci  :rozicodam:

Ojla vsi skupaj.
Da malo obudim temo, katero še kdaj pa kdaj obiščem, ker mi je pri srcu.
Jaz sem vglavnem v redu, ampak ko pride prečastita gospa viroza na obisk, se še kdaj odvzovem z vso jakostjo, da se spomnim, kako anksa izgleda. Vmes res pozabim na to. Uglavnem ni druge, kot , da jo sprejmeš in jo pustiš da te objame in nehaš mislit . Imam pa nov občutek votle glave. Misel: na sploh nisem več jaz ;)

Uglavnem ni druge, kot , da jo sprejmeš in jo pustiš da te objame in nehaš mislit .


 ^{:clap: :clap: :clap: :clap: :clap:}

O, kok lepo, da ta tema še živi!!! Ne morem verjeti, že  šest let je minilo!!! Sicer sem že kar nekaj let brez ad-jev ampak včasih pa še "namozgam" kakšno lovsko.

Februarja me je bolelo grlo. Gremo k zdravniku. Diagnoza: angina. Antibiotiki, pet dni. Grlo neha bolet tretji dan. Dva dni po koncu antibiotične terapije pa spet. Boli grlo. K zdravniku. Spet antibiotiki. Tokrat drugi in močnejši. Sploh ne primejo. Sedem na kavč in globoko, globoko premišljujem o mojem grlu. Antibiotiki ga ne pozdravijo... Verjetno sem na smrt bolna... Verjetno sem na smrt bolna... To svojo diagnozo zaupam tudi mojemu lubiju, ki se le prime za glavo in globoko vzdihne... In po nekaj minutah prepričevanja same sebe v smrtno bolezen - panični napad - po sedmih letih! Mojmu dedcu se je čist strgal. Točno je vedu, da bom "namozgala" nekaj smrtonosnega in si "pričarala" panični napad. Jezen je bil kot hudič. Potem pa se je le spomnil, da v takšnih trenutkih najbolj pomaga, da me poleže na kavč, leže za mano, me objame čez trebuh in čaka da me mine. In je minilo. Na koncu je zdravnik ugotovil, da imam mononukleozo.

Sam tok, da veste, da tudi ozdravljeni paničarji še znamo "pričarat" paniko.

Lp in topel objem vsem sotrpinom. Lily.

lily,

lepo slišati da si toliko časa brez napadov, jaz sem trenutno tudi ok, zadnji panični napad sem imela lani jeseni, in upam da bom čim dlje brez

sicer sem sedaj vredu, čeprav se nenehno gibljem na tisti meji da me v kaj nazaj ne potegne, OKM me včasih hoče oplaziti, tudi anksioznos, a se ne dam, redno vadim in mi uspeva biti brez resnih težav.

upam da boš munonukleozo dobro in hitro prebolela.

drži se  :rozicodam:

LostOnFuture, hvala za lepo željo o ozdravitvi. Mononukleozo sem dobila že februarja in sem bila marca že iz najhujšega ven. Dva meseca sem po stopnicah še malo bolj sopihala, imela povečano vranico in jetra, sedaj pa je že kakšen mesec vse bp.

Kar se tiče moje ponovitve paničnega napada po sedmih letih... Ja, ne bi ga bilo, če se ne bi tako zelo, zelo, zelo poglabljala v to moje boleče grlo in tako zelo, zelo, zelo vztrajno sama sebe prepričevala, da sem na smrt bolna. Moj lubi je imel kar prav, da je sopihal od jeze. Panični napad sem vztrajno vabila k sebi nekaj ur. Normalno, da je prišel, po tako dolgem prepričevanju bi še črna barva postala bela  >:(.

No, point tega paničnega napada je bil nov vpis v paničarjev zdravstveni leksikon:
boleče grlo = neznana bolezen, ki me bo prav gotovo spravila na britof

Lp. Lily.

 :sesmejem: :sesmejem: :sesmejem: :sesmejem: :sesmejem:

Bom še jz prispevala svoje:
- piskanje v ušesih = oglušela bom
- utrujenost = nikoli se bom spočita, nikoli ne bom srečna, zakaj je življenje tako težko?!?
- neuspeh = nič na svetu mi ne bo uspelo (med nič sodijo tudi osnovne stvari kot je pomivanje posode)
- jok pomešan s strahom = zmešalo se mi bo
- ko se zbudim sredi noči = staknila sem kronično nespečnost
- bolečine v hrbtu = tumor v hrbenici
- čudno delovanje hormonov = tumor/rak na hipofizi
- nenavadna ostra bolečina tu in tam po telesu = tumor v možganih

Zadnji trije sicer še niso povzročili paničnega napada, so pa hrana moji anksi.

Aja, pa če težko diham je pa itak kriva astma, k jo pa zdravniško potrjeno imam!  :sesmejem: Tko da, ko zarad ankse težko diham, mal "zlorabljam" zdravila za astmo, ker znam ločit kdaj težko diham zarad ankse in kdaj zarad astme... sm zdravilo mi pa vseeno paše  :zardevam:

Ahoj. Spet tu..stiskanje in vročica med lopaticami ter stiskanje v prsnem košu- srčni infarkt, čeprav me drži že pet dni...glej ga no; še sem tu. Je pa vprašanje, kdaj se bo razbohotil v vsej svoji veličini, da me bo lih na dan mrtvih zagrebu..... Sej res ne moreš verjeti, kaj mi lahko pade na pamet  :ppriden:- enostaven odgovor: paničarjev leksikon vsebuje vse nepredvidljive elemente. Vsake toliko časa ga obiščem, da ne pozabim nanj.Lp vsem

Evo še moj leksikon  :sesmejem:

-hiter pulz = infarkt me bo, srce imam bolno
-glavobol = anevrizma, kap ...
-stiskanje za prsnico = embolija, infarkt
-bolečine v nogah = tromboza
-težave s prebavo = nekoč bo iz tega rak

-če kdo pokliče po 22i ali pa pred 8.00 = nekaj hudega se je zgodilo
-če mi kdo od ljubljanih se ne oglasi/ne odpiše na sms = nekaj hudega se jim je zgodilo

.... te so najhujše  :o :o :o

hehe, sem se nasmejal. Jaz sem pa prepičan, da, ko me špikne v desni strani trebuha, da gre za vnetje slepiča  :o

Živjo, sicer nisem nova tu, sem pa bila nekaj časa na "dopustu" :). Včeraj sem se po 3 letih ponovno prijavila, saj sem pred 14 dnevi doživela panični napad. Urgenca, pomirjevalo, nič ni narobe z vami, blabla...Pri meni je zgodba taka, da leksikona nimam in ga nisem nikoli imela, se pravi ne paničarim za vsako stvar, ravno obratno, k zdravniku grem zelo redko, ponavadi po bolniško če sem prehlajena oz. kaj takega. V bistvi sem flegmatik. Za vse vas, ki imate izkušnje s paničnimi napadi bi imela naslednje vprašanje...Imam diagnozo neopredeljena tahikardija. Srce mi najprej podivja, nato pa se za par trenutkov ustavi in ponovno zažene. Včasih ob tem zaradi strahu doživim panični napad, včasih ne. Torej, nimam nekih namišljenih strahov, na vse gledam iz svetle strani, samo, ko se mi srce ustavi, se zelo ustašim, torej gre za utemeljen strah pred nečem kar se mi res dogaja. Tako da sem zmedena, ko mi npr. na urgenci po opravljenem ekg-ju, ki seveda tisto minuto ne ujame preskoka srca, zagotavljajo, da z mano ni nič narobe, dobim pomirjevalo in sem poslana domov, češ, kaj pa ta paničari. Ali ima kdo podobne izkušnje? Je že res, da sem paničnega parkrat doživela (in to res hudega, da me je čisto izčrpal), ampak imam razlog za to. Kdo se ne bi ustašil, če bi si poslušal pulz in bi ta izginil? Preden se mi to zgodi začutim slabost in pekoč občutek v glavi, tako da vem, kdaj se mi po "napad" lahko pričakujem. Par dni nazaj, ko sem vedela da nekaj bo, mi je partner poslušal utrip in kar naenkrat postal čisto zelen, saj je srce začelo v trenutku biti tako plitko, da je bilo komaj slišno, potem pa je pulz za trenutek izginil.  Ok, 14 dni nazaj sem to doživela po treh letih...od takrat mi vsak dan srce razbija kot noro, ko mirujem je utrip 90-100, če grem npr. samo po stopnicah, ko pride poštar, pa mi naraste na 110-120. Se to dogaja tudi vam, da ste po napadu izčrpani, omotični, srce pa divja tja po svoje? Osebna zdravnica mi kljub diagnozi tahikardije ne zna pomagati in pravi, da je kriva psiha. Zanima me, če ima kdo take izkušnje in bi ih delil z mano, saj ko berem vaše poste, nikjer ne najdem česa podobnega. Vsem začne srce razbijati, meni pa ravno obratno. Hvala za vse odgovore, lepo vas pozdravljam, s

Draga Sasona :)

ponovno pozdravljena :) Mislim, da si tipična paničarka, kakor vsi mi tukaj  :P Tudi sama sem zaradi prvega paničnega napada pristala na urgenci, nisem dobila pomirjevala. Imela sem pulz 156/min! Izkazalo se je da je šlo za psihosomatsko tahikardijo. Po letu in pol sem se nakako navadila, da stem živim. Zdravniki pravijo, da je to v glavi... No pa naj bo :) Tudi jaz imam dneve, ko imam pulz konstantno okoli 100, so pa tudi ti svetlejši dnevi in jih je še dobro več, ko imam pluz normalen  :) Ko se+o pa dnevi z hitrejšim pulzom sem pa skozi slabe volje, v skrbeh, utrujena... grozno je, ampak važno je, da si rečemo, da bo minilo.

Kar ti opisuješ, da bije, bije, bije, potem pa kar ne več.. mislim, da gre tukaj prej za aritmijo. Če si opravila osnovne preiskave pa še UZ, se nimaš kaj bati pomoje :) Moj parter ima aritmijo od malega. Včasih se pojavi, včasih ne. Na pregledih je bil, vse ok, le mitralna zaklopka malo pušča, ampak tega se pač ne zdravi, ker gre za ''lepotno napako''.

Glavo pokonci, prebrodila boš. Imaš srečo, da nisi toliko panična kakor nekateri izmed nas, ko za vsak špik najdemo eno bolezen  :P

Držim pesti zate!  :rozicodam:

No, pa sem spet prišla malo pogledat na tole temo. Sem zdravljena in ozdravljena paničarka in depresivka. Ko sem zbolela za temi dvemi motnjami, se je seveda tudi moj apetit ustavil in posledica tega je bila drastična izguba teže in podhranjenost. Kmalu po začetku jemanja AD-jev se je apetit vrnil. In tudi moja teža je kmalu prišla na normalo. Seveda pa se je v moje možgane naselil bolesten strah pred podhranjenostjo. Če nekaj ur nisem čutila lakote je bil že cel  :zlodej:... In tako se je moj strah vlekel tako dolgo, da sem pridelala 20 odvečnih kilogramov (in to je optimistična ocena)  :-[.
Pred nekaj več kot enim tednom sem sklenila odpraviti te kilograme.

Sedaj pa je čas za nov vpis v moj paničarjev zdravstveni leksikon:

Prvi vidni rezultati na tehtnici (- 2 kg) = bližajoča smrt zaradi podhranjenosti. WTF?! (pri 165 cm in 80 kg verjetno nisem ravno podhranjena...  :sesmejem:.

Pozdravljeni  ;D, no bom še jaz napisala svoj dolg leksikon, ki me še kar drži in pridejo dnevi ko je res kriza.. saj ko sem ok, mi je kar smesno brati ta leksikon, ko se pa meni dogaja, pa mi ni prav nic smesno. Ahhh ta panika.

Tiscanje v prsih,zbadanje v prsnem kosu, mravljincenje rok, bolecine v vratu ali ramah - infarkt in to vsak cas
Zbadanje v glavi, pritisk, zvonenje v usesih - kap
Potpludbe brez udarca - levkemija
Izpadanje las - rak
Bolecine pod desnim rebrnim lokom - jetra so sla po gobe
Bolecine pod levim rebrnim lokom - slinavka ne dela vec
Bolecine v zlicki - blizajoc infarkt
Bolecine med lopaticami - pljucni rak
Bolecine v krizu in nogah - rak
Mravljincenje in otrdelost rok ponoci - multipla ali revma
Povecane bezgavke oz. Meni se zdijo povecane - rak
Otekanje sklepov na rokah in okorelost rok - nekaj je, ne vem pa kaj
Razsirjene zenice - samo se Idrija me resi
Vrtoglavica - skupaj bom padla takoj
Zamegljen vid - tumor v glavi
Moteci zvoki, bobnanje v glavi - ze se mi je zacelo mesat
Slabo pocutje - te more ne bo nikoli konec in ne bom vec normalno zazivela
Odvajanje blata vec kot obicajno - crevesje ne stima
Padanje kilogramov kljub redni prehrani - nekaj sem hudo bolna
Ufff se bi se kaj naslo. Bom dopolnila, ce se cesa spomnim.

Lep vecer vsem tu .

Ko sem malo out of order pridem sem gor in ni šans, da se ne nasmejim od srca. Vsi paničarji, vsak s podobnimi simptomi in tako pestrimi razlagami.
A glej ga zlomka, niti en fizični simptom ne pokaže kake pozitivne spremembe v telesu. Samo kap, smrt, rak, infarkt....Ajaj jaj, kako smo hecni.  :sesmejem: :sesmejem: :sesmejem:

Pozdravljeni,sama imam tezave s strahom pred boleznijo.Smem vprasati,kako si pomagate?Namrec v meni sprozajo tej strahovi hudo tesnobo in anksioznost,in nevem,kako naj si pomagam,pa tudi ne razlikujem,kdaj je bolecina organskega vzroka in kdaj je na delu psiha.

Vesna25 pozdravljena,
ne vem ti nič pametnega napisati oz. svetovati. Sem v istem "šmornu" kakor ti. Meni nekako najbolj pomaga, da preusmerjam misli (včasih uspe, včasih ne  :ne: ), sprehodi v naravi... So pa te naše misli tako grozovito močne, da je res težko. In to vemo samo mi tukaj, ker smo to poskusili  :seznojim: :seznojim: . Vse dobro Vesna.

Skylost,hvala za odgovor.Joj joj,kako se prepoznam po vasih zapisih...En kup namisljenih bolezni prebolela,leta 2010sem imela mr zaradi glavobolov,in na koncu ni bilo nic..bp..skratka,tistega leta sem izjemno trpela-strah,kaj bo pokazal izvid,strah,strah,strah...takrat sem zacela z adji in strah je izginil.No,jemala sem jih 6let,bilo je ok,z vmesnimi padci,ampak brez hujsih tesnob...sedaj sem brez cipralexa1mesec,in je obup :'( shujsana,brez apetita,ne spim,spet imam nek strah,tokrat multipla,seveda je osebna dr rekla,da to ni to,in da naj grem na mri spet,da se pomirim..

Odkar mi je omenila ponoven mri,je se huje,ponoven strah,panika,...
Skratka,rekla je,da so mravljinci posledica panike oz-hitrega dihanja,hrbet oz kriz in noge-da je lahko majhen isias..Vceraj sem pricela s cipralexom ponovno,polovicko tablete...upam da prime cimprej :'(
Ze dolga leta ste opora zame,ko mi je hudo,in sem hvalezna ustanoviteljem tega foruma ter prav tako clanom,ki imate vedno prijazen nasvet in posluh :rozicodam:

Halo, zgleda da bi moji možgani rabili en   :ventilator:...po enem letu spet občutek votle glave in juhuhu tesnoba je tu. Spet opomnik da ne pozabim na tetko kako izgleda. Simptomatika: vakuum v glavi- neka neznana tvorba, bliža se izguba spomina

Pozdrav,

danes moram pa še jaz dodati svoje:
-glavobol, omotica...vsak čas bom padla okol
-razbijanje srca...poiščem številko dežurnega da jih poklič,
-srce še zmeri na drobno čutim v vratu....vsak čas se bo zgodilo najhuje
-stiskanje v prsih....vsa otrdim in se pripravljam na najhujše..SPET
-pekoča koža, mravljinci.....kja je tooo??????? znorela bom...
-zebe me...tresem se.....spet vsa zakrčena...strah strah strah!!!!!!!!!

Jaaaa, tkoe je dane spr meni.  :'(

Poskušaj se umirit, to je tesnoba...nič se ne bo zgodilo, poskusi preusmerit misli,
sprosti se...morda si narediš toplo kopel...če zmoreš pojdi malo na zrak...pa popij po požirkih vodo...
včasih za sprostitev pomaga tudi, če se malo zjokaš...

drži se, minilo bo... :rozicodam:

Oh hvala Toja,,,tko sem žalostna.
Sploh si ne upam začet migat, ker imam občutek da bo še huje. :'(

Gogi, ti garantiram, da ne bo huje...
tudi meni se to dogaja...  ???
Imam malega kužka, ki ga je nujno peljat ven, jaz pa čist omotična...
ni kaj, vzamem povodec in grem ven, dovolj je že 10 minut in je bolje,
osredotočim se nanjo in misli se spremenijo, ne rečem, da se mi zunaj ne vrti..
stopim malo narazen in se z nogami uprem proti zemlji in si predstavljam, da sem drevo,
ki z vso silo poganja korenine v zemljo(nasvet psihoterapevtke)...mine....
Svež zrak in dihanje pa tudi svoje opravita... :)

Ojla paničarji,

Kako ste? Parkrat pridem na to stran pokukat kako se spreminja naš leksikon. Če je kaj novega, drugačnega?!?

Končno hodim na psihoterapijo-pol leta po cca 1 krat tedensko. Ni bilo druge. Po tolikih letih anksioznisti se že spodobi;). Večinoma časa sem super OK, ko me spomni tesnoba na sebe pa nisem, jasno. IN sem se odločila naredit še en korak. Pri meni gre vse res zelo počasi.

Uglavnem: virozno-tesnobno stanje (še zdej mi ni jasno kaj pride prej, ma konec koncev sploh ni važno :))
mi da še vedno mislit.  Trenutno me preganja misel, da bom za vedno bom taka (slabotna, šibka...)

Drugače pa živim polno, mogoče nikoli tako, kot do slej. Moram priznat, da sem srečna. In ravno zato me zmoti, da tetka tesnoba potrka na moja vrata. Problem je,ker se ustrašim, da sem na začetku. Pa tudi če vem da nisem. Saj ne morem bit ;)

Uglavnem lepo se imejte in dosti se smejte, saj smeh je zdravje ! :wav:

Bom še jaz tule pristavila piskerček- čeprav je staro, pa kljub temu ;D
- včeraj slab dan, jokava, nerazpoložena--- takoj misel, kaj če sedaj padem v tisto hudo depresijo in ne bom več vstala iz postelje, ne bom mogla več skrbeti za otročka... (kot po navadi, se to dogaja nekaj dni pred mestruacijo)
- če me bolijo mišice--- izgorela bom, mogoče zjutraj ne bom mogla več iz postelje, bom odvisna od drugih itd.
- če me malo suka (omotica, bežeče misli)--- meša se mi, ampak tokrat je pa res nekaj drugača, sigurno je to to
Jaooo, kaj vse sproduciramo  :o
Bom pa še napisala misel, ki sem jo nekje zasledila:
Če glasu v svoji glavi ne verjamemo, ta izgubi nad nami svojo moč in znova postanemo izvorni.Čeprav glas v naši glavi ni resničen, vlada našemu življenju kot tiran. Ko namreč glas enkrat pritegne vašo pozornost, vas prisili, da mu verjamete.

Vsem lep in miren dan

Ojla ojla. Kako ste kaj? Jaz sem kao ozdravljen strahec - mi gre zelo dobro, zelo redko pa imam včasih tudi padce. Vedno sem se bala viroz (kar neki). In vprašajte kje sem sedaj. Raziskujem svoje telo in se bojim te šutaste Korone, da bo lih mene ulovila. Sicer sem mojstrsko še dodala simptome, ki jih ponuja anksa. In pol si rečem - a ti je treba paničarit,.anksa se vleče, virus pa gre bolj hitro. Kar neki res. Drugače sem ok, pišem na temo, ki mi je bila ljuba (leta nazaj) in mi je všeč da živi. Če se hecamo sami s sabo, si pomagamo, da pridemo čimprej na površje.  Želim vsem obilo optimizma in popolne sreče.

Zbadanje v prsih = infarkt
Bolečina v levi roki = infarkt
zbadanje v glavi = kap
omotica = sladkorna

 :sesmejem: :sesmejem:

Omotica - sladkorna?


Kaj pa pri meni zadnje dni se mi občasno vrti  tak nerazpolozen sem, ko pa grem na notranje kolo pa samo gasa 1 urco pa pol pa cca 145- 160 povprečen pulz.

Bil sem pa na zdravniskem pred cca 2meseci invse bp,razen sem takoj rekel visok pritisk... (sem kar cutil...) sem si meril doma bp...

Cudno obcutljivi smo,kar je kar simpaticno, ce pa nas ujame negativna misel  takrat pa boze mili...