FORUM Nebojse.si

Že leta in leta imam zdravstveno fobijo, kot se temu reče na lepo, a zadnja leta je bilo nekoliko bolje, sem že mislil, da sem prišel na zeleno... A nisem.

2 meseca nazaj me je začel močno boleti vrat s sevanjem v levo ramo, desna rama me pa boli že pol leta (ločen problem, ki se mi tudi ponavlja vsako desetletje). Ok, če me boli vrat, ne padem kar v paniko. Saj me je velikokrat že, tudi tako da sem komaj pogledal v levo ali desno. ZA PAR DNI. Potem je minilo. Imam naprej pomaknjeno težišče, sem računalničar, 51 let... degenerativne spremembe so pač nujne...

Tokrat ni minilo! Po mesecu dni se se pa ustrašil. Naj povem, da je za mano, kot za vsemi nami Covid leto in sami najbolje veste, kaj naredi Covid strah nekomu ki ima zdravstveno fobijo :-( Letos sem imel tudi ločitev... Vse skupaj je bilo res stresno leto, prenavljal sem še stanovanje... Ampak sem se dobro držal, ko je bilo NAJHUJE! Potem je pa vsega konec in bi moral mirno živeti, me pa zadane vrat. Ampak sem šel do ortopeda, ki je bil brezveze, našel mi je v urinu neko kri, pa je sploh ni, ampak ni znal prebrati izvida krvi... No, RTG vratu ni pokazal nič takega, ortoped pravi, da na hrbtenici nimam raka...

1 mesec nazaj me je pa zadelo bolj... Najprej sem imel malo hripav glas (in ga še imam samo ne ves čas), potem suha usta, čuden občutek v ustih, bolečina v želodcu... Potem mi je šlo na požiralnik, tega sem se pa najbolj ustrašil.

Ne vem kako bi opisal, ne vem ali težko požiram, vsekakor pa požiranje ni normalno. Ko pogoltnem, magari slino, se mi zdi, kot da gre čudno pot do želodca, kot da imam bulo v grlu. Karkoli pojem ali popijem je enako, nima veze ali je kruh ali je voda (to je menda "dober znak" ki govori proti raku požiralnika, ki najprej dela probleme pri jedenju potem pri pitju), čudno mi gre v želodec, vmes se mi zdi, kot da se zatakne, zraven očitno pride veliko zraka ker se mi takoj po požiranju tudi spahne malo (ni slišno okolici), da gre zrak ven. Po želodcu se mi pa nato začne pretakati kot noro in pekoč občutek imam v žlički.

Ne vem, ali so to simptomi za tumor, od kar sem pogledal za raka požiralnika (oz. google mi ga je serviral glede na simptome) in preživetja 5-letnega sploh NI... zelo nenadno praktično so prišli in so vse od požiralnika do želodca. Tudi s črevesjem imam nekaj težav, ki nihajo (sluz, večkratno odvajanje, tiščanje brez veze ipd.). Jaz sem 15 let nazaj ko sem bil tudi na gastroskopiji imel težave hude s črevesjem in želodcem in niso našli ničesar. Ampak takrat sem imel 37 let zdaj pa 51... Pa s požiranjem pa nikoli nisem imel težav in toliko časa trajajočih z vratom.

Ker je vrat zadaj, ki sicer boli kot da mi je mišico zategnilo (samo za 2 meseca???) torej taka zategujoča bolečina je do rame, pa v sredi vratu, spredaj je pa grlo, kjer "težko požiram". Sem se uspel prepričati, da nekaj mora biti v vratu hudega, če ne bi se že pozdravil. Posebej ker jem ultop že 10 dni, pa pazim na hrano da ni kisla pa to, NOBENE spremembe. Če zdravila ne pomagajo potem je ali rak v moji glavi, ali pa (dopuščam možnost), da je "nič" (je pa čuden nič če je to).

Hkrati z vratom mi je začelo tudi trzati po celem telesu, na določenih točkah mi je 24/7 več kot 14 dni. Tega se ne bojim, ker svoj ALS strah sem dal pa skozi 10 let nazaj... Verjamem, da ni ALS.

Zanima me, ali lahko huda tesnoba, torej spremembe življenja, problemi na delu, nočne more, strah za zdravje, strah pred Covidom... ali je lahko "napačno delovanje" požiralnika in stiskanje v želodcu kot bi me peklo, je lahko to posledica tesnobe? Ker sicer nimam hitrega pulza, se ne potim, nimam temu kar tu na forumu rečete panični napad, ko mislim, da bom v naslednji uri kar umrl... Bi rekel da imam neko splošno tako počutje, a sem zdaj hudo bolan in se mi štejejo tedni. Ne delujem pa vznemirjeno, nimam simptomov akutne panike.

Ali je to "spet to" v drugi obleki (in zakaj, ko sem se ločeval, delal stanovanje, bil v prvem lockdownu ipd. tega ni bilo)?

vala za morebitni odgovor in vse dobro vam želim v letu 2021, pa čim manj strahu, takšnega in drugačnega, pa veliko zdravja, tudi takšnega in drugačnega.

Jerry

PS - Očitno bom moral spet v smrtnem strahu na gastroskopijo, trenutno se pač ne da, ker so prazniki pa ta covid je tudi vrste podaljšal. Saj se mi zdi, če so to simptomi raka, potem je stage IV napredovalni, rak prve stopnje nima tako hudih simptomov. Res pa ne najdem nikjer napisano, da rak požiralnika naredi bolečine v vratu in to PREJ, preden težko požiraš. Po logiki bi bilo prej obratno.

Jerry2 en res sočuten pozdrav ... jap psihična stiska poveča strahove,
če se preveč fokusiramo na nekaj čutimo vse kar je in tudi tisto česar ni ;-)

Ker sem v točno celem Covid letu tudi sama imela težave z želodec/požiranje/ črevesje ...
ti podelim izkušnjo...sicer nimam diagnoze uradne imam pa celo leto "izkušenj z Googlom" :-)
Tudi mene vrat boli, pa mišice nadlakti...nimam pojma od kod.
Mogoče predolgo ležim..berem v postelji ...sedim za PC...

Največji strah in stiska mi je nedostopnost zdravnikov,
ker ne morem "hitro" do mnenja, pregleda, diagnostike ..
in takrat naš strah začne naraščat in nam gredo po glavi najtežje diagnoze.
Meni ni ok da dohtarju po gsm opisujem tezavo in me ne jemanje resno.
Ob vsem sem shujšala -10 kg ...
Šla na bioresonanco parkrat, dala kri, 2x UZ ... - vse samoplačniško ...in ni videt "večje frke".
ORL reku, da imam glasovno utrudljivost in da so si refluks zmislili farmacevti.

Možno pa je, da te matra REFLUKS!
Zelodčna kislina je lahko ok, zapiralka pa ne ... in se dviguje nevede za nas (ne čutimo nujno pekoče zgage)v požiralni ali grlo in s tem tudi rahlo poškoduje sluznico ...
Jaz sem sedaj na zeliščnih tabletah NOACID in delno pomaga se mi zdi.
Dohtar prek gsm "napiše" edino zaviralce protonske črpalke, ki pa imajo stranske učinke ...in slabo koristijo želodčni kislini....kar je pol začaran krog...nekej pomaga, drugod škoduje ...

Pomislila sen celo na netipčno obliko Covida ... ker je nenormalno,
da mi je čez noč začelo tok dogajat, da se selijo neželjeni simptomi po različnih organih,
drgač psihično se počutim ful fajn, sam telesno (požiralno-prebavno-presnovno).
Eni opisujejo namreč prebavne težave, boleče žrelo ... in vpliv na druge organe.
Sej ne moremo bit pametni - ne poznamo tega virusa še dobro.

Stara sem točno toliko kot ti :-)
Moj nasvet zate je, UMIRIT UM ... PAZIT NA HRANO (mali obroki, dobro prežvečiti hrano, ne mastno, ne sladko, kuhano toplo hrano jesti...). PA dat času čas ... svoje misli ohranjat REALNE (brez katastrofiziranja).
googla imet za POMOČNIKA in ločit zrno od plevela pri informacijah.

Drži se sotrpin  :rozicodam:

Pozdravljeni,

Tudi jaz sem imela v roku 1 leta 2x tezave z zelodcem, crevesjem.
V prvi rundi je zadeva trajala cca 3 tedne z vmesnimi dnevnimi izboljsanji. Zdravnica me poslala na UZ abdomna. Moj najvecji strah je bil, da mi odkrijejo anevrizmo trebusne aorte. No na pregledu je bilo vse OK in se isti dan so tezave izginile.
V tej epizodi sem zgubila cca 3kg, kar je na mojo tezo (48kg cca) strasljivo. Seveda sem pocutila slabo, vrtoglava, omoticna... strah, da bom izgubila zavest, da bom zelo shujsala, da imam zelodcnega raka, anevrizmo... no po pregledu krvi (bp) in UZ (bp) so se, kakor sem napisala tezave umirile. Jemala sem Nolpazo 20mg.
Mir je trajal do junija letos. Pojavilo se je kot strelanz jasnega. Spet slabost, nejescnost, izguba apetita, driske... spet se prestrasila, da bo pocutje spet slabo. Ker sem vedela, da anevrizme nimam, se je takrat pojavil izrazit strah pred rakom na zelodcu. Imela sem podobne simpotme... sla samoplacnisko na gastroskopijo. Bilo vse OK, spet dobila Nolpazo, ker naj bi imela veliko kisline. Ampak - tezave tokrat niso minile tako hitro... je trajalo... dokler se nisem nekako sprostila.

Zelodcne tezave v prvi vrsti izvirajo iz stanja nasega duha in psihe. Ponavadi so prebavila prva, ki jih napade stres. Pojavi se pa v razlicnih oblikah.

Jaz bi svetovala najprej umiritev, nic googlanja, ceprav vem, da nas panicarje srbijo prsti. Vseeno bi svetovala pregled, vsaj toliko, da se izkljuci kaksno obolenje. Paziti na hrano!
Jaz sedaj spet jem vse po spisku, kar vem, da ni ok... ampak ce se dobro pocutim rada dobro in raznoliko jem... tako vem, da je psiha v redu  :sesmejem:

Vse bo v redu.

Hvala obema za odgovor. Ja, poznam težave s prebavo že izpred 15. let. Tako pekoč občutek sem imel 4 mesece v želodcu, da sem mislil da imam raka želodca, ali pa vsaj rano. Že samo vnetje se mi je zdelo malo verjetno... Noč pred gastroskopijo nisem niti spal, tako me je bolelo, kot bi se mi nekaj pekočega zlivalo po želodcu. Grozno je bilo. Na gastroskopiji so odkrili... malo preveč kisline, za kakšen rupurutek, so rekli. Sem jim rekel, da v prejšnjih 3 mesecih sem pa verjetno imel rano, pa so rekli, da je želoec kot pri dojenčku, da od rane se bi poznala brazgotina. Tudi bakterije Heliobacter nisem imel...

Kot imam bežno v spominu sem tako kot zdaj, tudi takrat jedel zaviralce protonske črpalke, pa niso pomagali.

In zdaj jih spet jem, pa spet ne pomagajo... Strah me je zato, ker je poleg tiščanja v žlički še občutek bule v grlu in občutek, da težko pogoltnem, malo se mi potem spahuje, potem me začne peči nižje, v žlički. Česa takega ne pomnim v vsej svoji "zgodovini" bolezni.

Zdravniki razen če si na smrt bolan oz. si urgentno na smrt bolan (kap), sploh ne delajo, že do ortopeda (zaradi vratu) sem komaj prišel, pa še brez veze je bilo.

V tolažbo mi je, da je bilo 2 dni nazaj bolje s tem požiranjem... Pri tumorju verjetno ne bi šlo na bolje. Pa enak občutek imam ko pogoltnem slino kot ko pojem kruh, pri tumorju je menda pravilo skoraj da imaš probleme najprej s kruhom, potem z manjšimi kosi, s tekočinami pa na koncu. Dodaten strah je, ko je preživetje 0%, enako je bilo pri ALS strahu, ki sem ga imel :-( Od takrat nisem več brez trzanja, se pa izboljša občasno tudi za 95%. Tudi črevesje mi še ponagaja, a ne več tako hudo kot 15 let nazaj.

Jerry manj STRESA bo prineslo tudi manj simptomov.
Tako in tako so vse bolezni na koncu nekje pogojene z stresom.
Sem letos brala knjigo "Ko telo reče ne" in sem se resno zamislila komu še dovolim, da me stresira.
Sem ukinila skor vse stresorje.

Svoj duševni mir imet, naporne odnose skenslat ali poštimat,
finance narest dokaj stabilne in imet čas za naravo, umirjeno hranjenje, dobro spanje,
prijetne medsebojne odnose ... samo 1x živimo zato se splača "imet rad sebe" :-)

Najbolj me stresirajo simptomi, ki jim ne vem razloga in se bojim, če imam še 1 mesec življenja, naj začnem delati oporoko. Če so simptomi od stresa potem sami sebe vzdržujejo. Ker mi ni ok, manj jem, pa bolj zdravo pa nič zvečer, pa nič cukra že 7 dni in sem izgubil 1,5 kile in potem me še to skrbi, ker pri raku izgubiš kile, ne da hočeš.

Pa nenavadno mi je, da skozi celo ločitev in selitev sem bil sorazmerno telesno ok, zdaj ko bi moral "zaživeti" bolje, me je pa zdravje stisnilo, zdaj ko je vsega konec, tudi pri koroni se vidi luč na koncu tunela upam ipd... V bistvu se mi je to začelo zdaj po dopustu, ko bi moral biti najbolj spočit...

Od danes imam še nov simptom, tam okrog adamovega jabolka, kjer zaznavam cmok v grlu (medtem ko se mi zdi, da se mi hrana ustavi nekje pri žlički bolj spodaj), imam neko vibracijo, ali je trzanje ali je kaj drugega, ne vem... Kriza.

NE oporoke - "živet" je treba začet v takem primeru .. izživet vse svoje želje, sanje ...  8)

Če si ukinil cukr je logično da si shujšal, enako tudi, če manj ješ kot običajno.

Priporočam, da se ne ukvarjaš obsesivno z simptomi ... delaj več na sproščanju, pomirjanju ...
Če bi tvoj otrok recimo imel "kak simptom kje", bi ga sočutno objel, potolažil ali "plašil, psihiral in googlal"?

Jerry2 telo je živo - ima en kup procesov, če smo pozorni čutimo marsikaj ...
Ko pa smo v akciji in pod adrenalinom (ločitev, selitev ...) takrat lahko nismo v stiku s telesom, ne čutimo.

Ostati sam, ločit se, preselit se je velik STRESOR... naš notranji otrok (če hodiš na psihoterapijo verjetno poznaš izraz) je ostal sam, varnosti ni, ne pripada ... in so telesni simptomi lahko nezavedni klic na pomoč "ukvarjaj se z menoj" ... Zato veliko sočutja do samega sebe, veliko sprejemanja feelingov (žalosti, jeze, razočaranja...) ... pa bo bolje. Psihoterapija je odlična pomoč na tej poti.

Aslan hvala ti, se strinjam. Očitno, ko sem "moral" pač se zdržal, pa pride za nazaj vse... te dohiti, ko si preveč zdržal, ker je bilo pač treba, spiš brez vrat, delavci delajo nikjer miru, ločitev tudi ni lahka stvar, če so otroci... prej me je "hipohondrija" dajala za brez veze, ko je bilo najhuje to leto sem pa brez telesnih znakov VSE ZDRŽAL. Do zdaj... do konca dopusta (ki je bil zaradi tega, ker se ni vedelo, ali se bom lahko vrnil, pač korona dopust je bil bolj stres kot dopust), ko sem prišel nazaj me je začel boleti vrat in nekaj moteno prebavo sem imel in... od tam je šlo vse navzdol do tega s požiranjem, tega še nisem nikoli imel.

In takoj ko mislim na požiranje (kar ne morem nehati, kadarkoli pijem ali jem), je še slabše, potem mi refleks dela čisto narobe. Če kdaj ne mislim je pa vseeno toliko narobe, da me spomni.

Eh ja, vem kaj je notranji otrok, ja, sem hodil že na precej stvari. Zdaj se skušam z meditacijo sproščati, je pa precej težko mi, ker mi če drugega ne telesni znaki jemljejo pozornost.

In razno čakanje na preiskave, preiskave same, pa potem ko je kaj suspektno pa ne vedo zakaj (sem že dal skozi, so mislil da imam revmatoidni artritis, pa po 3 mesecih so ugotovili, da ga nimam, pa da imam glavkom zaradi previsokega pritiska, v glavkomski čez 3 mesece so ugotovili da ga nimam, imam pa debelo roženico kar malo izmaliči meritev pritiska, nevrolog je rekel, da ne more reči, da nimam ALS itd.) res dviga tesnobo in je v bistvu kontraproduktivno bilo do zdaj. Zadnji ortoped me je prestrašil zdaj da imam kriv urinu, ker je pisalo 0-3 kri iz sedimenta, v resnici je to normalno, sem vprašal v laboratorj. Preiskave in zdravniki so mi do zdaj le "škodo" naredili, vsekakor ne koristi (ker nič ni bilo takega). Verjamem pa, da če si bolan, pomagajo. Problem je samo taki osebnosti, ki ima simptome vedeti, kdaj je spet notranji otrok in kdaj je res tumor. Ker tudi če si hipohonder lahko resno zboliš, starejši si, večja je možnost. Po 50. letu tako pravijo da plačaš za prejšnjih 30 let kako si živel. Nisem najbolje...

Jerry jaz sebe pri "čudnih simptomih" potolažim s tem, da si rečem,
če bi bilo res hudo bi se nujno SAMO ŠE SLABŠALO ...

Drgač se pa naroči na ORL pregled, pogledajo grlo in žrelo in te pomirijo.
Je pa res lahko reflux - stres je odličen "razlog" za to in emšo tudi.
Jerry evo sva že 2 - ločena oba (jaz že dolgo), žrelo nagaja obema, leta ista :-)
Je prec lažje a ne k nisi sam in smo sotrpini v težavah.

Drži se  :rozicodam:

Hehe ja ;-)

A ni ORL pregled tisto ko ti skozi nos gredo s cevko v sapnik? Gastroskopija je pa za požiralnik in želodec? Lahko se pa motim.

Od refluksa imaš lahko s požiranjem težave? Ja saj mi zveni na to kar sem imel 15 let nazaj, me je želodec močno stiskal, kot bi imel pekoče spazme notri. Da bi mi ga narobe krčilo, zdaj je pa isto ko nekaj pogoltnem, lahko vodo me peče v žlički, torej 30cm nižje kot čutim "bulo".

Pa trza mi v grlu zdaj ali brenči ali brni (ne vem ali je senzorično ali motorično), NORO. Nove stvari me vedno prestrašijo, pa če nekaj ne mine. Si ne predstavljam da z vsemi vajami, držo ki jo korigiram ne vrat nezmanjšano boli 2 meseca in to ne občasno, vedno. Ponoči komaj spim in zjutraj rabim 5 minut da se toliko razgibam, ker sem popolnoma v bolečem krču od ene rame do vratu in druge rame, čisto neverjetno. Ne gre na slabše to. Se mi pa pridružujejo nove in nove stvari, kot je grlo, boleča žlička, spahovanje, zdaj še neko vibriranje v grlu...

Kaj pa psiha naredi sem spoznal 2011... Kazalec leve roke mi je 24/7 trzal, najprej sem rekel ok, bo nehalo. Potem sem pogooglal ker si nisem niti v sanjah predstavljal da je to lahko povezano s čim hudim... V trenutku, ko sem našel ALS se mi je trzanje razlilo po celem telesu, mi na eni in isti točki trzalo po 10 dni ali več, in sem bil v eni globoki luknji več kot leto dni ;-( Nikoli ni čisto minilo, morda 90%. Vedno sem še trzal v mišicah samo ne tako hudo. No zdaj od oktobra je pa spet bolj, ko me je začel boleti vrat, mi je pod ramo nekje v hrbu na istem mestu trzalo na 10 sekund 14 dni minimalno.

Sem pa opazil, čeprav nevrolog je rekel, da to ni možno, da je izraz stresa, da po mojem da je izraz stresa. Ker ko je bil potres včeraj sem se prestrašil, tu se je zibalo na ful. In mi je srce ful delalo še pol ure in po nogi mi je začelo trzati kot noro... Tako da problem zdravnikov je, da pri stvareh, kjer nimajo diagnoze, trdijo da nečesa ni oz. da ni možno. Pa je. Ker ALS nisem imel 2011 (zdaj verjetno tudi ne, no vedno je določena možnost a ne), trzal sem pa kot novoletna jelka, pa še druge simptome sem imel kot je tresenje rok takoj ko se zbudiš in si v polsnu ipd.

Tako da se ti marsikaj lahko zgodi od stresa očitno. Pa vedno sem mislil, da je panični napad nekaj, česar nimam, recimo včeraj ko je bil potres sem se prestrašil a je hitro minilo. Nikoli nisem imel da bi mi srce hitro bilo in bi mislil da bom kar umrl. Nimam teh akutnih napadov. Samo verjetno je pa moje življenje en sam kroničen stres, pa nima take amplitude samo z leti ti začnejo sekati simptomi ven, ker telo mora nekako se sprostiti na nek način. To si recimo domišljam, a je tako. Da trzljaj mišice pač pomeni, da sem v nekih kroničnih težavah, zato tudi ti simptomi trajajo mesece, da minejo. Pa ja, nobena tableta in nič ne pomaga. Jem ultop 10 dni ni razlike. 15 let nazaj sem ga tudi, ni bilo razlike. In zdravnik je potem ugotovil da je želodec b.p. Zato ni bilo razlike.

Bodi dobro in hvala, ker mi potrpežljivo odgovarjaš. Potem sva podobnih let in oba ločena ;-) Pa oba težave z grlom ;-)

ORL pogleda nosne votline, ušesa in grlo ter žrelo.
Ena od opcij je tudi mala sonda preko nosa do žrela.
Gastroskopija pa pogleda požiralnik, želodec...

Refluks, ki ga ne čutimo je meni bil čist nekaj novega.
Lahko zateka nazaj iz želodca kislina, lahko pa tudi iz žolčnika uhaja nazaj, zdravi se na različna načina.
Ta kislina ali karkoli že pa poškoduje s časoma sluznico grla, požiralnika.

Vsekakor so pravila pri refluksu sledeča:
- dvignjeno vzglavje
- mali obroki večkrat na dan
- 3 ure pred spanjem ne jesti
- po obroku ne ležat ampak hoja
- nič mastno, ocvrto, sladko, čokoladno, začinjeno ...
- izogibanje stresa
- alkohol, cigarete no go

JA RES!! Psiha naredi ful simptomov lahko ...
Sem 1x mislila, da sem pomotoma vzela 2 tableti namesto 1 in so se takoj simptomi namnožili, noro res ... v trenutku ko sem ugotovila, da sem vzela samo 1 je vse izginilo.
LOL ... KOK SMO HECNI A NE? ... tale psihični del je res velik čarodej znotraj nas.
Lahko nam pričara srečo in mir, lahko pa tragedije in katastrofe ...
 :unsure: :sesmejem: :unsure:

Vse napisano počnem ene 14 dni pa nič ne pomaga, ležim itak težko zaradi vratu.

Sem pa danes dobil skoraj potrdilo, da imam refluks med drugim...

Po kosilu sem šel teči 30 minut in mi je dvakrat butnila hrana (pač okus) v usta in 1 minuto zatem me je peklo v žlički... Pa kako in zakaj ti lahko butne gor skozi obe zaklopki :-( V bistvu se mi je spahnilo, ampak je prišlo čisto do grla, sem pač nazaj pogoltnil, ni bilo zataknjeno iz požiralnika, tekočina je bila iz želodca.

Se mi zdi da je skoraj dokazalo refluks. Verjetno ne bi smel kmalu po kosilu teči, tek ni sprehod.

Jerry GERB je tegoba, ki tare ful ful ljudi.
 :(
Nekaj je dednega (slabše delovanje zaklopk), nekaj EMŠO, nekaj slabe prehranjevalne navade, pa seveda "stres" naš vsakdanji, pri ženskah še menopavzna hormonska nihanja.
Moje napake so recimo bile: čokolada v vseh oblikah, prenajedanje (do res sitega) in stres s premalo počitka.

Jaz mislim, da se da veliko narediti s spremembo prehrane, življenjskega sloga ipd .
Meni je že to novo, da si vsak dan kuham zelenjavne juhice in sedim sama v miru in res počasi jem obrok.

Držim pesti, da oba ukrotiva refluksne tegobe z grlom, žrelom ...
 :048:

Živjo

Samo prej sem lahko vse jedel, ful čokolade pa green cole pa... zdaj pa karkoli jem mi nagaja, misliš da se to nabere, potem ti pa ven udari za nazaj? In meni je čudno 14 dni pazim ful, pa NIČ bolje, jem tabletke pa vse, pa nič bolje. Pazim na držo, delam vaje za vrat, pa nič bolje... Tisti niti malo bolje me skrbi. A take "napake" popraviti traja dolgo časa, ne sme človek obupati? Ker meni je čisto noro da vrat komaj premikam v kerokoli smer, pa 2 meseca je kar je začel, kakšen dan je manj slabo, to je pa tudi vse. Tolažba je ta, da tudi na slabše ne gre, pač kot bi mi ga zategnilo in se ne odtegne več kljub vsemu kar mu skušam pomagati.

Danes se zaključi to nesrečno leto za marsikoga med nami, tebi pa hvala za vse spodbudne besede in čim bolje pa sproščeno praznuj, kjerkoli boš... Ali pa ne praznuj novega leta, praznuj ker pač si ;-)))

Pa naj ti novo leto čim več zdravja prinese.

Jerry

Prebrala sem, kaj je tvoj osnovni problem; tukaj ti samo naimgnem, da Ultop (v kolikor ga boš kdaj res rabil) ni dobra izbira. To zdravilo je bolje nadomestiti z Nexiumom naprimer ali kakšnim novejšim. Ker Ultop večini ljudi ne pomaga, je pa najcenejše na trgu.

Ker si zelo poučen, verjetno tudi veš, da je zdravstvena fobija, kot jo poimenuješ oz. hipohondrija, dejansko klasificirana v Mednarodni klasifikaciji bolezni (MKB). Miljone ljudi ima s tem problem.
Zdravniki pa tembolj, saj kljub trudu ne morejo pomagati.
Moja mama je tudi delno ali v precejšnji meri hipohonder, zato poznam to obsesijo. Njena obsesija se nanaša na srce, na pozornost na utrip, na grozo pred srčnim infarktom.
Stara je 70. let in njeno srce in ožilje je zdravo kot pri mladostnikih, verjemi. S tem, da maksimalno skrbi za zdravje, vedno znova sreča v sebi simptome, ki nakazujejo na neko grozljivo in dokončno stanje.

Pri hipohondriji gre za obsesiven strah, ki pa dejansko tiči globoko v duševnosti. Ker pa je travme ali rane v duševnosti veliko bolj težko opaziti, dotakniti, zdraviti; se zgodi transfer, s katerim si usmerjen v telesne procese.
Tvoja duševnost je prestrašena, globoko v tebi tiči groza, a tvoj psiha to preusmeri v boj proti telesnim simptomom.
Če kdaj simptomi poniknejo, si dejnsko morda še bolj zaskrbljen, saj to zate pomeni, da je sedaj pa konec res neizbežen?

Izvora obsesivnega strahu pred boleznijo in celo pogubno boleznijo, se tako nikdar ne dotakneš.
Seveda imajo tudi hipohondri telesne bolezni, vendar jih vzamejo pod takšen drobnogled, kot se vidi bolha pod lupo.

Skratka, moja mama, ki jo omenjam, ima zdravila za nevrozo, je tipičen nevrotik z raznimi fobijami . Če bi šla v proces psihoterapije, bi verjetno odkrila, kaj v njeni duševnosti je tisto, kar jo dejansko straši. Imela je mnogo psihičnih travm, ki pa nikdar niso mogle biti zaceljene.
Vendar je bila pri njej psihoterapija "premočno" zdravilo in je morala prenehati.

Zato se bo žal vedno znova vrtela v krogu simptomov in preverjanja, ali je srčni infarkt že blizu, da napiše oporoko.
Morda je tole običajnemu človeku smešno, vendar ljudem s težavo hipohondrije dejansko ni.

Jerry2, tule ti prilagam še nekaj v branje, upam, da ti bo v pomoč:

https://www.google.com/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&source=web&cd=&cad=rja&uact=8&ved=2ahUKEwia_sDJ9f_tAhXGlYsKHeniBTUQFjACegQIARAC&url=https%3A%2F%2Fwww.pb-begunje.si%2Fgradiva%2FBrinsek1351439534183.pdf&usg=AOvVaw2dg3LJQYwL1-A4IpvA_GaA (https://www.google.com/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&source=web&cd=&cad=rja&uact=8&ved=2ahUKEwia_sDJ9f_tAhXGlYsKHeniBTUQFjACegQIARAC&url=https%3A%2F%2Fwww.pb-begunje.si%2Fgradiva%2FBrinsek1351439534183.pdf&usg=AOvVaw2dg3LJQYwL1-A4IpvA_GaA)

Hvala za članek in nasvete. V bistvu sem površno napisal, Ultop sem jedel prej, zdaj imam nekaj drugega, Controloc 40mg.

Je pa zanimivo, zdaj 2 dni sem imel minimalne težave in za silvestrovo sem zaradi vljudnosti jedel nekaj peciva, skratka slabše sem jedel in manj pazil kot do zdaj, pa nisem imel takih težav s prebavo (vrat me pa enako boli). Danes me pa spet zelo boli. Kar mi resno namiguje, da ni rak, ker ko pri raku je nekaj narobe, verjetno ni kakšen dan boljše, če si predstavljam bulo, ki samo raste, ne more problem, ko enkrat nastane, iti 50% na boljše za 2 dni.

Hvala Jerry2!
Tudi tebi želim v 2021 extra porcijo zdravja in posledično veselja.
Praznovanje novega leta sem zamenjala tokrat za udobno spanje čez novoletno noč.
Jutro na novoletni dan je bilo čudovito sveže in zgodnje.
 :rozicodam:  :sesmejem: 8)

Živjo

Kakšen teden se mi zdi, da sem imel manj težav in posledično manj strahu. Mislim s požiranjem, želodcem, vrat me enako boli.

Dva dni nazaj me je pa spet zadelo, ker se mi je en košček mandlja dejansko zataknil nekje v grlu in ga nisem mogel pogoltniti, dokler nisem spil malo vode. Naslednji dan se mi je to ponovilo s koruznim zrnom. Ni šel dol z večkratnim požiranjem.

To pa ne more biti od psihe, to je pa konkretno. Na kaj bi se pa zataknil delček hrane, če ne na tumor, saj požiralnik nima prostorov, kjer bi se kaj zataknilo.

Edino to mi ni logično, ker pravijo, da pri tumorju se najprej zatikajo večji kosi potem manjši in potem tekoče... Jaz že od začetka, ko čudno požiram, na vodo prav tako kot na hrano, zataknili pa so se mi mali koščki, ne velik kos.

Mi je pa tudi slabo že 2 dni v želodcu in me boli zg. del želodca... Tako da mi nič ni jasno.

Jerry pojdi k ORL in naj ti naredi tudi nazofaringolaringoskopijo.
Predvsem zato, da se pomiriš pred tumorjem, v primeru,
da pa je karkoli kar je potrebno zdraviti pa je tudi ok čim prej začeti.

Jaz sem šla tule: www.orl.si in bila res zelo zadovoljna z obravnavo.
Samoplačniško je 80 eur, čakalna doba je bila samo nekaj dni.

O hvala lepa. Kaj pa je ta preiskava, skozi nos v žrelo?

Potem take težave dejansko lahko dela še kaj drugega kot rak? Ker mi pa dejansko niha, včeraj se mi ves popoldne ni nič zataknilo, ko sem jedel in pil. Tolažim se s tem, da rak ne niha, ko enkrat nečesa ne moreš, da je enosmerna cesta, na žalost.

Vse te tezave lahko povzroca tudi in “samo” psiha.

Ja to je to. Neboleče in nežno. Vmes lahko skoz dihaš in govoriš (se tudi smejiš).
Kamera vse na ekranu pokaže - glasilke, grlo, žrelo ... vse vidiš.
Zdravnik ti vse lepo razloži, si vzame čas, vsaj moj si ga je vzel.

:clap: :clap: všeč mi je tole tvoje razmišljanje.
Ja seveda, lahko je vnetje grla, suha sluznica, v stresu se grlo stisne ipd ...
Je pa res tudi to, da če nas nekaj "moti" dlje časa je fajn preveriti.
Tudi če bo izvor težav na koncu "psihosomatski" je OK to vedeti in se zavestno sprostiti pred jedjo recimo,
oz preusmeriti pozornost na nekaj drugega - brez obsesivnega fokusa na požiranje.
 8) :pomezik:

Hvala ponovno za odgovor. Ali še kdo opazi, da če razmišlja kako požira, težje požira? Če mi uspe izgubiti fokus imam definitivno manj težav večinoma.

Skoraj vse je v fokusu. Tisto na kar mislimo se krepi in narasca.
Se pridruzujem mnenju, da je skoraj ziher tole zrastlo iz psihe. Nasa psiha je res neverjetna. :kiselnasmeh:

Ja, to s pozornostjo je res kriza, sicer ne bi imel hipohondrije, če ne bi mislil, da tokrat je pa drugače, ne more se ti košček oreščka fizično zatikati nekje v grlu zaradi psihe, ampak...

Pisalo se je leto 2011... Tri dni mi je trzal kazalec leve roke, nikoli prej razen veke nisem videl česa podobnega. Nisem se pa sekiral, trzanje nisem povezoval s kakšnim rakom, nekje sem bral, da mi manjka nekih vitaminov. Zato sem pogooglal, katerih... "finger twitching" mi je nemudoma prikazal, da gre lahko za enega simptomov ALS. Ko sem prebral o grozljivosti te bolezni, ne samo, da mi kazalec ni nehal trzati, v obdobju 24 ur mi je trzalo na ene 10 točkah po celem telesu. Noro. Od takrat mi je trzalo še mesece, nevrolog je rekel, da ne ve od česa mi trza, da benigni sindrom trzanja to gotovo ni...

Skratka, glede na to da sem 10 let kasneje še živ, ALS ni bil. Še vedno imam napade trzanja, ki kar trajajo, ravno ko me je začelo z vratom in želodcem, mi je trzalo v roki 14 dni na enem in istem mestu, da mi je spet povečalo nelagodje, čeprav daleč manj kot mi je takrat, ker imam izkušnjo, da lahko trzaš 10 let, pa ne dobiš mišične šibkosti. Me pa nikoli ni nehalo.

Druga izkušnja je s tem povezana. Nevrolog je v tisti roki, kjer mi je trzal kazalec odkril da imam na dlani prevelike jamice, da imam atrofijo roke neznanega izvora. In res, leva dlan se mi zelo vidijo tetive, precej bolj kot na desni, ne moreš spregledati. In sem si rekel, TOLE BI PA JAZ OPAZIL, če bi imel prej... Verjetno me je takrat potem rešila ena stara slika izpred 5 let, kjer pomaham z levo roko in povečava je odkrila prav isto "atrofijo" roke... In jo imam še sedaj. Ampak je ne opazim več. Takrat pa... bolj sem jo opazoval hujša je bila in bolj se mi je zdelo, da tega nisem mogel imeti.

Zdaj sem si recimo lepo pretipal bezgavke in na desni strani tista pod ušesom na robu čeljusti se mi malo čuti (mini bunkica), na drugi strani je pa ne čutim. Zdaj se mi zdi da to nekaj pomeni. Imam pa bežno v glavi, da imam jaz na eni strani od prej že bezgavko ki jo malo čutim, ker imam bežno v glavi da me je enkrat bolela pred leti in sem jo že takrat zatipal.

In zdaj si rečem, da fizično se mi pa orešček ne more kar zatakniti, na kaj bi se će ne na tumor. Ampak... Ful sem pozoren na požiranje in občutke pri tem in bolj sem pozoren bolj se mi zdi, da čutim hrano, kako gre dol, da se mi zatakne, da moram kdaj še enkrat pogoltniti slino, da gre dol... v resnici je možno, da se mi je to dogajalo že prej, sem pač 2x pogoltnil, sem se pač odhrkal malo, ampak sploh mi ni prišlo do zavesti je bil lahko nek avtomatizem. Zdaj je pa vse to mi zgolj nov, strašljiv simptom. Lahko tudi je nekaj od kisline, karkoli, da imam nadraženo, pa zaradi pozornosti imam še več problemov.

Sem zadnjič kolegici rekel, če ona ve, kako požira in je imela med kosilom takrat kar malo težav s požiranjem, je rekla, da naj neham ji to govoriti, ker se ji je 2x zataknilo malo odkar sem omenil. To mi daje misliti da pozornost lahko "uničuje" refleks, kot drugo pa to, da mali problem lahko nastane velik, ali pa sploh ni problema, ker počnem nekaj, kar počnem ponavadi, ko nisem v "alertu". Recimo ko spijem zdaj točno vem in "vem" da nisem imel prej, ko nekaj spijem se mi malo spahne, neslišno, pač malo zraka dam ven skozi usta. Dopuščam možnost, da sem po kozarcu vode vedno tako naredil z zrakom, pa ker nisem bil pozoren, je šlo mimo, sploh ni prišlo do zavesti.

Fokus na okolico in ne nase. Spremljati okolico, barve, vonjave, dotike,... preusmeriti pozornost. Vsak izmed nas si na sebi lahko najde stvar, ki ga bo nervirala do te meje, da bo iz tega prisel obup, strah, panika, panicno googlanje... potem si pa lahko kar krsto narocimo  :sesmejem:

Lahko je reci, vem, ko si si v primezu teh skrbi in samoodkrivanja bolezni pri sebi (brez konkretne podlage) deluje v polno nerealnost, nasa podzavest. Treba se je ustviti in ne toliko spremljati, “zdaj me pa to boli, zdaj mi to trza, zdaj cudno pogoltnem,,,” ker se bodo stvari samo nabirale, ena za drugo.

Kakor sem ze rekla, meni tole tezave z poziranjem delujejo psihosomatske in samo psihosomatske. Ko sem imela dlje casa probleme z zelodcem sem tudi mislila, da je rana, rak... pa sem sla vseeno na gastroskopijo, ceprav me je bilo zelo strah. In rezultat BP, psihosomatsko.

Nismo zdravniki - se je pa potrebno samoopazovat, seveda. Tipanje bezgavk... ok ce se clovek spozna na to. Kaj pa ce se ne? Zatipas nekaj, naredis paniko, te postane strah.... razmislas samo o slabem...
Kaj pa ce ni nic? Pustimo diagnoze zdravnikom in odklopimo tako razmisljanje... pa bo tudi odkritih stvari manj  :oki:

Ja res je, moram na ORL in potem na gastroskopijo spet po 15 letih, ni druge :-( Me je bolj strah, kaj bodo odkrili, kot pa same preizkave, čeprav je mučna.

Želodec sem imel tudi jaz podobno kot ti Regina. Take bolečine en dan ja, en dan ne, zvečer slabše, zjutraj boljše, da sem šel na gastroskopijo takrat. In noč prej nisem spal, kotrljal sem se po postelji, peklo me je kot bi se mi kislina razlivala po želodcu. Sem si rekel, tole če je rak in verjetno je, je IV stadij s toliko problemi. Če ni rak je pa najmanj rana, gastritis se mi je zdel preblaga diagnoza za take težave.

No, ni bil ne rak, ne rana, ne gastritis, malo preveč kisline, za en rupurutek, so mi rekli. Zato mi jemanje ultopa ni pomagalo pa nič.

Problem je tem, ker tisto je bil želodec, znano je, da psihosomatiko dela želodec, črevesje, glavoboli itd... Trzanje je že nenavadna psihosomatika (razen veke), pa očitno tudi obstaja.

Ampak da se ti dejansko hrana in to mali koščki ne veliki, nekaj ustavlja v grlu nekje ali na robu jezika kakšna luščina od oreščkov, to mi je pa zelo "fizično", če v grlu in požiralniku ni bule se nima kje ustaviti, kajne... Oz kot bom rekel, že ene desetič se mi pa tokratni simptomi zdijo "nekaj drugače", tokrat je pa težko psihično. Globus senzacija ja, to imam tudi, kot da imam bulo v grlu, pač občutek, to je znano da je psihično največkrat, samo da moraš kdaj kaj kar pogoltneš še enkrat ali dvakrat pogoltniti ker ne gre čisto dol, mi je pa scary. Sem naredil še neumnost, da sem ko se mi je to zgodilo šel s prostom v grlo, kar precej se da iti in sem zatipal neko bulico... sem se čisto prestrašil, da je pa to to zame, konec je... Googlanje mi je tokrat malo pomagalo, menda se da s prstom priti do tistega dela, kjer se zapira požiralnik in sapnik (glotis ali nekaj takega), in se čuti kot bulica... No, piše tudi da ne delati tega, ker lahko kaj zanesemo tja, okužbo, poškodujemo mehansko ipd. Ta del je pomemben, ker zapia sapnik ko pogoltnemo. Tako da ja, lahko se kakšen drobec tam ustavi.

Saj morda se vsem drobci malo ustavljajo pa jih imate po ustih še kakšnega čez 10 minut pa potem malo podraži ko ga pogoltnete dol, pa niti ne opazite, ne vem.

Vsekakor imam spet eno celo množico simptomov, boleči vrat in rame ne vem kaj imajo z grlom, te povezave še google ne najde, čeprav je grlo sprednji del vratu, pa to da me peče v žlički tolikokrat ko težko pogoltnem tudi ne, žlička je vsaj 20cm nižje, če se meni zatika zgoraj, kaj ima to z žličko. Spet so čudni simptomi, veliko je raznolikih in "alarmantni so", tisti da so ali rak IV stadija (kot sem takrat mislil za želodec) ali pa nič (kot takrat želodec).

Tako da ja, treba je iti na preglede, ne smem reči, da je to spet isto sr... kot vedno... samo vedno je nekaj, samo po pregledih lahko hodim, ker ko končam nekje, lahko spet začnem drugje. Saj tole s prebavo je tako, 15 let nazaj sem preveril (ni me pa požiranje dajalo) celo pot od ust do zadnjice, ni bilo NIČ. Zdaj sem malo čez 50, 15 let je minilo, moram spet preverjati, lahko ni nič.

No edino diagnozo, ki sem jo dobil je bil pa LFR refluks za 6 mesečno kašljanje 7 let nazaj od pulmologa, je rekel da ne rabim na ORL, tako tipično mu je bilo. Potem je minilo in je bilo ok. So bile pa druge težave, 7 tednov viroze, boleče grlo 4 tedne na levi strani ki je šele po mesecu dni izzvenelo, boleči sklepi ipd.

Ni da ni, težko vse preverjam in vsak obisk zdravnika mi naredi še skoraj večjo tesnobo kot če tako živim. Posebej ker se mi je velikokrat zgodilo, da me prestrašijo za prazen nič, je nekaj suspektno, čakam na preizkavo naprej, sem mrtev tisti mesec ali dva in ko grem naprej ugotovijo, da ni.

Se mi je zgodilo to ker so sumili na revmatoidni artritis, sem imel že zloženko kako je to, pa so potem ugotovili, da nimam, da se samo skloniti ne morem do tal pač. Pa da imam previsok pritisk v očeh in glavkom ker sem imel ene sive pike na vidnem polju, v glavkomski 4 mesece kasneje so ugotovili da pritisk imam povišan, nimam pa glavkoma...

Zadnje kar je bilo je bil ortoped zdaj za vrat, je odkril da imam kri v urinu. Bi me panika, samo sem se pozanimal, 0-3 ni kri, zdravnik ni znal prebrati laboratorijskega izvida, grrr... Pa rekel je, da imam osteoporozo verjetno ker imam svetle kosti na RTG, dobro da sem slišal rentgenologinjo ki je kolegici rekla, da bo malo posvetlila slike... Skratka, zdravniki me dostikrat tudi prestrašijo.

Vsekakor sem hipohonder, ki misli, da je itak prepozno za zdravljenje, na odkrivanje raka IV stopnje pa tudi če ne gre...

Samo moram se spraviti, so pa kar vrste ... :-&

Vse je še vedno grozno. Se mi pa simptomi malo spreminjajo. V žlički me manjkrat peče in manjkrat se mi hrana "zatakne" nad želodcem, se mi zdi, da se požiralnik manjkrat "narobe krči", imam pa večje probleme s požiranjem. Ker se mi je hrana v preteklih dneh parkrat zataknila, no ne vem kako naj rečem, včasih ne morem pogoltniti od prve, ampak šele drugo požiranje spravi dol, včasih se mi košček lešnika, drobtina kruha, rižek ipd. kot da bi se mi v grlu zataknil in gre težko dol. Par dni nazaj me je bolelo pri jedenju in požiranju na desni strani v grlu, sem se zdaj ustrašil za raka grla. Me je pa danes ponoči, ko se mi je grlo izsušilo, bolelo pri požiranju na levi strani. Zdaj previdno požiram in sem več čas fokusiran na požiranje in se mi zdi, da čudno požiram, tudi slino. Pa tudi ta globus senzacijo imam še vedno. A se lahko človek tako napsihira, da ima težave s požiranjem, ko mu "nič ni", je moje razmišljanje... Meni se seveda zdi, da ne. Požiranje je refleks, ne morejo ti drobi hrane ostati v grlu dlje časa. Da bi bilo to normalno, pa samo ne bi opazil, hočem reči, da bi samo pač večkrat pogoltnil pa to... mi je tudi malo verjetno. Nenazadnje se mi je v zadnjem mesecu ene 3x zaletelo ko sem srkal vročo juho ali čaj, to bi se spomnil, če bi se mi prej dogajalo. Pa ene 2x mi je kos kruha v grlu ostal, vsaj občutek je bil tak, ali ostane notri ali pa je tako kot s tableto če jo spiješ s premalo vode, se ti zdi, da je še nekaj časa prisotna nekje v grlu.

Skratka, ne vem več, kaj je res in kaj ne. Na pregled moram pa malo še počakati. Kar je težko. Povsod piše da težave s požiranje = nevarnost raka.

Jerry JA psihično se lahko napsihiraš da ne gre požirat, vdihnit zrak ipd ...

Fiziološki del:

Z leti imamo tudi manj sline (he he sem preštudirala skoraj VSE okol prebavil in presnove lani)
in ker ni dovolj sline se sproducira manj encimov...torej se prebava ne začne v ustih (kot bi se morala).
Pomembno je da jeeš umirjeno, počasi, vsak grižljaj prežvečiš 30x da se prepoji s slino...s tem se prebava začne v ustih in tudi ne požiraš prevelikih koškov, ki bi lahko v suhem grlu/požiralniku povzročali nelagodje.

Po drugi plati se lahko čuti v grlu/požiralniku neprijetnosti od refluksa, ki pa ga lahko ne čutiš kot zgago ampak le kot "nekaj motečega"...

Za več sline pomaga žvečilni gumi brez sladkorja, da ga žvečiš.
Koristne so tudi grenčice (čaj tavžentrože) ... ki spodbudijo slinjenje
in povečajo količino želodčne kisline. Le ta potem lažje prebavlja hrano,
ki se hitreje razgradi ... več je encimov ipd ..

Psihološki del:

Fajn se je tudi vprašat s čim bi se ukvarjal, če se ne bi z požiranjem?
Katera čustva morda nehote zanikam, potiskam ...
Obsesivno ukvarjanje s simptomi (kjer ni druge diagnoze) je tudi tihi klic,
po fokusu NASE! ... v smislu jaz sem pomemben ... notranji klic telesa da se ozreš vase,
da si do sebe nežen in sočuten, da se slišiš ... Telo to ne zna drugače povedat kot skozi neželjeno simptomatiko.
Morda česa ne moreš "prežvečiti" kar se ti je zgodilo v življenju,
lahko je to ločitev, ki je še sveža, če sem prav razumela...
Veliko dela "na sebi" je tukaj za tem lahko ...

 :rozicodam:

Ja, si mi dala dobra izhodišča, hvala ti!

Se trudim spraševati in delati na sebi, pa mi telo "daje" nove in nove znake, da je nekaj hudo narobe.

Prvo preiskavo, ki sem jo lahko dobil, je bil UZ ramen. Na desni strani imam tekočino pod mišico, kar je verjetno od miške... torej poklicana deformacija. Na levi strani imam par kalcinacij par mm, nič posebnega. Med levo ramo in vratom, kjer me najbolj boli, ni našla nič, vratu zadaj pa itak UZ ne prikaže.

Sem jo prosil še če mi ščitnico pregleda in vratne bezgavke, da se ne bom ves čas tipal, če je kje kaj narobe. Je rekla, da na razlago ščitnice se ne spozna toliko kot na sklepe, lahko pa naredi. In na levi strani je odkrila 5,7mm bulico. Je rekla, da je verjetno cista in da zgleda, da ni prekrvavljena. Me je pa napotila na odvzem krvi za ščitnične hormone in k tireologu...

Zdaj od nekoga, ki se ne spozna na ščitnico, je spet stara zgodba, so našli nekaj sumljivega in mi zasejali novo seme strahu. Sem vprašal, če me lahko od tega vrat boli, pa je rekla, da to pa ne. Sem jo vprašal, če lahko od tega imam težave s požiranjem (včeraj se mi je špaket zataknil oz sem moral 2x pogoltniti da je šel dol), pa je rekla, da pri tej majhnosti pa ne...

No in sem spet z novim strahom in v temi. Ciste so menda pogoste na ščitnici pri ženskah, pri moških precej manj in ko so, so večkrat rakaste kot pri ženskah. Nekako statistično imam 10-15% možnosti, da je to rak :-( To se mi zdi veliko. Eden od rakov ščitnice je anaplastični karcinom, ki je najbolj "deadly" rak kar jih je, podvoji se v tednu dni in ima samo en stadij: vedno je v stadiju IV, praktično brez preživetja, tako je nor. 4% rakov ščitnice je anaplastičnih na srečo. Saj seveda ne bi bil jaz jaz, če se ne bi bal da imam tega, ki je zasejal v požiralnik ali grlo... In zdaj bom čakal v strahu tireologa :-(

Pa to še ni vse... Zadnji dve noči ne spim po več ur, popoldne se mi začne glavobol (pravzaprav me ni minil od noči zdajle), ampak bolj pozno je, huje je in ko grem spati me zbudi iz spanja in je tako močan, da par ur ne moram nazaj zaspati. Je utripajoč in precej hud, najbolj izrazit na levi strani za levim očesom. Resnici na ljubo sem to že imel, točno na tej lokaciji, jaz imam pogosto glavobole, tudi za tem očesom sem imel. Ni me pa nikoli zbudil iz spanja in to je zdaj že drugo noč zapored...

Zdaj tenzijski glavobol ni (te glavobole sem kot pravim že preučeval), ker je bolj na eni strani, migrena mislim, da ni, ker nimam drugih znakov, lahko bi bil glavobol v roju, ki je pa redek. Ne vem ali je lahko iz vratu in ram, namreč zadnji 2 noči mi je slabše s tem vratom in ko se uležem in do jutra me vrat in rama bolita bolj kot čez dan, ko ustanem, ne vem ali je ta glavobol posledica vratu. Bi moral na MR, da bi se videlo 3d če je kakšen živec stisnjen. Razumsko gledano bi stisnjen živec morda lahko pojasnil vse moje simptome, tudi požiranje...

In preberem, da to je "red flag" za raka v glavi, če te zbudi iz spanja, pri mojih letih je raka v glavi kar nekaj.

Ampak meni je že vsega dovolj, samo še na jok mi gre, pa kaj je zdaj z mano narobe... Do oktobra sem bil ok, potem vrat in rama, potem želodec, požiralnik, grlo, zdaj cista na ščitnici, moreči glavoboli ponoči... pa ne morem za božjo voljo imeti 4 rake. No enega metastaziranega, samo verjetno bi mi zdravnik rekel, da "predobro zgledam", pol kile manj imam kot pred meseci, včasih malo tečem po 4 km (ko imam glavobol težko), verjetno ne dajem vtisa, kot da umiram, samo počutim se tako s toliko problemi naenkrat...

Ker nisem hipohonder ne bom o raku glave zdaj razmišljal :-) Samo če se mi bo pa to ponavljalo... :-((( Od stresa boli glava čez dan, ne ponoči. Pa tumor na ščitnici tudi ni "samo psiha", je strukturna sprememba (ki je res če ne bi prosil še za ščitnico, ker ne bi delal UZ rake, ne bi niti vedel v tej sekundi), torej nimam vsega od psihičnega stanja (ki je res zelo slabo, ker se mi simptomi kar množijo, pa vsi so nek "red flag", tudi bolečine v vratu ki so ponoči hujše so kao "red flag").

Eh ja...

Jerry psihična stiska - tudi stiska mišice v telesu in od tod zakrčenost, bolečine (t...
Ko se nekaj "seli po telesu" imaš odgovor da ni nekaj tragičnega ... ker pa je vse povezano v telesu (hormoni),
se povsod vse "oglaša" ko kaj ni ok.

Prva stvar, ki jo je res fajn razpucat v sebi je STRES.
(knjiga Ko telo reče Ne (M. Gabor) - je realen prikaz kao stres vpliva na raka in psihosomatiko.
Ni najlažja a je zelo poučna v smislu zavedanja, kaj vse sami sebi nakopljemo skozi stres.

STRES se dogaja, ko situaciji ali dogodku pripišemo ogrožujoč pomen za nas in sočasno odpišemo svoje sposobnosti biti kos temu. Torej po domače: sami sebe napsihiramo.

Jaz si ob težavah, ko res res močno podvomim v kak telesni simptom enostavno privoščim preiskavo. Samoplačniško ker so obravnave prijaznejše in hitrejše. In ne rabim se pregovarjat o napotnicah in čakati.
Glede ščitnice sem šla zato, ker sem želela vedeti ali imam težave v grlu ali s ščitnico.
Torej bolj zaradi izločitve kot zaradi težave.
- UZ ščitnice je simpl pregled ... odkrili podobno kot tebi eno malo zadevco nečesa na desni strani. Kontrola čez 1 leto.
- Kri sla dat (tsh, t3 in t4) v BIoLAb - poveš kaj hočeš in naredijo.

Kot vidim te lastne misli odnesejo. Če ti pomaga še Dr. Google je pa sploh štala.
Na Googlu je vse sorte info in te večinoma prestrašijo in je cela drama pol v mislih.
predlagam ti več umirjanja, sproščanja...časa z anaravo in tišino...in učit se (če še ne znaš)
bit z občutki, čustvi ... ne pobegnit v glavo/misli/iskanje rešitev.
Sprejmi NEGOTOVOST ko te kaj matr av telesu, bodi  do telesa ljubeč, umirjen in podporen.
Daj mu priložnost in čas da se sprosti in umiri.

 :rozicodam:

Če te tako zelo skrbi diagnoza rak in če želiš prehiteti čakanje pri zdravniku, ti predlagam, da greš na Adrialab in si daš samoplačniško pregledati markerje za raka (krvni testi). Jih je več, odvisno za katero vrsto raka. Pa še dragi ti testi niso,  se boš pa lahko malo pomiril in mirnejši dočakal ostale preglede.

Ribica

Ribica si mislila na tumorske markerje?
Ker mislim, da ne bo pokazalo a so maligni ali benigni,.
 :kiselnasmeh: pokaže pa res že zgodnje faze ali predfaze tumorjev.

Tumorski markerji ja... sem jih pregledal pred leti že... Problem je, ker niso dober pokazatelj, ali imaš raka ali ne (razen PSA, tega preverjam na 2 leti, oče je imel raka prostate, imam OK PSA), CEA, CA19 itd... kažejo lahko na raka prebavil in druge rake. Ne smemo jih uporabiti za diagnozo ali samodiagnozo, ker so lahko lažno negativni (večkrat) ali lažno pozitivni (manjkrat). Kar pomeni, da slabo pomirijo, kar je pa huje je to, da lahko pošteno prestrašijo.

Saj tole s ščitnico je nekako tako... Zdaj moram čakati tireologa, da bo dobro pregledal ščitnico, ker ta ki mi jo je, ne zna dobro diagnosticirati ščitnice je rekla, našla je le 6mm bulico in pravi, da notri ne vidi patološke prekrvavitve, da je verjetno pretežno cista. Ni pa pogledala ali so notri kalcinacije, ali ima cista "odmev" ipd. Torej sem od pregleda dobil točno to, česar v tem trenutku ne potrebujem - dodatno negotovost in tuhtanje...

Kakorkoli, a tudi nočni hudi glavoboli za levim očesom so lahko pač simptom izrednega stresa? A ni tako, da če se ponoči kaj dogaja, to ponavadi ni psihično, ponoči se vse umiri. Sicer imam pogosto nočne more, tako da vse se ne umiri. Ker sem našel sem si enkrat leta 2018 zapisal, da imam glavobol za levim očesom ki je trajal tokrat celo noč, šele 2 lekadola sta pomagala... izgleda da sem vsaj eno epizodo tega groznega glavobola imel že 3 leta nazaj. Iz tega sklepam, da je to "isto sranje, drugo pakovanje".

Vse se mi je pa začelo konec oktobra s tem vratom in rameni in ne gre in ne gre na bolje :-(                                 

Aslan: Večina žensk po 50 ima ciste v ščitnici ne vedo zakaj, 95% je nerakastih. Pri moških je tega 7x manj, je pa večji odstotek raka pri tistih, ki imajo cisto. Ena je v tem primeru slabše, kot če bi jih bilo več.

Zadnjič se mi je zaletelo ko sem srebal vročo juho in 1x ko sem srebal čaj.
Danes se mi je zaletelo ko sem pogoltnil slino, da sem kašljal.
A je to možno, ker sem tako v stresu, samo 1x se mi je danes to zgodilo, zdaj spet požiram ok, edino malo me boli prsni koš in ta večerni glavobol imam spet...
Če jaz pridem živ skozi tole...

Jerry JA ti si čisto napsihiran od samo-diagnoz in dr.Googla.
 :kiselnasmeh:
Po psihološko bi se temu reko, da te matrajo obsesivne misli.

Da se ti zaleti od napsihiranosti?

Je pa en tuj zdravnik mi napisal na enem posvetu, da nimam zdravstvene fobije, ampak da gre že bolj za OCD pri meni...

Ker ko sem se napsihiral, da imam ALS, sem začel trzati povsod in še zdaj ni čisto ok. Zdaj sem se pa napsihiral, da imam raka požiralnika in telo verjetno reagira na tak način :-(

Ja ... obsesivno kompulzivna motnja :-)
OBSESIVNA MISEL = simptomi, pretirano preverjanje .. se zaciklaš, doživljaš anxo ...
nato sledi KOMPULZIVO DEJANJE = pregled (ki ti ovrže hudo diagnozo)

Pogosto povezano z potlačeno jezo ...

V bistvu niti ne vem več kaj sem napsihiran, bil sem na raka požiralnika, samo zatikajo se mi mali delčki in me sili k odhrkavanju, zaletelo se mi je pa na tekočine, se mi zdi, da sem se že bolj na ALS zapsihiral, ker pri raku se ti najprej kruh in meso zatikata, tekočine pa bolj pri ALS, ker so mišice bolj šibke.

No vmes me pa še ščitnica teži, drug teden imam pregled pri tireologu, bo verjetno bolj natančno pogledal bulico.

V zvezi z OCD - jaz dobim simptom, ki se ga bojim (da se mi zaleti, ko pijem), to je neverjetno, če res ni to, česar se bojim. Saj se bo pokazalo...

Očitno me ORL preizkava ne bo pomirila. Danes zjutraj se mi je ta drugič skoraj zaletelo s slino samo. Pa kot imam v glavi nisem pogoltnil narobe, mislim da sem vdihnil in dobil malo sline v sapnik. Ne spomnim se dobro. Saj s sluzjo imam jaz probleme že 7 let, preveč sluzi imam, pogosto si moram čistiti grlo (odhrkavati), nekako nisem bil pozoren niti na to, ker pač ne smatram za nevarno. Pa nikoli mi ni sluz prišla v sapnik.

Zdaj pa takole... Psiha se kot vem težko igra s temi refleksi. Rak požiralnika je pa vedno manj verjeten po mojem, če imam težave s slino in pijačo pa malimi ostanki hrane kot s kosom kruha, potem je rak manj verjeten.

In na mojo žalost je spet večja verjetnost, da gre za bulbarni ALS, ker tam so pa točno težave z mišicami zaradi propadanja motoričnih nevronov. In imaš probleme s slino, pitjem prej kot s hrano. Edino glas pa razen da imam tu in tam malo hripavega, imam normalno močan, pri ALS ti gre tudi glas, ker mišice ne delajo več ok.

Ugotavljam pa, da me tudi ORL pregled ne "reši" muke psihične, ker če ne bodo nič našli v grlu, je pa verjetnost, da je nevrološko. Prognoza vsega tega je pa v glavnem taka, da čez par mesecev ali let v tem primeru ne bom več težil po tem forumu....

Jerry, da pomiriš notranje demone pa pojdi k nevrologu na checking za ALS.
Ker samo-psihiranje ti nič ne pomaga - ti pa zagotovo škoduje.

Stres vpliva na mnogo procesov v telesu ... že samo na želodčno kislino, ki potem vpliva tudi na požiralnik, slino itd ... Psiha pa vpliva na požiranje, dihanje ... in ko smo v stresu nismo mirni - naš dih torej ni miren ... misli tudi ne ... nismo "tukaj in zdaj" ... smo "v kaj pa če-jih" ... in človeško je da se nam zaleti slina ... da se odkašljujejmo (povezano sicer lahko tudi z refluksom) ...


Mlečni izdelki radi zasluzijo telo.
Tako, da ena od opcij je da jih za nekaj časa črtaš z jedilnika.

Moje sočutje do teh res napornih misli,
ki te dan za dnem plašijo ... bo treba razviti v sebi neko samo-cenzuro,
da te misli ne odpeljejo predaleč ... da se lahko pomiriš in veš da en simptom še ni rak.
 :rozicodam:

Hvala ti, Alsan!  :-* :srce-utrip:

Torej ORL, Gastro, nevrolog :-( En simptom ni rak, imam pa polno simptomov za vse mogoče.

2 noči me je bolela glava ponoči da nisem mogel dobro spati, za levim očesom mi je utripalo, res na hudo. Sem imel pa že 3 leta nazaj neko podobno epizodo za par dni...

Saj danes me pa spet v požiralniku bolj peče za prsnico...

Glava rada boli, ko se v njej nadrenja preveč napornih misli ...
Sprejet glavobol - in delat na sproščanju misli ...
Iz glave pozornost v telesne feelinge - emocije ..

Stres lahko poveča želodčno kislino in posledično refluks.
Pol te pa heca day after ...

Meni se to zdi tko fajn, ker če te en sam simptom matra in se še rapidno slabša res ni ok.
Ko pa zadeve skačejo sem in tja po telesu - je velika vloga psihosomatike.
Učit se fokus dat na nekaj izven sebe - narava, opazovanje, štetje ... s tem preusmeriš obsesivno pozornost s telesnih simptomov. Pa karkoli najti kar ti napolni srce, prebudi veselje in smisel ... takrat ponavadi "simptomi" čudežno poniknejo.
 :pomezik: :rozicodam:

Heh ja, ne saj to požiranje mi gre samo na slabše se mi zdi,vrat je 3 mesece enako (ima boljšo fazo ko me nekje med lopaticami boli vedno pa ramena, pa slabšo fazo, ko me vse boli in ves vrat), želodec oz. bolečine v žlički in prsnici ter glavoboli pa res nihajo. Tudi hripavost glasu. Tako da požiranje me res najbolj skrbi. En dopisni nevrolog mi je včeraj napisal, da simptomi ne ustrezajo ALS.

Ta Covid čas je malo dodatno zapletel, malo je nekaterim težje se "zaposliti" s čim, ko praktično nikamor ne moreš. Ja vem, v sebi moraš najti mir, samo v meni je trenutno nemir.

Hvala ti za vse spodbudne besede! Objem!

Ko se je meni kdaj kak simptom preveč usedel v um ... sem šla pol k zdravniku na preiskavo ...
pa ni bilo NIČ od diagnoze ... no pol so pa čez noč VSi dotedanji simptomi izginili.
 :sesmejem: :sesmejem:  :-[ :-[
Pa sem se pol naučila tudi v praksi kako moč ima naš um.
V dobrem in slabem. Lahko je naš veliki podpornik ali pa naš veliki krvnik.
 8)


Pravzaprav se niti ne rabimo zaposliti z nečim, ko nam je težko se moramo naučiti biti v stiku s seboj s feelingom. Občutiti čustva polno in sedet z njimi - na ta način se razgradijo ... izzvenijo.
Bolj ko se zaposlimo s čim - bolj jih tlačimo in zanikamo - in več simptomov anxe pol imamo.
Pa nekaj dela na notranjem otroku in njegovih strahovih tudi prav pride ...

Drugače pa kljub Covidu gremo lahko ven :-) in to celo brez mask  :sesmejem: :sesmejem:

Narava vabi - hoja je odlična meditacija, pa hoja na kak bližnji hrib.
Telo aktivirat, predihat ... da se ne zasedi doma, zakrči z strahovi v njem vred.

Z veseljem pomagam, če le znam  :rozicodam:

Ja saj to delam, hodim ven, tudi tečem po 4km vsak drug dan, če le znese. No kakšen bi rekel, da že če lahko tečem (sicer počasi) 4km imam težko zadnji stadij raka (prvi stadij nima simptomov).

Ja, saj čakam na pregled, še 3 tedne. Me res zanima kaj bodo videli v grlu, dejansko sem prepričan, da nekaj zelo slabega. Ne zdi se mi možno, da bi videli nič, malo vneto od LFR in sluzi (v grlu imam kronični faringitis in pogosto si odhrkavam sluz že nekih 7 let).

Ampak ja, ni nemogoče. Ti povem tole "zgodbo".

Leto dni nazaj sem imel pogoste palpitacije srčne. To sem jih imel že leta, ampak lani je bilo bolj izrazito. Pa se nisem nekaj hudo ustrašil jih, a na nekem sistematskem pregledu lani so na EKG videli nekaj "sumljivega" neke čudne špičke in me poslali h kardiologu. No, takrat sem pa se ustrašil in mislil, da so morda palpitacije znak teh špičk. No sreči sem bil hitro na vrsti, je kardiolog odkril, da imam nek prolaps mitralne zaklopke, verjetno od rojstva. Po domače povedano mi zaklopka ne dela 100% ampak nekih 90%. Je rekel kadriolog, da bom imel čez nekih 20-30 let lahko probleme, če bom kaj bolan, bom bolj švih kot bi sicer bil. Pa da ne smem uteži dvigovati pa stvari s silo itd. Sem ga vprašal če se lahko zato celo življenje precej hitro zadiham, pa je rekel, da lahko. Pa nisem ravno športnik tudi pa se pozna. No sem hkrati vprašal še za te palpitacije, pa je rekel, da ni nič takega, da je lahko od tega, seveda...

No, da skrajšam zgodbo. Mislim da odkar sem prišel od kardiologa tisti dan, ne vem če sem od takrat (leto dni) enkrat čutil palpitacije. Pa verjemi, če bi mi delalo tako srce, bi jih čutil. Ni jih več, izginile so. Pa s psiho ne morem vplivati na to da mi bo srce 10x hitreje utripnilo potem pa spet normalno. Ali pač? In če lahko, ali lahko tudi vplivam na refleks požiranja???

 :sesmejem: :sesmejem:
Naše MISLI spodbudijo telesne procese tako in drugače.
Ko gledaš grozljivko te postane strah, srčni utrip se zviša ... (pa si na varnem pred TV).
Ko gledaš XXX se tudi začne dogajat - tud če nočeš ;-)

Pomisli kakšno moč imajo misli ... moški, ki se boji da ne bo erekcije ima prej ko slej težavo z njo.
 :sshockedd:

Naredi TEST - namerno preusmerjaj misli en teden na stvari zunaj telesa,
vsakič ko te "napadejo misli o rakih" ... popoln fokus na kak predmet (oblika, barva, velikost...).
MINDFULNESS vaje katerekoli ... to je "nepresojajoče opazovanje" ...
Ko se tega naučiš na zunanjih objektih, boš to veščino lahko uporabil na sebi glede telesa.
Opazoval boš "simptom" - nepresojajoče (samo čutiš ga in ga sprejmeš) brez diagnostike ...
Čudežno mine ... vaja dela mojstra.
Prva tako če so misli mirne - je telo mirno in vsi procesi lepo tečejo v njem  :uratece: :048: :043:

LOOOL  :wav:


Torej naj opazujem, kako imam kepo v grlu, kako me peče v žlički, kako težje pogoltnem... brez da bi na karkoli pomislil ob tem? Samo opazujem, kako je? Ker mene ravno to, ker opazujem, znervira. Ampak ja, opazujem čustveno, tem bolečinam in težavam pripišem pomen, seveda. Da imam raka, ker so mi to simptomi raka.

PS - Evo, sem se že jaz naučil citirati tule...

JA - nepresojajoče sprejemanje tega kar je. :oki:

Sicer je težko takole "na glavo" skočit v to nalogo, zato sem ti napisala da začni prvo z opazovanjem zunanjih zadev. Nato pa preideš na Body-sken ... si tisti, ki opazuje procese v svojem telesu ... jih sprejema... ne glede na stanje ... pogoltnem slino ... opazim kako se slina nabere, pojavi se cmok...pojavi se misel ... (ti si opazovalec vsega: telesnih senzacij, misli ...) brez interpretacije.

Skozi to tehniko (na čuječnost usmerjene intervence) se učiš sprejemanja stvari kot so.
Nase pogledaš z distance, nevpleteno in zato bolj "trezno" in realno.
In si hkrati sočuten do tega kar ti dogaja - brez samokritike, brez samoplašenja...

Veliko vaje ... res vaje in vaje ...
In to ne samo ko je frka - tega se uči ko si umirjen za začetek ...
 :rozicodam:

V četrtek se bom naročil na ORL privat. Problem je, ker je v moji glavi diagnoza rak grla/požiralnika in vsak dan se mi nekako to "potrdi". Včeraj sem pil zvečer in se mi je pa hudo zaletelo, sem kašljal in danes me boli v žlički in malo sili na kašelj, verjetno sem dobil malo vode v sapnik.

In zdaj gledam dnevnik svoj, tako ali drugače se mi je 4x zaletelo v zadnjih 10 dneh, prej se mi pa ni (mi je pa hrana ostala v grlu da sem moral večkrat pogoltniti).

In sem prebral tudi, da tole gotovo ni psihosomatsko, da je ponavadi nevrološki problem pri požiranju (torej ALS, Alzheimer, Parkinson) ali pa strukturni (torej rak ipd.). Piše edino da psiha lahko poveča probleme, taki problemi pa niso od psihe. Saj res, v bistvu mi ne deluje več refleks, ki mi je delal 52 let. Pa kot kaže se mi slabša zdaj še tako, da se mi rado zaleti. Vrat je pa enako 3 mesece, bolečine v žlički pa pridejo in gredo.

Teža mi nekako niha za kilo gor ali dol, kar je nenavadno, da ni več, glede na to da kar veliko jem...

Skratka, v svoji glavi sem prepričan, da umiram in da taki simptomi ne morejo biti brez takega hudega razloga, kot je rak ali ALS. Na nobeni strani z anksioznostjo ni problemov s požiranjem in zaletavanjem. Občutek globusa je največ, kar je, saj tudi to imam, samo ne samo to.

Danes tesnoba na +10. Ne vem če sem se kdaj počutil tako slabo kot danes.

PS - Aja, pa še to je da imam probleme s tem požiranjem in vratom, generalno se ne počutim nekaj slabo, tudi to je slaba novica, pomeni da ni vnetje ipd. Pri raku imaš problem samo z določeno stvarjo, ne s celim telesom (no, čez par mesecev imaš z vsem problem).

Jerry moje sočutje  :rozicodam:
Pojdi čimprej na pregled, ker ta negotovost te res psihično uničuje.
Pa dr. Google tud naredi ful škode  ...
 :rozicodam:

Ja vem, in zdravniki me tudi uničujejo. So mi spet dali pregledati kri zaradi hormonov ščitnice. In urin, ker je ortoped trdil, da imam kri v urinu, čeprav je za U-eritrocite 0-3 normalno... No zdaj je to še vedno enako, je pa hemoglobin preko palčke 1 namesto 0, torej kri v urinu. In zdaj naj se še za to sekiram in hodim na neke preiskave, meni se res ne da. Pa to so neke mejne vrednosti, enkrat je, enkrat ni...

Danes imam tireologa, tudi nisem najbolj sproščen, čeprav začudo nisem tako zaskrbljen za ščitnico kot sem za grlo in vrat.

Samo da mi najdejo bulo na ščitnici in kri v urinu, s tem nimam problemov, probleme imam z grlom in z vratom in z želodcem.

Jest imam izkušnjo, da vse preiskave prinesejo neka mala odstopanja in da so nekako normalna.
Pa tudi to, da dr. vedno iščejo neko patologijo in napišejo kot "izvid" nekaj tudi če nimam nič.
(ORL mi je napisal, da narobe "govorim" in mam zato težave v grlu .....sem zato šla k drugemu ki pa je rekel da sme OK).

Dobro pravi  :rozicodam:

Pri grlu in želodcu ti lahko družbo delam trenutno  :sesmejem:
Mogoče dobiva skupinski popust pri dr. ...  :sesmejem: (mal heca ne škodi)

Heh, kakšne probleme imaš pa ti trenutno z grlom?

Sem nazaj iz pregleda, doktor je rekel, da je cista 6x5x7mm velika, da je notri tekočina, da 95-99% ni rak in naj čez 3 mesece spet pridem na UZ da preveri, če je kaj zrastlo. 99% pravi, da ni anaplastičen rak (najbolj divji rak kar obstaja, v 1 tednu se podvoji), 95% da ni rak.

Pravi, da ta najdba ne pojasnjuje težav pri požiranju niti težav z vratom.

Drug teden bom še enkrat dal urin, če je še kri. Jaz sem šel večer pred oddajo teči 5km, neka statistična možnost je, da je kri od teka, je menda en znan fenomen... samo nisem tekel hitro niti daleč, tako da dvomim, ampak... 1 mesec nazaj ni bilo krvi, zdaj je preko palčke pokaže, preko centrifuge pa ne, tako da...

Kot bi bilo vneto a ni ... grlo/požiralnik. Pride pa mine ... čez noč lahko ..
Zato sem šla k ORL, da sem dobila potrditev, da ni nič konkretno narobe.
Težava očitno izvira iz presnove/prebave/žel.kisline/refluksa.

Lajf po 50-tem je očitno zdravstveno kompliciran
 :o :zglavovzid:

Ampak nimaš, da se ti zaleti kdaj pa da ti koščki hrane ostanejo v grlu še nekaj časa pa se moraš potem odhrkati?

A do 50 leta pa nisi imela problemov s tem? Jaz imam take in drugačne zdr. probleme že 20 let ;-( Sem že kar izmučen.

Prihodnji teden začnem s psihoterapijo.

A že v živo al prek medija?

V živo.

Ne, nič se mi ne zaleti, vse ok s požiranjem.

Nikoli nič vezanega na prebavila/presnovo.
Potem pa res "čez noč", kot strela z jasnega.
 :kiselnasmeh:
Sam se ne dam - probala vse možne naravne metode in očitno deluje neki, da gre na bolje.

Top, sem vesel zate, čeprav te ne poznam v živo  :clap:

Hvala  :rozicodam: :-[

Tudi tvoje tegobe se bodo unesle, držim pesti, da bodo vsi pregledi BP.

Kako rečejo že, iz tvojih ust v božja ušesa.

Sem bil še pri enem ortopedu za vrat, me je poslal na Magnetno resonanco vratu, pa bomo videli...

S požiranjem sem imel ene par dni manj težav!!! Niti enkrat se mi ni zaletelo, zatikalo se mi je manj.

Danes sem se pa spet prestrašil, ker tam na desni strani kjer se mi je zatikalo in kjer me je bolelo ko se mi je kaj zataknilo mi je v enem trenutku kot bi mi zapulziralo notri nekaj in me je zbodlo ko sem pogoltnil na "orenk", za sekundo ali dve. In to se je v roku minute večkrat ponovilo, sem mislil, da se mi je kaj zataknilo samo nisem imel tega občutka, samo ko sem pogoltnil slino me je ostro zabolelo na desni strani, in potem je nehalo kot je prišlo... Samo verjetno to res ne more biti rak, prej me pa 5 dni ni zabolelo na desni (še prej me pa je)...

V soboto imam MR vratne hrbtenice, me je kar groza, če bodo odkrili kakšen tumor kje...

Bom držala pesti, da bo vse ok ... in po vsej verjetnosti tudi bo vse ok.
Probaj ubrati miselnost, da dokler ti ne dokažejo "zločina" si nedolžen.
Torej, dokler nimaš diagnoze si ZDRAV!!!
 :wav:
Think positive +
 ;D
Po mojih feelingih si zdrav a zelo prestrašen.
Katastrofiziranje je pa za anksioznost značilno.
Situacije preceniš kot zelo ogrožujoče, svojo sposobnost soočanja s tem pa odpisuješ.
 :kiselnasmeh:

Upam, ja. Ker to je THE najpomembnejša preiskava v zvezi z vratom, ki me 3,5 meseca boli brez da bi nehal, kar mi je osnova, da mi je v glavi, da je to nekaj hudega, sicer bi šlo na bolje. Niha od slabega v zelo slabo in nazaj, ni slabše kot 3 mesece nazaj, ampak nikoli ne izgine. Par dni nazaj sem komaj premikal vrat in zjutraj je najslabše (sicer se omenja če je ponoči hrbtenica slabše je to znamenje raka lahko, samo mislim, da je to izvzeto iz konteksta).

Ja, ta preiskava je to, kar je ORL pregled za grlo in gastroskopija za želodec in požiralnik. Po tej preiskavi bom izvedel, ali je moja bolečina vratu nevarna ali ni. Po tem, če ne bodo nič našli, bom "fantaziral" samo še za grlo in želodec dokler ne bo na vrsti še ostalo. Ker če je kaj na hrbtenici, se bo tu videlo, v to pa res verjamem. Tudi verjamem, da če se ne bo nič videlo, da nič takega ni. Sem gledal kako delajo preiskavo in kako dobiš prerez človekove hrbtenice in je wau. Naredi RTG rentgen kot iz leta 1900. No saj tudi je. Tole te čisto po "slicih" gleda v vse tri dimenzije naredi slike, noro. Medicina v svojem najboljšem, sicer je pa izumitelj dobil Nobelovo nagrado se mi zdi.

Problem je ker to da mene boli 3,5 meseca zame nedvomno pomeni, da bodo nekaj našli :(


Ja, saj zato se mi pa zdi, kot da grem na vislice, dobiti diagnozo...


Ja, to je problem, tako se počutim, zato ne maram na preiskave, ker do takrat sem zdrav, potem pa se mi zdi, da ne bom več...


To drugo definitivno pa zakatastrofiran tudi, zdrav bomo pa videli. Me res zanima ali normalne dražljaje v grlu, ko mi drobtinice ne gredo takoj dol zaradi pozornosti postanejo moteče, če pa ne bi imel tega strahu, da je to ne vem kaj, bi pa pač malo se skašljal tu in tam, malo pohrkal kdaj, večkrat pogoltnil in sploh ne bi prišlo do zavesti da ni vsak požirek optimalen...


Saj terapevtka je odkrila, da jaz nisem zakatastrofiran samo za zdravje, ampak za večino stvari. Preden sem šel na Tajsko enkrat sem se ful bal da me dobi ena meduza, ki ubije, statistično gledano je ubila 3 ljudi od 50 milijonov turistov tam v 10 letih, tako da... Možno je, ampak to je neverjeten dogodek, kot komet na glavo. Jaz se pa teh redkih dogodkov bojim kot da so dejstvo. Tudi ALS, veliko se govori o njemu, samo dejstvo je da na leto zboli 2-4 ljudi na vsakih 100.000. A bi igral loto s tako verjetnostjo? Ne bi, bi rekel, da je idiotsko misliti, da bom zadel pri taki verjetnosti...

Tako da na splošno se bojim "za življenje" in se počutim ogroženega iz vseh smeri. Tudi finančno je podobno "ogrožujoče" že leta, čeprav še vedno nekako imam za preživeti. Tudi za druge bližnje se ful bojim, zato mame nisem že mesece obiskal zaradi korone...

No, je pa res da sem dobil vrat/grlo/požiralnik v fokus in od takrat res precej manj o koroni razmišljam... En plus vsaj...

Lepo bodi!  :oki: :wav:

Definitivno mi tole niha. Ene 5 dni sem skoraj dobro požiral, danes in včeraj se mi pa pogosto malo zatakne košček hrane pa parkrat sem "vdihnil tekočino", enkrat ko sem med jedjo govoril in drugič ko sem hotel nekaj povedati, pa sem imel še slino v ustih. Tole mi res ni psihološko, ampak bolj nevrološko :-((( To se ne dogaja niti najbolj anksioznim.

Živjo jerry2!  :)

Jaz bi ti samo rada povedala, da se meni tudi hrana ustavlja v grlu ob težkih obdobjih. Bolj ko razmišljam o tem, težje pogoltnem. Pri meni je kot, da bi izgubila refleks za požiranje. ko spijem nekaj poleg je ok. Sem imela obdobja, ko sem imela poleg obroka vedno vodo.

Drugače pa kepa v grlu je sigurno od kisline. Mene tudi rad muči želodec in razumem tvojo paniko. Sem tam tam včasih :'(. Naj ti povem še, da tableti znajo dooolgo rabit, da primejo. Pa tudi ko primejo, ni rečeno, ad bo kar dobro. Težave se lahko omilijo, ostalo bo naredil čas. Meni je dieat tudi kar zelo pomagala. Sploh mleko mi zjutraj ne naredi dobro. Jaz poleg jem še probiotike ali pa smrekovo smolo. Meni pomaga, da preživim tistih par slabih dni, ko nisem na nikamor.

Vrat in hrbet pa lahko bolita tudi od zategnjenosti.

Kako pa je bilo na preiskavah?

Drži se, jaz sem s tabo :)

LP, Nora

Hvala, Nora za podporo.

Ja, bolj kot sem pozoren na požiranje, slabše mi gre in to bolj tekočine kot trdne snovi, pijača ko razmišljam o tem, se mi precej rada pride malo v sapnik... Se mi pa trenutno manj zaleti kot se mi je 2 tedna nazaj.

Imam pa hud globus ja, a to je od kisline lahko? Ker to je vse prepleteno, dejansko dostikrat ne vem ali imam cmok v grlu ali me boli v žlički, čeprav je razdalja med obema stvarema 30 cm po mojem...

Kaj pa imaš za dieto poleg ne-mlečnih izdelkov? Probiotike jem, ker črevesje me tudi muči, najbolj napenjanje, ki je kakšne dni res hudo.

Smrekovo smolo tudi jaz uživam.

Sem bil pri manualnem terapevtu danes, je rekel da mi ne more pomagati, ker načina življenja ne more spremeniti... karkoli to pomeni. Me je mlo pretipal in pravi, da pri njemu je tako, da ljudje v takem stanju, kot sem jaz prišel, odidejo od njega. Skratka, da moj izvid ni nič zelo pretresljiv (vkleščen živec???)...

Na fizioterapiji so pa kot za tekočim trakom, na magnet, na TENS, nekaj za natezovanje glave, pa konec, ne vprašajo niti dobro, kje me boli :-(

Morda pozna kdo res dobrega fizioterapevta, ki bi mi vsaj kalcinacijo v rami nekako zdrobil?

In ja, grlo in požiralnik/želoec sta še uganki... mi pa simptomi nihajo in se spreminjajo malo, ta globu s je kot bi me kdo tiščal pod adamovim jabolkom. Imam pa res težke in stresne ne samo dneve, cele mesece... nobene zabave, samo zaskrbljenost, verjetno je logično tudi, da bi bilo "psihično", brez raka.

Ker grlo je uganka, vrat pa ni, MR je to za vrat kar je gatroskopija za požiralnik. Če tu niso videli raka , potem mene ne boli vrat od raka. In spet zgleda je tisto, imam neke obrabe, samo... izvid ne pojasnjuje da komaj spim od bolečin v vratu in ramenih (nimam na kateri strani spati ker me vse boli), pa dnevni glavoboli... torej simptomi so, jasnega vzroka pa niso našli za tako hude bolečine tako dolgo :-(

jerry2,

ta cmok pod adamovim jabolkom imam tudi jaz, vedno ob tezavah z želodcem. To zateka kislina navzgor in zdraži sluznico požiralnika. Zatika se ti pomoje zato, ker imaš fokus tam. Ja, problem je, ker od višine ključnice pa do želodca nekako ne čutimo požiralika in potem zna malo begat občutek kje je točno problem. Težko je odmislit, ker ješ pač večkrat na dan.

 Ampak jaz ko berem tvoje težave najdem s svojimi veliko podobnega. Vključno s strahovi  :sesmejem:. Točno take težave sem imela 5 let nazaj, pa sem še vedno tu. Jerry, tesnoba je hudič in temu kar se ti trenutno dogaja je začaran krog. Centripetalna sila te je potegnila not in te melje in ne moreš ven. Simptomi --> tesnoba --> še več simptomov --> še večja tesnoba ... stvar eskalira in si na koncu hin od tesnobe. Počutje je pa grozno, vem. Vem tudi kako težko je prepričat prepričanega, tako da le pojdi na vse preglede, da te pomirijo. Jaz sem bila vedno po pregledih super nekaj časa, pa se je vrag vrnil in butnil drugje. Sem zamenjala vse možne ponovne preglede s psihoterapijo in ko sem tja hodila, sem bila še vedno prepričana, da nisem na pravem mestu. Ampak sčasoma pa gre.

Mene še vedno skrbi. So obdobja ko me bolj in so obdobja ko sem čisto ok. Trenutno me spet skrbi in moje skrbi so podobne tvojim v tem trenutku, pa potiho vem, da mi je vse spet kapnilo čez rob in da nisem dovolj zase poskrbela. Pa grem vseeno na pregled h svoji zdravnici in če bo potrebno še enkrat na gastro (dvakarat sem že bila). Ampak pomemben premik se mi zdi v tem, da zmorem kljub skrbem funkcionirat, da nisem vseskozi na robu panike, da lahko delam, uživam z družino. Pride slabši dan, pa ga nekako preguram.

Jaz predlagam psihoterapijo, če pa ne gre, pa vsaj za berglo na začetku kak ad, da si toliko opomoreš, da boš lahko delal na sebi.

Objem, Nora

Ja, pregledi, pregledi, nikoli se ne neha. Zdaj je grlo, če na grlu ne bo nič je požiralnik (ker sta soseda, težko reči od kje prihaja), potem pa kaj tretjega, znaveličan sem že. Pa vedno je tisto: Tokrat je pa drugače (bolj resni, bolj nevarni simptomi)... Vsak, ki mu rečeš, da težko požiraš se mu vidi, da si misli, da to je pa huda bolezen... Ma tekočino težje pogoltnem kot trdno stvar, pa lažje mi gre po napačni cevi malo, ampak se mi zdi, da ta fukus kvari refleks, fokus pa je, če me stiska pod adamovim jabolkom, tudi ko vodo pogoltnem ali slino. Ko jem je malo boljše s tem, se mi pa dostikrat kakšna drobtina, majhen košček hrane zatakne, da se moram odhrkati ali ponovno pogoltniti. Saj niti ne vem, ali "normalen" človek vedno spravi vsako drobtinico dol od prve, ali se tudi kaj odhrka po kosilu, po mojem ljudje, ki jih ni strah niti ne vedo, da to počnejo recimo. Če te ne straši pač malo pokašljaš pa je.

Ta občutek globusa imam 10 dni ful močan, prej je bilo pa kakšen teden bistveno bolje nasploh s požiranjem. Takrat sem si rekel, da to potem gotovo ne more biti rak, zdaj imam pa spet hujše simptome, se pa ne držim tega, kar sem rekel... Pa z rakom nekako v sebi vem, da ne bi bilo bolje niti en dan, kajne. Bi bil presenečen, če bi bil po svboje, se ga pa bojim, kot da je, če se da to sploh razumeti. Počutim se, kot da ga imam, bi bil pa presenečen, če bi ga res imel...

Globus mi je zato hujši ker je konstanten in prisoten tudi ko ne jem, če se mi je kaj zataknil se mi je le med jedjo.

A tebi globus tudi nagaja če ne ješ?

Ja, začaran krog je, ampak 10 dni nazaj je bilo bolje in mi je tesnoba popustila malo, zakaj je spet tako nazaj prišla, res sem se malo oddahnil, da potem že ne more biti tako hudo, če je bolje (z vratom ni, z grlom pa je bilo)...

Ja, če zmoreš funkcionirati kljub problemom je že en korak, se strinjam. Imam slabo splošno zdravnico, zato pri njej ne iščem nasvetov. Nove pa ni za dobiti :-( Vse zasedeno.

Psihoterapijo zdaj obiskujem, 2x sem bil, šele uvodna srečanja, me ne pozna še dovolj. Bo pa verjetno rekla, da nečesa ne morem prebaviti, pogoltniti, da je to čisto simbolično s požiranjem glede na to, kaj "se mi je zgodilo" v zadnjih 2 letih vse in v kakšni tesnobi sem. Globus je celo značilen za tesnobo, zatikanje hrane ne najbolj. Ampak res, samo za hip si pozoren na požiranje, pa je problem. Pa ko je ta globus se mi zdi, da imam dejansko oteklino tam in ko pogoltnem je občutek, kot da je stisnjeno in težje pogoltnem vodo, ampak jo. Oh ja.

Objem

Jerry

PS - Me pa te preizkave tako psihično uničijo, kot me je ta MR zdaj, da enostavno ne morem iti hkrati še na gastro zdaj, preveč me je strah.

PS2 - Je pa hec, zjutraj ko se zbudim, ponavadi nimam globusa, čez dan ga imam, počasi nastane proti poldnevu oz. vsaj poslabša še... Da še slino "komaj pogoltnem" (pač občutek je tak).

Ok, mogoče bom malo naivno izpadel... Jerry, berem te že en lepš čas, pa si ne morem kaj, da se ne bi javil...

Dobil sem občutek, da imaš nekakšen "fetiš" za to, da se ti zaleti ob vsakokratnem hranjenju. To ti nabilda ego v smislu "Tako je! Saj sem vedel! Raka na požiralniku imam!"

A pa bi znal samega sebe spravit v neko formo, kjer bi odmislil zunanje občutke in enostavno užival v hrani?

Mogoče za prvo pomisli, kaj je tebi najljubša zadeva, kruh, melnacani, paradižnik, sir, brstični ohrovt, zabeljen z drobtinami, you name it...?

Si kdaj poizkusil uživati v obroku? Poizkusi s kombinacijo... Skuhaj si nekaj, kar ti dela lušte, se vsedi, navij svojo najljubšo glasbo in predvsem, vzemi si čas. Veliko časa. Mogoče še telefon utišaš, da te ne kliče glih vsak akviziter med  jedjo :sesmejem:

Pa v smislu "ne goltaj, ker pričakuješ v naslednjem momentu zatik v grlu zaradi zvonca z jehovimi pričami in stražnim stolpom". Aja, pa seveda, ne išči v vsakem momentu tisti tik, ko se ti zatakne. Verjamem, da je to težko izvesti, če te stalno nekaj preganja v ozadju...

Človek, daj si priložnost. Uživaj v malih stvareh. Pa predvsem, rad se imej. :oki:

Jerry ojla!

Jaz sem trenutno v fazi, ko čutim cmok kar precejšnji del dneva. Je pa znatno bolje, ko se držim lahko hrane, za katero vem, da mi ustreza. Riž zmaga.

Tudi mene čaka gastro in mi je težko ob misli na preiskavo, ob misli na rezultate. Pa moja zdravnica ni nič kaj zaskrbljena. Jaz pa kar tavam.

Danes je en čuden dan zame. me daje strah pa v resnici niti vem ne pred čim :'(

LP, Nora