FORUM Nebojse.si

Pozdravljeni!

Zadnje čase opažam vse več čudnih simptomov, ki mi niso podobni in se jih nekako, kar nemorem znebiti. Naj omenim, da sem star 21 let. Torej.., že ko sem bil mlajši sem imel probleme s tem konstantnim pranjem rok in obsedenostjo s simetrijo. Takrat te stvari, nisem zdravil, v bistvu izraza OKM sploh nisem poznal, stvar se je sčasoma umirila. Srednja šola, 4 leta bolj ali manj vse normalno. Najhuje je postalo v zadnjem času, zadnje pol leta, 1 letu, stvar se stopnjuje počasi, namreč začele so se mi vsiljevati določene misli( večinoma agresivne), katere zdaj kolikor toliko obvladujem, opažam, da mi zadnje čase zna zelo nihati razpoloženje in se počutim grandiozno, neuničljivo, kot , da sem nekaj več, vendar v prizemljenem smislu. Tega občutka po pravici povedano ne maram. Zelo sem rad sam, nekako socialno izoliran, praktično ne čutim več potrebe po druženju s prijatelji, čeprav, tako ni bilo vedno, praktično imam stike samo s punco. Zelo sem razdražljiv in hitro "sprovociran". Dobvam tudi neke ideje, ki so milo rečene bizarne, vendar se mi zdijo povsem realne. Nimam praktično nobene motivacije in se počutim dokaj praznega. Naj omenim, da kakšnih prisluhov ali halucinacij na srečo nimam.

Mogoče kakšno vašo mnenje, na ta moj "spis"...

Mogoče bi bilo dobro, če bi še napisal, ali zaradi tega trpijo obveznosti, če jih opravljaš (delo ali študij), ali si že imel kako medicinsko diagnostiko v preteklosti, ali si jemal v preteklosti kaka zdravila ali psihoaktivne snovi.

Vsekakor previdnost ni odveč, posebej ker so tvoja leta zelo občutljiva za razne psiho-težave.

Najprej hvala za odgovor.

Ob teh mojih težavah seveda trpi tudi vse ostalo, tudi delo, ki ga opravljam malo več kot leto. Za študij se nisem odločil le iz razloga motivacije, brihten sem dovolj, da bi ga naredil, vendar se kot pravim nikjer nisem najdel. Torej ja nekje nekje konec februarja/ začetek marca sem imel pregled pri psihiatrinji v Polju(do nje sem prišel preko znanke, ki dela tam). Po opisu vseh težav, sem dobil predpisano zdravilo Torendo. Ni mi odgovarjalo in sem ga tudi nehal jemati. Vmes sem imel še pregled pri psihologinji, tam ni blo zaznanih nobenih večjih odstopanj, zato sem nadaljeval z zdravljenjem. Dobil sem naslednji par zdravil, Reagila( kariprazin) in Helex( Alprazolam). Tisto prvo, zdravilo naj bi bilo novo na trgu in namenjeno zdravljenju shizofrenije!? To me je malce prestrašilo, nakar sem se slišal z zdravnico, ki pa je postavila mojo diagnozo kot hudo tesnobo. Svetovala mi je psihoterapijo, nekje na Grablovičevi, ki je bila v smislu, nekakšne mini hospitalizacije, kar mi ni bilo všeč in se mi tudi ni skladalo z službo, tako, da to tega ni prišlo. Od avgusta naprej nisem bil več na pogovoru, tako, da zdaj tavam v slepi ulici. Deluje mi kot, da so nekako "odpikali" nevem, zato razmišljam, da bi reskiral en samoplačniški pogovor, vendar tu postane problem, ker je psihiatrov/ terapevtov kar veliko in nimam pojma kdo bi bil res primeren. Drugače nisem uživač nobenih psihoaktivnih snovi niti nimam nobene zgodovine iz tem. Toliko..

Pozitivna stvar je kljub vsemu to, da delo še vedno opravljaš, čeprav si napisal, da tudi to trpi.
In to že leto dni.
Če nisi imel pri tem dolgotrajnih bolniških, je to vsekakor pozitivno.

Sam sem zbolel med študijem, po prvi hospitalizaciji šel z univeritetnega na višješolski študij in ga kmalu dokončal. Sem nadaljeval na univeritetnem študiju in proti koncu je sledila druga hospitalizacija in dokončna diagnoza (bipolarna motnja) in opustitev študija.
Kasneje so sledile pogoste hospitalizacije, slaba realizacija služb, na koncu javna dela in upokojitev.

V dveh letih po upokojitvi mi je uspelo opustiti psihofarmake in jih vzamem zelo redko.

Simptomi so še vedno prisotni.

Še zdaj mi je žal, da nisem uspel realizirati službe. Tudi psihiatrija mi ni bila pri tem v pomoč, ne morem pa vedeti, kako bi bilo brez nje.

Hmm, meni se težave, kot si jih opisal ne zdijo nedolžne in dlje boš čakal, težje bo oz. se lahko simptomi okrepijo. Na tvojem mestu bi šla najprej do te prve psihiatrinje in se z njo probala iskreno pogovorit, tudi o tvojih zadržkih, kar se zdravljenja tiče, zakaj recimo nisi šel v to mini hospitalizacijo, glede predlaganih zdravil. Antipsihotiki, sploh novejši, ki se jim reče atipični, se v manjših dozah uporabljajo tudi za cel spekter drugih težav, kot stabilizatorji razpoloženja, kot anksiolitik, ojačevalec učinka antidepresivov, itd., v višjih dozah pa tudi pri shizofreniji.
Zato je pomembno je, da imaš z psihiatrinjo iskren odnos, le tako ti bo lahko pomagala oz. boš videl ali je bolje, da poiščeš drugo mnenje. Pravtako ti bi verjetno tudi razložila zakaj imaš predpisano neko zdravilo, kako deluje in potem sam vidiš kako vpliva nate, saj tudi ona ne more točno vedeti, ker smo si ljudje zelo različni, sploh kar se učinkov psihotropnih zdravil tiče.

Jaz recimo jemljem antidepresiv Asentra pa imam zraven zdaj še min. dozo antipsihotika Zolrix, ki je drugače tudi za shizofrenijo, a je pri meni v tej mali dozi bolj za lajšanje jutranje tesnobe in spanec.

Ne vem sicer kako sta bila dogovorjena glede kontrol ampak morda ne bi bilo slabo, da vzpostaviš stik z njo in ji zaupaš težave, pomisleke....če ne pa greš lahko tudi samoplačniško, jih imaš kar nekaj, recimo dr, Dernovškova, pa Klemen Rebolj, Daniela Fiket, pa še jih je, malo poguglaj.

Važno je, da ne odlašaš in pristopiš k težavi, saj je rešljiva, največ pa boš moral narediti sam, kemija pomaga do določene mere, ostalo je pa na tebi.

Po mojem gre za tipičen OKM, z vsemi svojimi lepotami. Del OKM ja so tudi vsiljivke. Meni so pomagali ADji, ki jih sedaj opuščam. Psihoterapije na začetku, da sem sploh razumela, od kod to izvira in sem začela z "delom na sebi". Pa ogromno sem prebrala o tem. Na tem forumu imaš ogromno postov o okm in vsiljivkah. Ti bo lažje, ko boš videl, da nisi sam in da je zadeva rešljiva.

Dragon98 morda se obrni na psihiatrinjo Mojco Zvezdano Dernovšek, mislim da ne dela v Ljubljani ampak v Sevnici, po moje samoplačniško nisem sigurna.. Za 1x obisk to verjetno ne bi bilo ovira. Je res dobra za to OKM področje kar se tiče zdravil in kombinacij in zelo zelo podpira sodelovanje s psihoterapijio.
Škoda je čakat in trpet muke če se da nekaj spremeniti na bolje.
Srečno  :rozicodam:

Obsesivno umivanje, red, vsiljivke - vse to je tak tipični okm.

Vzemi si knjigo Obsesivno kompulzivna motnja za telebane - veliko info je notri.

Ali pa o vsiljivkah tole na Bookdepository naročiš za 10 eur:
Overcoming Unwanted Intrusive Thoughts : A CBT-Based Guide to Getting Over Frightening, Obsessive, or Disturbing Thoughts

Se opravicujem ,ce vdiram v temo...rabim malo spodbude in prijaznih besed...Namrec ze nekje pol leta sem na 50 mg asentre, dvakrat 25mg in potem sem 50mg Asentre...do sedaj sem vozila dobro, potem me je zacelo boleti v celjusti...verjetno sem v stresu stiskala le to in ekola.. jaz sem namrec take vrste tipa ki me doloceni telesni simptomi vrzejo s tira...v bistvu sem vcasih obsesirala s simptomi, sedaj pa se bojim te panike...bojim se da bom delala paniko glede tega in zapadla v paniko in glej ga zlomka zgodi se...vsi simptomi ki sem se jih bala pridejo nazaj ampak jih nekako pomirim, propblem je da sem se ponoci zbudila okoli 4h in tesnoba...nisem bila toliko panicna kot pac tesnoba v prsih potem pa misli...evo spet se je poslabsal, zakaj ,pa sej si na tabletih...ceprov je to verjetno mala doza? U glavnm potem vedno zgubljam zaupanje vase...ceprov se je panika ponovila in sem sedaj drugic v zivljenju na tabletih pa s emi zdi da sem kr dobro sfurala...s pol manjsimi dozami kot do sedaj...ampak skrbi me..ali bom celo zivljenje cakala na to, da se poslabsa stanje in morem dvigat...po drugi strani pa se tolazim da mi gre dobro da sme pol leta polno funkcionalna na tako mali dozi...kaj mislite ostali....zdaj cez dan sem kr ok,,,ponoci pa me ze sedaj skrbi...ker sm mela 2013 res hude hude noci in sedaj mam travmo da to ne morm brez tablet...kr neki ...ko se je vse zacelo 2007  sem  v tujini, sama prezivela anksioznost...pa sem bila vsak dan tesnobna...potem pa enkrat na tabletih in sedaj imam obcutek da je vse zaman...rabim spodbudo

Ojla Črni panter :)
Pravijo, da je normalno za nas, da imamo tudi trenutke ali obdobja, ko nam gre slabše. Pač toliko in toliko časa smo utrjevali ene vzorce. Vzorci in mehanizmi so pa itak trdovratna zadeva, ki večkrat v stresnih okoliščinah spet pride na plano. Med drugim tudi ta mehanizem, da se umaknemo v tesnobo. Verjetno je veliko že to, da vemo, kako se to zgodi, zakaj se zgodi. Zgleda ti to že veš. In super je to, da se znaš pomiriti. :clap:
Tudi sama imam to zimo malo težave. Ne vem zakaj, ampak konec jeseni in zima name nikoli dobro ne deluje. Obožujem pomlad in poletje, ko se razcvetim. Konec jeseni in pozimi pa bi se najraje pokrila in prespala to obdobje bolj kot ne. Ne bi rada stresov nobenih.. toliko bolj bi se rada počutila varno. Kot da mi sonce in dolg dan da energijo, da se soočam in borim s problemi, ki pridejo in takrat je to mala malica. Pozimi pa..
En del mene je še iz katerega sem še pred par leti čutila, da bi se najraje nekomu dal v žepek na srajčki in bi ta oseba poskrbela zame. V realnosti je čisto drugače. Polno operiram na vseh področjih. Imam pa manj energije za izzive. Službene trenutno. Malo sem tesnobna. Vem zakaj. Nič groznega ni, samo jaz tako resno in prestrašeno vzamem stvari in preveč obremenjujem pa čutim odgovornosti. So dnevi, ko se težko pomirim. Včasih se tudi meni zdi, da ni napredka.. da nisem nič kaj naredila..da so še vedno iste težave.
So obdobja, ko smo bolje in obdobja, ko smo slabše. Verjetno že tako mora bit..
Veliko sončka ti želim :sonce: