FORUM Nebojse.si

Pozdravljeni. Spet jaz, spet tista oseba iz pred dveh let!?

NA KRATKO..
Naj na kratko opišem svojo zgodbo. Star sem 28 let, pri 16 letih pa se je stvar začela razvijat v anksioznost, strah, paniko itd. V bistvu je vse skozi prisoten strah glede srca, tako sem tudi razvijel naštešto ostalih strahov kot je višina, tuneli, gužva, mesto, priredtive itd. Naj omenim da sem pred dvema letoma začel jemati antidepresiv (50mg zoloft, komaj kaj sem se prepričal) in bil v tem času super (drugi jaz). Pobegnili so panični napadi, strah, dokaj tudi živčnost, lažje sem vse skupaj prenašal v glavnem bil sem druga oseba. Po dveh letih jemanja sem pa začel razmišljat o ukintiviji ADjev in ja sedaj sem na polovički. To je bilo na kratko.

NEKAJ MESECOV PRED ZMANJŠANJEM AD-EJA..
Zadnjih par mesecev pa opazam poslabsanje, v bistvu že poleti nisem bil pravi jaz, doživel sem nekak panični napad konec poletja, ko mi je psotalo slabo in zacelo srce hitro bit, nisem vedel kam naj pobegnem in sem začel tečt proti avtu kjer se je vse skupaj umirlo. Nisem več bil toliko sproščen. Tudi na cesti živčn. Spomnim se nazadnje izleta z punco v Italijo in sicer 150km iz od naše meje. Živčnost, kašljanje, suha usta, zmedenost itd ker nisem vedel kaj me čaka, spet sem čakal tunele in kdaj me bo primil paničn napad. Sicer me ni ''dobil'' in sem nazaj čisto sproščeno peljal. Le zakaj..

SEDAJ..
Pred dvema tednoma sma se z psihiatrom po pogovoru odločla za polovičko Zolofta in sicer iz 50mg na 25mg. Okej, tečem, jem veliko prehranskih dodatkov (vsaj 100 evrov na mesec porabim za to sranje bi jaz rekel) (magnezij, q10, d-rizboza, l-karnetin, vitamin K itd). Imam svojo trgovino tako da ves prihodek je na meni in mi veliko stresa vzame to. Se tezko spopadam vsak dan z stresom. In včeraj slučajno sem prišel domov in sem začutil tu in tam kak preskok srca. To s emi zdaj lep čas ni dogajao. Na srečo sem bil tak utrujen od vsega, da sem ob pomijeni glaspi takoj zaspal. Danes ponovno, začtuil, ob začutenju pa čudn občutek v trebuhu, potenje na zadnjici, tiščanje na blato..

DANES..
Danes sem čist obupan in spet na začetku kjer sem bil pred jemanjem ADja. Čutim žalost, strah pred ponovnimi preskoki, strah pred zdravnikom, strah pred boleznijo srca itd..

ZDRAVLJENJE..
Pa da bo vse skupaj lazje naj omenim da sem ze 2 krat pred tabletami med tekom zacutil preskok srca in pol kot nekak strah se hitrejso bitje srca. Enkrat sem šel takoj k zdravniku kjer se je v tem času med čakanjem srce umirilo. Enkrat (dve leti nazaj) pa sem bil poslan od osebnega zdravnika na urgenco. Šel sem tja zaradi hitrega bitja srca. Doma izmerjeno 60 na minuto, pri zdravniku na pritisku 90 in na EKGju 130 ker se mu je zdelo preveč in na urgenci sem bil ob priklopu na računalnik in odvzemu krvi poslan domov po dveh urah. Nič narobe. Kri okej, utrip se znizal in je ok, posledica stresa. Tako da nekaj stvari sem že dal skoz, tud kot otrok pred 8 leti bil v bolnici na ultrazvoku srca ki pa tudi nič ni pokazal. Kri sem dal v 5 letih vsaj 5 krat že in je bilo vse okej. Drugače šprotam (večina tečem 5-7km), imam normalno kilažo, ne zatekajo mi noge itd. Imam veliko težav edino z bolečino v trebuhu, naphinjenjosto in občutek lakote.

PROSIM ZA KAKERŠN KOLI NASVET! LEP DAN IN VEČER ŽELIM VSEM VAM NA TEM FORUMO.

LEP POZDRAV, R.

Pozdravljen,

Zdi se, kakor, da so se težave spet pojavile, ko si začel manjšat ADje? Jaz sama nimam izkušenj z njimi, pa vendar tu po forumu prebiram, da imajo večino težave, ko začnejo jemati, ko manjšajo odmerke in, ko prenehajo jemati ADje. Seveda, telo se navadi, potem pa, ko 1x tega ni več reagira po svoje.
Zgleda to kot klasična anksa z vsemi značilnimi znaki... vse od hitrega pulza, preskakovanja srca...

Torej bil si na vseh pregledih in veš, da je to anksa. Nikar se ji zdaj ne pusti, boš spet splaval. Kaj pa kakšna psihoterapija? Saj veš, tablete same... ni glih no, so bolj kot oporat. Ti rabiš delo na sebi  :)

V bistvu je tak, da že predno sem nehaj jemat sem imel občutek da bi moral višat to dozo in ne nižat se pravi več kot 50mg ker sem spet dobil občutek nervoze, merjenja utripa itd. Ampak okej, svojem psihiatru sem rekel, da je pač to živčnost, ki jo ima on, jaz, ti itd in da dokler ni paničnih napadov pomojem lahko nižama. Strinjal se je, sedaj sem na polovički. Sicer paničnih naadov ni, zdi se pa mi da je večja živčnost, tezje se spopadam z stresnimi situacijami in ša zdaj pika na i ta preskok med utripi. Že dlje časa si jih merim, prav tako pritisk ki je zjutaj nekje 115-125/ 65-75/ 60. Zdaj ja, bil sem dve leti nazja in sicer EKG, kar nekaj casa nazaj pa se UZ srca. V glavnem ja, nekaj malega dal skoz ampak taki kot smo mi, nam to nic ne koristi in
se zmeraj mamo občutek da je nekaj narobe. Spet pa sem na zaćetku, ker nimam apetita danes, ne volje do ničesa, cel čas čakam nove preskoke srca in berem veliko na internetu. Upam, da spet spostavim tisto pravo ravnovesje. Jutri bom sicer poklical psihiatra ker sma tako tudi dogovorjena.

Hvala za vsak odgovor!

Živijo,

mogoče pa bi vseeno povedal psihiatru kako si in zvišal dozo? Jaz sem tudi imela težave z visokim srčnim utripom, odkar jemljem ADje pa teh težav nimam. Fizični simptomi so se mi res izboljšali, vendar jemljem 100 mg Asentre (generik Zoofolat). Sama sem lahko začela delati na sebi šele ko se fizični simptomi umirili in sem nehala nenehno razmišljati o tem in brskati po internetu.

Ima pa šport dokazan vpliv na telo.. Pravijo, da je 10.000 korakov tako kot bi vzel en AD. Tako da le športat :) Vzami še kakšno dobro knjigo in pojdi na psihoterapijo. Skoraj zagotovo recep za uspeh :)

Vse dobro :rozicodam:

Je treba sebe poslušat in zniževati,  takrat ko čutiš tako in ne takrat, ko imaš to v planu. Tudi sama sem enkrat na tem naredila napako. :kiselnasmeh: Kar do psihiatra in se zmeni. Zraven pa psihoterapija in šport,  kot je Cvetlica predlagala. Najprej si ti in tvoje zdravje pa počutje,  potem pa biznis.   :oki:

Imata prav. Rad bi prenehal jemat in se mi je zdelo da bi vsaj postopa z znizevanjem a očitno še nisem pripravljen na to. Moram dat tud kakšno uro pri psihologu skoz. Na začetku jemanja sem imel 10 terminov in sma od tega opravila 2 ker sem se tako dobro počutil. Vidim da je bila napaka. V glavnem, pokličem sedaj psihiatra in vse skupaj probam malo bolj na izi se pravi z delom in pa seveda šport ali pa vsaj sprehodi daljši. Včeraj zvečer sem sicer super zaspal, vrjetno me je vse skupaj utrudlo toliko, se pa zjutraj zbudim kr zivcn in moram takoj na stranišče in spet z mislimi kaj bo pa danes, srce bije normalno, kdaj bo prvi preskok itd. Škoda, spet imam filing kot da sem zelo zelo bolan. Bemtiš..  :o

Pa da še podelim odgovor psihiatra ki pravi da naj se vzrajam 3 dni z polovicko, ce nebi blo okej še naprej naj zacnem jemat nazaj celo tableto. Lahko da je vse skupaj samo prehodno in pač znak zaradi manjše doze. Upam da bo vse okej res,.. nevem čemu ta aritmija :O v bistvu se ne spomnim če sem jo ze kdaj prej tak v mirovanju dozivel. Vsak preskok sem si meril in ko ga zacutil me je zvilo v crevesju, zivcnost, potreba bo wcju itd.. noro :nehvala:

Yo :050:

Tko na brzo.. Ker sm imel vsaj kar se tiče preverjanja bitja srca
isto debilne odisejade, pa potem (dobesedno) sranje na wcju,
jst sm mel panične napade na kolesu, sret avtoceste etc

Očitno tekom jemanja ADjev nisi odpravil vzrokov težav, ki se
projicirajo skozi še kar hude anksiozne motnje. Vse kar naštevaš ni
drugega, kot skozi ponorelo pumpo dvigovanje naglavne pokrovke,
ki te opozarja, da brez zdravil še vedno ne obvladuješ svojega življenja,
žal. Itak, da ga nihče od nas ne obvladuje v celoti (sploh tukaj :sesmejem:),
ampk tebi neodpravljanje vzrokov že (spet) konkretno načenja kvaliteto
slehernega vdiha & izdiha, heh.

Bolj kot ponovno menjavo/uvedbo zdravil bi si na tvojem mestu zastavil
konkreten sken možganov s psihoterapevtom in počasi, a vztrajno populil
ven ves miselni plevel, ki ti smeti in zakriva pogled na normalno življenje.
Btw, ker omenjaš, da imaš tovrstne težave že od rane mladosti si najbrž
bolj gracilna osebnost, zato bo delo na sebi toliko težje, sploh ker si očitno
več let zanemarjal samega sebe.. Zavihaj rokave enkrat zase & good luck.

Moje izkušnje kažejo, da brez dejanskih, korenitih potez sprememb za
pričakovat sicer ni. Je pa treba met jajca al pa se zlomt, da nam v teh bolnih
beticah pride do konkretnega klika, ki sproži ponastavitev & ozdravitev.

Chuss, T.

Hvala ti za super odgovor, brez nekih olepševalnic itd. Se strinjam z napisanim! Sem ovedel ponovno eno tableto in ko prime, zaviham še rokave.
Ja kot sem že omenil je to od rane mladosti se pravi od mojega 16 leta (sedaj 28), sicer včasih boljše, slabše itd nihanja kar veliko, tako kot tudi razvijanje straha. Od avtoceste, tunelov, mesta, trgovskih centrov, športa, zravnikov itd res kar kup strahov. Z tabletami sem se zdaj dve leti počutil super, skoraj vsak teden enkrat na obali čez tunele in po avtocesti, trgovsnki centri brez brige, gužva enako v glavnem drugi jaz. Sicer od poletja naprej opažam poslabšanje. Na avtocesti že občutek straha, nesigurnosti v sebe, ko je prišlo preveč stvari na delu tezje spopadanje z stresom, živčnost doma do staršev in punce. Tudi prehlad se me noče odlepit, prav tako bolečine v trebuhu (napihnjenjost, napenjanost, redko kdaj se zbudim da me nebi pekel želodec). Tud pri dihanju opazim kajti zeham ful večkrat, tista artimija ki je prišla zadnjič me je pa čist uničla. Obupan, žalostn, bolan, spet sel brskat po internetu, brez apetita in cmerjenje (jok). V glavnem včeraj sem uvedel spet celo tableto, upam da se normalizira čimprej, delal bom do poletja na sebi in poskusil skozi poletje jih dat vztan, se sprostit z masazami, bazeni itd.

Hvala res vsem za vse super nasvete in komentarje. Veliko mi pomenijo!  :ppriden:

Z ADji bo vedno slabse. Pomaga pa recimo delo nasplosno. Najprej malo, potem pa vec sam ne se pustiti, da te tablete unicijo, kar te bodo po dolgoletnem jemanju.

Kako misliš uničijo? Če bi živel brez njih bi vrjetno zdaj že uničil sebe. Bil sem zmeraj zelo proti ADjem, vse sem poskusil, da bi lahko bil brez njih od knjig, sproscanja, sportanja, itd ampak ni šlo. Glava je zmagala in jaz izgubil. V glavnem, razumem da so ADji podpora, največ pa je na tebi v tem času. Meni ko so tablete začele prijemat na zaćetku sem imel 10 terminov z psihoterapevtom ampak se mi je zdelo smotano ćas zapravljat z njim, ker sem bil čist kul. Vidim da je bila to napaka in bi moral dat nekaj stvari še skoz, predelat in rešit.

Your welcome 8)

Vedno znova opažam, da večina, ki pride sem po pomoč oz. nasvet
že sama dobro ve & čuti kaj mora storiti, le dodatno afirmacijo potrebuje.
Kar je tipično za nekoga, ki je duševno & psihično izčrpan. Upam, da ti ta
naš "sotrpinski pečat odobravanja" služi, kot final push, da se postopno
in bolj trajno urediš. Med vrsticami tvojega pisanja, sploh (pred)zadnjega
imaš vse vzroke za težave in odgovore oz. rešitve za njih na obeh dlaneh.

Chuss, T.

Res je, to nam največ pomeni, nekaj potrditev da nismo sami tukaj, da ima nekdo iste težave (čeprav nobenem tega ne privoščim). Super ste, upam da nam vsem uspe pozdravit to ''smotano'' glavo!  ;D

Jz po zmanjšanju doze tablet nisem bila slabše, a ko sem prenehala se mi je pa kr precej hitro vse vrnilo. Podobni simptomi kot pri tebi, tako da sem šla nazaj na tablete, počasi...ki pa so prijeli kot prej, el suha usta sem imela izjemno.
Večkrat si rečem, da bi verjetno bilo dobro da bi vztrajala takrat in bi morda bila danes brez tablet, ali pa bi bila povsem na tleh, tega ne vem.
Mene je precej strah iti ponovno skozi faze ki sem jih dala skozi pred leti.
Če zaupaš psihiatru in boš vztrajal pa ti morda le uspe zaživeti en dan brez pomoči tablet.

Pozdravljeni..Obupana sem...dve leti in pol sm jemala As asentro 150 in manj K pol leta zyprexow 5,za spanje...zj se ponavlja in me spravlja v obup...vzela sm helexe...na dan 0.5...uvajam pa asentro po cetrtinko..0.25..tretji Dan...tesnoba je hujsa...ubija pa...Zakaj,bo tko vedno ?  Ce me bo se kdaj panika bom letela po zdravila,v bolnico..prvic sm bla ker me je blo strah uvajanja...podn no..kam sm prisla?

Nic ne gre po nekem planu v nasih primerih. Vsak bi rad nehal, ce ze zaradi drugega ne, da nam ni potrebno vedno in povsod nositi tablet. A ne gre tako.  :ne:
Poslusati svoje stanje, raje malo dlje drzati visjo dozo, kot spet zdrsnit na zacetek. K zdravniku in spet povisati dozo, pa da se ne bi zaradi tega sekiral. Tako pac je...


Priporocam ti, da se ne oziras na Nuckyjeve komentarje. Ocitno ne premore drugega, kot kritizitranje, cinizma in kritiziranja tablet, psihiatrov, zdravnikov itd. Nismo vsi /na sreco/ kot on, ki si svoje frustracije zdravi z kajenjem jointov.

Res je, ras bi se jih cimpr znebil in rekel da sem pozdravljen. No zdaj spet uvajam v svojo glavo celo tableto zolofta.

Se ne sekiram, sam sem dlje casa probaval vse kar se je dalo pred jemanjenm tablet adja in vem da v mojem primeru nic ne pomaga razen teh tablet in sem jim res zelo zelo hvalezen ker ti dve leti kaj jih jemam sta bili najlepsi leti v mojem zivljenu. Brez vecje panike, straha itd. Huh...

draga Črni panter - glej, o bolnici zaenkrat ne razmišljaj, saj imaš doma na voljo čisto vse, kar rabiš, kot razumem. Si pač v obdobju uvajanja, ko te kriza daje dvojno - tvoja lastna pa še AD-jevska. Dejstvo je, da moraš še kar nekaj dni potrpeti, kak teden uvajalnih stranskih, potem še kak teden bolj za silo, ko se bodo že začeli kazati najprej ure, nato dnevi izboljšanja...te dni pa poskušaj karkoli, kar ti pomaga...hodi, teči, kriči, štrikaj, beri, štej... samo da zamotiš možgane. O kilah ne razmišljaj, to je v stanju, v katerem si popolnoma nepomembno. Ko boš ok, boš tudi kile poštimala, se da, verjemi. Če ti helex pomaga, ga vzami, seveda čim manj...a nekaj dni bo potreben. Če ti povem moj primer: pred 10 timi leti sem po enem letu asentre imela cca 9 čudovitih let brez težav, sploh sem pozabila, da to obstaja. Po nekaj stresnih dogodkih in ker takrat nisem delala na sebi dovolj, me je zdaj ponovno udarilo... in zdaj sem že na tretjem AD-ju (10-ti dan), ker mi asentra ni več prijela, niti drugi Ad... pa se nekako prebijam in upam da zdaj končno bo. In seveda delam na sebi maximalno, tudi s psihoterapijo. Hočem povedat, da nisi sama v tem...drži se, piši, si bomo v podporo  :ppriden:

Je kar napono vse skupaj to.. v bistvu kot sem že omenil v mojem prvem sporočilo v tej temi opažam težave že dlje časa, vsaj od avgusta naprej se spomnim. Šlo je za (po mojem) en panični napad in sicer na morju v Piranu kjer mi je postalo kr z lepega slabo, dobil sem misli da bom umrl in srce je zacelo razbijat. Tekal sem do avta, kjer sem se umiril in je bilo boljše. Okej, 2, 3 dni sem rabil da sem to pozabil in šel naprej. Potem sem tudi opazil spet veliko zehanja, pritiska v glavi in tezjega spopadanja z stresom. Še en primer ko sem šel v italijo z punco in sem začutil živčnost  ob poti tja, hotel sem že da ona pelje a sem vztrajal. Znaki so bili merjenje utripa, razmisljanje, strah, suha usta, mrzle roke.. kot zanimivost, nazaj sem bil čisto sproščen, ni mi bilo več novo in vse mi je bilo znano, da ni večjih tezav na cesti kot so veliki tuneli itd. Tudi vožnja na obalo mi je kasneje zacela povzrocat tezave.. strah pred visino in tistim zadnjim velikim mostom pred našo obalo (črni kal). Že parkrat sem imel v mislih da bi zavil dol ter šel po stari cesti. Kaj to pomeni? Sicer sem še takrat jemal celo tableto zoloft 50mg?! Po posvetu z psihiatrom sma se pa pred 2 tednoam odločla it na polovičko. Jaz sem menil da zivci in to je nekaj normalnega, ker pa paničnih napadov ni bi pa lahko poskusila z manj tablete in počasi ukniti. Očitno moja in psihiatrova izbira ni bila prava. Zadnjič sem začutim dva ali tri preskoke srca, takoj me je obšla vročina, potenje, tiščanje v trebuhu in seveda spet tiste čudne misli o bolanem srcu, ki ap še danes trajajo (4 dni od tega). Sem čist obupan, spet na smrt bolan, nevem kako ven iz tega kroga, sicer jemam spet celo tableto ampak se mi zdi kot da se je ze takrat telo navadlo nanjo.. Naj še omenim da imam veliko tezvat tud z trebuhum kot je napihnjenost ter pekoč občutek v njem, nejvečkrat zjutraj ko se zbudim. Tud vetrovov je veilko v tem času. EKG sem nazadnje opravil pred dvema letoma v zdravstvenem domu in urgenci v mb, dal sem tudi kri. Prvič na ekg je zaznal hitro bitje srca kar sem povezal z strahom.Rekel je tudida je srce malo povečano kar je za sportno aktivnega normalno. Pred tem se treniral nogomet, tekal vsaki dan 5km. V UKC sem bil en cas na tistem monitorju priklopljen in se je srce umirilo, rekli so da je okej in me poslali domov. Pritisk mam 120-125/65-70/60-65 utripa. Hvala za kakeršn koli nasvet!

Petek samo vztrajaj in naredi kaj samo zase na masažo ali bazen greš lahko danes jutri-halo zakaj bi čakal poletje.
Jaz sem po večletnih ogromnih dozah -po 12 različnih tablet prišel na 100g Asentre in polovičko Risperdala ,pa se mi je hud napad ankse po dveh letih spet pojavil par tednov nazaj -pregural kot vse doslej da se da spet živet .Tudi ti boš saj vidim da ti je vse4 jasno samo delaj na sebi in vztrajaj in naredi tudi kaj samo zase -za dušo.Stabo smo       Anton

Bravo. Tako je prav, proč s stigmo in pač s tabletami dalje.  :sesmejem: :sesmejem: :sesmejem:
Pa že raje tako, kot slabša kakovost življenja.
Občasni napadi še bodo, a saj že veš kako to gre. Panika >>>> razbijanje, srca, znojenje>>>>pa spet umiritev.
Ampak zaradi tega se ne izogibaj voženj do Obale, pa tudi ne Črnokalskega viadukta. Z izogibanjem mest, kjer te je kdaj prijel napad, si ožaš krog manevriranja. Sama sem pristala na ožjem krogu doma in si nisem upala več kot 20m od hiše. Tega pa ne bi želel, a ne?
Omedlel ne boš, umrl tudi ne. Edino kar je, da boš morl potrpeti, da napad mine. In manj kot se boš z njim boril, da čimprej mine, prej bo minil. Govori ti bivša paničarka, ki ni mrdnila iz hiše  :sesmejem: :sesmejem: :sesmejem:, sedaj pa skoraj ni več v hiši, ker se potepa naokoli po državi in v tujini, sama in v družbi...
Torej...tablete in b.p. (brez panike)  :sesmejem:

Hvala obema za odgovor. Pocutje je boljse a ne se cist okej. Nemorem se sprostit. Ampak okej tud to upam da bo spet prislo kmalu nazaj, ta sproscenost itd.

Mina pa če že "tekmujma" sma vrjetno inzenačena nekje z najinimi strahi, panicni,i napadi itd.

Mogoce kde ve kako vpliva l karnetin na nas? Sem ga zacel par dni nazaj jest. Zdravnica je rekla da maj takoj neham to. Hm...

Evo se javlam dva tedna kasneje in sicer z boljšo novico. Obiskal sem psihiatra in ponovno prišel na celo tabletko 50mg zolofta (priporočal je če nebi blo bolše da grem na 1,5 tableto). Sicer opažam da v stresnih situacjah komaj kaj izhajam se pravi veliko zehanja, utrjenosti itd ampak ok se prebijam skozi. Nehal sem brat razne stvari o srcu, aritmije zaenkrat ni blo, pazim pri rehrani in vsakodnevno hodim v naravi.  V začetku leta imam nekaj terminov pri psihologu. Hvala vsem za pomoč ko sem jo najbolj potreboval! Lep dan vam želim.

Jaz bi ti osebno priporočala, poleg vsega naštetega kaj vse si že poiskusil in počel ( kot tudi sama) obisk dobrega psihoterapevta. Ko boš šel z njim skozi svojo življenjsko zgodbo se bodo stvari začele odvijati na bolje in sledil bo občutek olajšanja in zadeve boš predelal. Investiranje vase , je najboljša investicija. Meni je osebno samo žal, da sem to ugotovila po 10 letih ...da nisem šla že prej.  Nadaljujem z vsem ostalim kot sem prej počela in čistim zadeve sproti , ki se mi nalagajo na duši tudi meditacija . Dolga je pot ... a menim, da se nam bo obrestovalo in bodo te naše zgodbe- zgodbe o uspehu. :sonce:



Vse dobro.


Lev večer, A.

Pozdravljeni. Spet jaz!   :A)

Kako ste sotrpini? Kot sem že omenil pred približno mesecom dni sem šel iz 1 cele tablete na polovicko asentre (25mg). Vmes se mi je zdelo da mi gre dobro, dokler ni prišlo do ene ali dveh aritmij enega večera ki sta me vrnili spet nazaj na strah, depresijo itd. Seveda sem takoj obiskal psihiatra in sma zvišala tablete na 1,5 (75mg) ki jih pa jem že prblizno mesec dni. Povedal bi pa nekaj o počutju. Počitem se preprosto kot da me je povozil vlak, od bolečin v mišicah do živčnosti. Še zmeraj imam v glavi bolezen srca in nikakor ne odmislim skozi dan tega. Sicer panični napadi niso prisotni, tu in tam še začutim kakšno aritmijo srca (zgleda pa tak da ko mi preskoči, mi je čudno v trebuhu ter me takoj na veliko potrebo) in pa veliko zehanja ter utrujenosti. Nevem kaj naj storim? Sicer se nekak skozi dan prebijam, naročen sem tud pri psihologu. Imam trenutno res zelo nekvalitetno življenje. Rad bi to spremenil in spet zaživel tako kot treba. Je sploh mogoče? Zdi se mi da zmeraj iščem nekakšno popolnost, ko je ni si pa misliš da si edini v tem, zdi se mi da drugi nimajo težav, nikoli utrujeni itd, kar mi vsakic moja punca potrdi da tudi ona je veliko utrujena, jo boli glava, tu in tam scipne v prsem kosu itd. Polek tega opravljam delo, ki je odvisno od mojega delovanja se pravi toliko koliko delam toliko zasluzim. Mislim da se je to en stres dodatno.

Res bom vesel vsakega odgovora ter nasveta kako kaj spremenit. Hvala in lep dan ter vikend vam želim! :closedeyes:

Pozdravljen !

Kaj naj ti rečem.Žal ti ne bom povedala čisto nič novega.Zdaj pozimi smo itak vsi neprestano utrujeni,hitro je tema,zelo malo smo zunaj - če sploh smo.Imamo čas za razmišljanje in vsaka stvar nas vrže iz tira.
Verjemi,da bodo prišli lepši časi,predvsem pa verjemi vase.Pojdi ven,opazuj ljudi,sprehajaj se in vsaj maolo odmisli negativne misli,telo bo takoj začutilo olajšanje ne bo stalno v krču.
Popolnosti ni nikjer,zato je ne išči.Ja je mogoče življenje spremeniti a začeti moramo pri sebi in v sebi,predvsem pa si moramo dovoliti biti nepopolni.
drži se :oki:

lp

Popolnosti ni, tudi ti je ne bos dosegel, Sam nimas in nisi edini v tem. Nas je mnogo, oziroma vsak je po svoje nepopoln. Ko smo depresivni, vidmo samo to, kako smo mi polni napak, nepopolni. Drugi so se bolj, ampak tega nam nasi mozgani ne dovolijo zaznati.  :'( :kiselnasmeh:
Ne oziraj se na druge. Zivi svoje zivljenje in se ne primerjaj z nikomer. Kot ima vsak svoje edinstvene prstne odtise, tako ima vsak svojo zgodbo, nepremirljivo z drugimi.
Imas delo, imas punco, pa se kako pozitivno stvar, zato glej pozitivne zadeve, ki se ti dogajajo. Preklopi na drugi program.  :sesmejem:
Se pa iz tvojega pisanja ze obcuti bolje stanje...Korajzno naprej. Zima bo minila in vsem bo lazje. Kratki dnevi, mraz, sivina ne vplivajo ravno najbolje na nas.

Še v tej skupini, ki se mi zdi da je bolj primerna kot tista pred tem ki sem pisal..

No v glavnem, pred 12 leti pri 16 letih oziroma v mojem prvem letniku sem začel z strahom glede srca, razvijal sem ga na tak način da sem si bral veliko o teh simptomih, ki sem jih takrat našel.. tako sem samo nadgrajeval strah, ki je kasneje pišel v anksioznost in panične napade. Poskušal na vse načine to urediti brez tablet, z športom, knjiga itd a ni šlo. V meni se je nakupičilo preveč straha in posledično paničnih napadov. Doživljal sem jih na avtocestu, tunelih, zaprtih prostih, pri športu, trgovini, zdravniku itd. v glavnem so bili kar pogosti. Pred dvema letoma sem sicer pristal na to da začnem z tabletami kar je pa pomenil moj nov začetek. Po jemanju 50mg zolofta se mi je stanje res izboljšalo, paničnih napadov enostavno več ni blo, počutil sem se super, z več energije itd. Ampak da ni vse skupaj tako popolno me je vse skupaj zacelo spet hecat, nekako tako kot da tablete več nebi tako primle, bila je v meni na koncu napetost, spet tu in tam strah, živčnost... po pogovoru z psihijatrom sma se vseeno odločla da grema na polovičko. Po enem času jemanja polovičke 0,25mg zolofta sem doživel en napačen preskok srca, ki mi je spet dal strah v kosti (glavo) in privedel k temu da sem začel spet brskat po internetu. Po tistem sem se vrnil k psihijaterju in določla sma 0,75mg zolofta kar pomeni 1 in pol tableto. Zdaj je ze od tega jemanja več kot 1 mesec, počutim se obupno (že tako sem se prej), sem brez energije, razdražen, utrip je moćnejši, preskok tu in tam, spet berem in se težko sprostim. Tablete ne primejo, spet imam občutek da sem bolan, da z srcem ni vse okej in se ne veselim niti naslednjega dneva. Umislil sem si kitaro, berem knjige, probam se prepričat da grem okrog, jem zdravo, pijem veliko vode itd. V glavnem nevem več kaj naj naredim.. Naj tud omenim, da sem že nekaj krat bil na pregledu pri zdravniku in sicer nazadnje pred dvema letoma, dal kri večkrat, bil na ekg, poslusali srce itd. nikoli nič kaj hujšega, brez šuma na srcu edino z hirejšim bitjem kar je bila posledica straha (doma 65 utripov na minuto, na ekg 120). V glavnem spet bi odšel k zdravniku ozroma kardiologu a me je strah. Sklepam pa da utrujenost, preskok srca, manj kondicije itd posledica srca. Res nevem kaj naj še nareidm. Prosim vsakega nasveta. Hvala vam.

AD kot stranski ucinek sploh pri uvajanju povecanju povzroca palpitacije ali ekstrasistole se pravi dodatne utripe. Spij kak magnezij sumeco tableto lahko tut vsak dan ko cutis. Glede na vse preiskave in da je ze bilo bolje ti kot laik in kot nekdo ki dela na kardiologiji lahko recem da je to samo strah oz anksa. Jaz mislim da ta vecja doza se ni prijela in sedaj cutis vse to zmanjsevanje in zvisevanje. Ko je hudo vzami kaj za pomiritev ce imas. Res pa samo po potrebi ko negre brez. Takrat se vec skode ce se matramo in smo se bolj panicni. Probaj dihat takrat preusmerjat misli. Drzi se.

Pozdravljeni vsi moji sotrpini in ostali!

Po dolgem času se spet vračam na forum. Zabredel sem spet tam, kjer sem bil na začetku pred 2 letoma. Prosil bi za bilo kakšen nasvet oziroma pokazati pot katero bi moral prehoditi in je nisem.

Naj povem da že od svojega 16 leta trpim z nekakšnim strahom glede srca. Razvil se je v prvem letniku srednje šole, za katerega je bil kriv sošolec, ki je vrjetno že prišel z tem strahom glede srca. Tako sem opravil EKG in ULTRAZVOK prvič pri 16 letih. Ker je to že 12 let nazaj se spomnim, da je omenil zaklopko, ki pa ni posvečal nobene pozornosti. Takrat sem tud treniral nogomet in ni mi bilo potrebno nobenih omejitev. Od takrat naprej sem razvil strah glede srca, branje po internetu, občutek bolezni itd. Okej nekako sem vse skupaj prebrodil, živel malo normlano, malo prestrašeno, malo anksiozno in kasneje še z paničnimi napadi. Naj omenim, da sem še kasneje opravil ULTRAZVOK SRCA ki ni pokazal nič in pa večkrat poslušanje srca pri svojem osebnem zdravniku, kjer se ni slišal noben šum ali kaj podobonega. Pred dvema letoma me je to vse skupaj zacelo tako fejst omejevat, da sem imel počasi tega dovol. Naj spomnim, da sem takrat imel veliko paničnih napadov (avtocesta, tuneli, trgvoina, gužva, športne prireditve itd). Kot pika na i sem še zraven veliko športal, tekel itd dokler se mi ni zgodil en smešen napad srca in sicer nenormalno hitro in neenakomerno bitje srca, napad je trajal priblizno 10 minut in se je srce samo umirilo. Od takrat dalje sem bil se toliko bolj prestrasen, zaprl sem se vase, bil v nekakšnem začaranem krogu, kot da bi sredi največjega snega zapeljal z avtomobilom v sneg in ne moreš ne naprej in ne nazaj. Tako sem obiskal svojega zravnika, ki je naredil takoj pregled najprej z poslušanjem srca in še kasneje EKGjem. Naj spomnim, da sem imel doma zmeraj utrip nekje 60-65 utripov, med poslušanjem mi je naraslo na 70-80 utripov in med EKGjem vsaj 130 utripov na minuto. Rekel je malenkost povečano srce, kar je značilno za športno srce in hitro bitje srca. Poslal me je pod nujno v bolnico, kjer sem preležal na aparatu (EKG?) približno dve uri, oddal kri in zapustil urgencu. Vse okej, prav tako kri, srce se umirilo... Utrip sicer hiter a niti malo podoben tistemu, ki se je zgodil med športno aktivnostjo. Nevem če je važen podatek ampak polek stresa sem jedel zdravo, sicer brez kakšnih dodatkov kot so magnezij itd, nikoli kadil, nikoli pil itd. V glavnem po tem sem bil napoten k psihiatru, ki mi je predpisal 0,50mg zolofta. Stanje se mi je čez čas zelo popravilo, bil sem super, nasmejan, brez kakšnih napadov hitrega bitja srca, brez branja interneta itd do tega poletja, ko sem začel spet čutit nekakšno tesnobo, strah, razmisljanje o srcu itd. Paničnih napadov od takrat dalje nisem mel, no mogoče enega ali dva konec poletja, ko mi je postalo vroče ter utrip se je povečal. Ko sem prišel do avta se je vse skupaj umirlo. Spet govorim o navadnem hitrem utripu se pravi do 130 utripov na minuto. Tako sem potem živel, malo v stresu, strahu, tesnobi itd do danes, ko mi je pred kratkim spet to smešno čudno bitje pokvarilo vse kar je možno, da si spet merim utrip, berem po internetu, se odločam da iščem tukaj rešitev na tem forumo itd. Naj povem da sem zelo pohlepen, hitre jeze, zelo boječ a vseeno nazven zgledma zelo pogumen in močan! Vsi okrog mene govorijo da sem zelo zdrav, tud ko grem k zdravniku slišim enako. Vrtim se z v nekakšnem začaranem krogu! Doma imam kar nekaj težav z razumevanjem z mamo kar me zelo potre, tud ona ima probleme z mlajšo sestro in z delom. Polek tega imam punco kar daleč oddaljeno od mene, ki se je preselila k meni in je veliko breme na meni kajti rad bi ji naredil čimlepše vse skupaj. Delo imam takšno, ki je odivsno od mene se pravi toliko koliko delam, toliko tudi zaslužim, kar me še dodatno obremenjuje. Zdaj imam počasi že dovol tega, vrtim se v tem krogu, ne vidim nič pozitivnega, nevem kaj naredit, nevem kaj je z mano narobe oziroma mojim zdravjem, rad bi bil kot ostali, bojim se kako bo ko bom se starejsi, če sploh bom! Prosim lepo za bilo kakšen komentar, nasvet ali kaj podobnega, ki mi bo dal kak nov zagon za lepše življenje. V sredo imam tud pregled pri psihiatru, v torek dopoldan pa sem se odločil pregledat celotno kri z minerali, vitamini itd pač kar se le da. Namen se imam enkrat opravit UZ srca.

HVALA VAM ZA VSE!

Ker sem vse tak hitro pisal sem pozabil omenit še to, da imam dlje časa težave z bolečinami v trebuhu oziroma pekočim občutkom v zgornjem delu trebuha. Tud dihanje je oteženo oziroma ko grem od doma začnem takoj zehati ali če sem kje v takem prostoru kjer me je strah. Ko pridem domov ali iz njega s emi to ne dogaja.

Zgleda da si fizicno zdrav, psihicno te pa malo tesnoba daje. Tesnoba nas daje, ko nismo skladni s seboj, cesar se navadno ne zavedamo. Jaz ti priporocam psihoterapijo, da se malo bolj spoznas, se naucis biti si v podporo in da se uskladis s seboj.
Vse dobro!!

Hvala Nives! Ta vikend je en moj najslabših vikendov. Sem zelo zaskrbljen, cel čas napet in pod stresom. Za znoret..

Jaz tudi. Ti je proti veceru kaj bolje?

Kar se tice srca menim da se ne boj. Srce je okk. Ob tesnobi adrenalinu ob tem nam pulz naraste tezje dihamo. Zelo zoprno a hudega ne bo. Imas kaj za pomirit ko je hudo? Kar se tice tezav z trebuhom ocitno zelodec. Cez njega gre vse tesnoba anksa zdravila hrana stres. Psihoterapija nujno. Terapija oz zamenjava le te? Za zacetek nekaj za pomirit? Vem da je hudo. Bo bolje. Probaj se sproscat in brati. Nekaj kar te pomirja. Vem v akutni fazi je vse to naporno a obvezno. Vztrajaj.

Ponovno jaz! Sicer z malo boljšim razpoloženjem a vseeno utrujen in zaspan od današnjega stresa! Namreč po dolgem času sem se spopadel z strahom pred boleznijo srca.. Samo misel o srcu me je pahnila v panicni napad, prav tako veliko branja in non stop vprašanja kaj dejansko je narobe z srcem? Naj povem da sem opravil temeljih pregled in sicer pregled pritiska, EKG in UZ srca. Kakšen kamen se mi je odvalil od srca, ko sem izvedel da je z mojim srcom vse super. Kardiolog je priporočal terapijo pri psihiatru in pregled krvi. Pregled krvi opravim jutri, psihiatra pa imam ponovno v sredo. Upam, da mi to malo umiri stanje in strah! Vse te moje aritmije, hitro bitje srca, utrujenost itd ne izvirajo iz bolezni srca ampak iz psihe očitno in tako vrjamem tudi v pri vas da je enako! Sem zelo ponosen na sebe in tudi vesel da sem se spopadel s tem. Gremo naprej!  :wav:

Lepo Peek! Vidiš, kako si lahko psihično močan :oki:

Je blo kar naporno.. Me pa zanima če se kdo vsaj malo spozna ti napadi hitrega bitja (govorim o 200+ utripov na minuto) ki sem dozivel 3 krat in sicer 2 krat predno sem zacel jest antiderepsive in po 3 letih sedaj spet enega prepisujem k drugem razlogu psihi, glede na to da je na ultrazvoku pokazalo zdravo srce in pa da v tem času ko so drzale tablete tega problema ni blo?

Jaz delam na kardiologiji pa moram reci da bitje 200+ sem jaz videla pri motnji VT/VF cemur je sledilo ozivljanje. Si ziher da si imel toliksen pulz? Ob navalu odrenalina pri panicnem napadu pa vem da srce bije kot noro kar je res zoprno a ni hujse nevarnosti. Ce bi ob tem imel karkoli povezano z srcem verjemi meni le to bi takoj videli na ekg. Poskusi cim manj o tem razmisljati saj tako sprozimo napade. Tvoje srce je ok. Vem vsi razmisljamo joj kak ce mamo to kaj ce mamo ono. Ja vse mozno se nam lahko zgodi. Ce se nam bomo pac to dali skozi ne smemo se pa ze vnaprej obremenjevat.

Res, znebi se tega strahu pred preskakovanje srca. Česa se sploh bojiš? Infarkta? Moral boš resetirati možgane, da non stop posluša srce in ti sproža takšne reakcije. Saj ti med tekom tudi tolče srce. Zdravstveno dokazano je tvoje srce zdravo. A imaš kakšne težave s pritiskom? Vrtoglavice? Te je dejansko strah samega nabijanja srca, ali paničnega napada (kako sploh zgleda pri tebi?), ki sledi?

Škoda se mi zdi takšne stvari reševati z AD, ker dejansko rabiš samo nekoga, ki bi ti vsakih 5 min zakričal, da je s tvojim srcem vse super. Meni tudi "preskakuje" ravno zdaj, v tem trenutku. Ampak pišem in se ne sekiram zaradi tega. 

Če ti med tekom naenkrat nabije adrenalin in srce nekajkrat močneje butne, nekajkrat "na šus" močno izdihni, nato pa ignoriraj srce in se fokusiraj na okolico, sonce, podlago, po kateri tečeš ipd.

Menim, da bi se dalo to super obvladati z meditacijo. Tudi s sprostitvenimi tehnikami, ampak najboljše z meditacijo, pri kateri samo sediš v tišini in se osredotočaš na svoje dihanje. Takrat bi bil najbolj soočen sam s sabo in ugotovil misli, ki ti delajo težavo.

In jaz se kr delam preglede glede srca in placujem specialiste, ravno v ponedeljek sem opravil UZ srca in EKG pri specialust (125 evrov), vse okej! Sem pa dal kri in imam slabšo delovanje ščitnice. Mogoče kakšna povezava s tem? Hvala vam vsem.

Ščitnica in srce sta vsekakor povezana. Pri ščitnici so značilna razbijanja srca.
Greš kam naprej glede ščitnice?

Gogi ja, dobil sem napotnico za triologa, čakalna doba nekej 1 - 2 meseca.

Peek26...o tem sem ti že pisala - preberi  :kiselnasmeh:
 
http://www.nebojse.si/Forum/index.php/topic,21950.msg416982.html#msg416982


morda si ogledaš tudi tale prispevek...
http://4d.rtvslo.si/arhiv/halo-tv/174532146

Spet se oglašam. Za mano je kar nekaj pregledov in sicer komplet ULTRAZVOK SRCA in EKG ter menjenje kardiologa, ter obširna preiskava krvi, ki je pa pokazala edino višji holesterol ter zmanjšano delovanje ščitnice. Po obisku triologa sem dobil tablete 0,50mg za ščitnični hormon ki jih jem sedaj en teden. Naj še spomnim da že 3 leto jem antidepresive zoloft naprej 50mg zdaj 100mg kakšne pol leta. Stanje je tak tak, utrjenost, potenje, zehanje, pritisk v glavi ozrioma ušesih, lovljenje globoke sape itd. Kaj še naredit? Ni to to namreč. Več kot sem naredil skoraj da nemorem, vsaj jaz tako mislim. Hvala za vsak komentar!

Znaki, ki se ti pojavljajo so skoraj 99% od ščitnice,
ker AD jemlješ že tri leta in ne more bit to ...

Zdaj imaš zdravila za ščitnico...izogibaj se stresu...redno hodi na kontrole,
da ti ugotovijo, če je predpisana doza pravilna...
zdravljenje ščitnice gre počasi, bodi vztrajen in simptomi bodo izginili...

Hvala lepa za odgovor Toja. Pa je mogoče da mi takšne probleme že dela ščitnica vrednost TSH 6,65? :O

 :oki:

Imaš visoko vrednost TSH-aja, ko se bo ta znižala...normalno je od 0,27-4 (zdravila) se boš počutil bolje...
Predvidevam, da imaš kontrolo čez kakšen mesec, v kolikor pa ne in te bo skrbelo,
greš v laboratorij samoplačniško in preveriš...mislim, da je cca 5€

Hvala lepa za odgovor! Imam datum za pregled ja. Sicer zdaj po 2 tednih jemanja tablet ne opazim razlike v pocutjo. Veliko sem utrujen, prehlajen, zivcn... sicer se zmraj jem zolof 100mg ampak opazam zivcnost in napetost kljub temu.

Imam se eno vprasanje ce je kak kardiolog tukaj oziroma ki se spozna. Ko sem opravil uz srca je kardiolog podal mnenje da je srce zdravo in se zmeraj ne vrjamem temu da je. Ali bi se tam vidlo kaksne nepravilnosti? Hvala

Nisem kardiolog - vem pa da UZ pokaže dovolj dobro sliko, da bi se morebitne napake pokazale.
Namesto s tem, se raje ukvarjaj s tem "zakaj ne verjameš" ...
Lahko gre za obsesivne misli da je nekaj zihr narobe s srcem?
In razmisli kaj je dejansko "narobe" v tvojem svetu - da ti povzroča stres??

Srce zaznava naša čustva - pospešeno bije pri jezi, strahu...
Umiri dihanje in umiril boš srce ...

Nisem zdravnik, sem pa iz zdravstva. Da, če bi bilo na UZ kaj, bi se videlo in bi ti sigurno povedal. Tako, da poiskusi sedaj odmislit to idejo ''kaj če je kaj narobe'' ... vem da je težko, jo dobro poznam :sesmejem: fokusiraj se na to, da je srce zdravo in OK, lepo se polni s pozitivnimi mislimi. Kakor je Aslan rekla, če si malo bolj občutljiv srce zazna vse,.. strah, jezo, skrbi, žalost. Nekaterim čisto podivja, nekaterim pa se ne spremeni nič, odvisno koliko imaš sreče. Dokler bije je to to. Meni je pri ''napadu'' hitrega bitja srca pomagalo to, da sem se sproščala, dihala s trebuhom in se prepustila utripu,  da ga nisem na silo umirjala, si zaposlila um. Ne gre pa iz danes na jutri, pri meni je trajalo skoraj 2 leti, sedaj je pulz 80% umirjen, ko pa pride panika, strah, jeza ... se pospeši, itak  :sesmejem:

Kar korajžno  :oki:

Super hvala obema za odgovore. Res še zmerja brskam po internetu ko imam preveč časa kaj pove UZ in če je res ziher da je z srem vse okej itd itd. Čeprav sem dal celo krvno sliko skozi, EKG in UZ srca. V glavnem včasih je super, včasih slabše.. vmes ko sem začel z tabletami npr sem bil kot prerojen, res vse super, vse odmislil, poln energije.. se pa je z časoma začelo vse skupaj slabšat. Se pravi manj energije, zivcnost, slaba koncetracija, mislim da ponovno en ali dva panicna napada, potem sem povečal dozo zolofta iz 50mg na 100mg kar pa ne opazim pretirane razlike, še zmeraj sem zelo nervozn, diham globo, zeham, sem utrujen, misli švigajo.. sem kar razočaran trenutno. Naj povem tud da si oziroma sem si meril doma pritisk zjutraj in sem imel zmeraj 125/75/70 a ko mi ga je zadnjič zmerila v ambulanti je bil 180! Res da sem bil ful prestrasen, toliko razmislnanja kaj če tisto kaj če ono.. v glavnem groza! Kaj hočem povedat, da kljub tabljetam mi pride to vse skuapj do živega. Kak predlog kaj naredit? Srce pa tudi tako, tu in tam kdaj zaćutim kaki preskok srca ki mi vzame na kratko sapo, bi lahko bilo potem takem tud to kaj duševnega? Govorim to da nevem na teden mogoče en taki preskok. Ampak ko preskoči se vstrašim, takoj me na veliko potrebo.. za popizdit v glavnem :) še hujše pa je ko se spomnim da to zdravljenje z tabletami traja sedaj 3 leto, da o psihi sploh ne govorim, ki se vleče že od moega prvega letnika :) zdaj sem 29 star.  :ffearr:

Peek psihoterapija ti lahko pomaga bolje spoznat sebe in svoje vzorce delovanja.
Najdes vzrok ali skupek vzrokov zakaj anxa ... katera custva tlacis ipd ...

Pretirano ukvarjanje s simptomi anxe ne prinese koristi.
Oddaljuje te od bistva problema.
Anxa je le posledica čustvenih bremen, travm in neustreznih vzorcev funkcioniranja.

 :rozicodam:

Potem išči kako simptome obvladati in ne kako prilivati olje na ogenj http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=855&Itemid=83

Probaj čimmanj brskat po internetu, to stanje samo še poslabša. Sem svoje čase klikala po forumu MedOver ure in ure in gledala, zakaj je moj pulz 130 namesto 60, misliš, da sem kaj ugotovila? NE, samo še bolj sem bila prestrašena in srce je samo še hitrejše bilo. Tako, da res nehaj s tem brskanjem po internetu in si raje vzema kakšno knjigo, ali poglej film, serijo  :oki:
Pri zdravnici imš povišan pritisk, pa kaj, pač te je strah. Jaz imam pri zdravnici povišan pulz, tja do 160 in ja, kaj čmo.. ko grem domov se pa umiri. (to poiskušam sedaj rešit, ampak mi še ni uspelo  :kiselnasmeh:) .. prskoke pa doživljajo VSI, eni take, da jih občutijo eni pa tega ne opazijo, ker ne vedo zakaj se gre in sploh ne povežejo tega s srcem ... hudič je, ko veš, kaj se dogaja  :sesmejem:

Bil si na preiskavah, izvidi so OK,... zdaj moreš samo še TI poskrbet za svoje počutje in bo boljše, ja pa to samo na tebi  :) psihoterapijo obiskuješ???

Sama delam na kardiologiji in lahko ti povem da je srce fizicno 100% ok saj bi uz drugace pokazal. Scitnica pa naredi svoje. Nasim pacientom vedno zato pogledajo tudi scitnicne hormone. Sploh pri palpitacijah in podobno.lp

Res se vam vsem neizmerno zahvaljujem za vaš čas in odgovore. Res je, ne delam nic na sebi glede psiohterapije. Te tablete sem pred tremi leti začel jemat in sem na njih užival. Zdaj pa kljub tabletam vec ni tako roznato kot je bilo na zacetku. Knjige in serije redno dajem v moj urnik. Probam se sproscat koliko mi to cas dovoli. Delo imam sicer stresno ker sem sam od sebe odviseb koliko bom delal in posledicno tudi koliko zasluzil. Priznam da z denarjem in materialnimi stvarmi nimam nobenih tezav.  Sem pa perfekcijonist kar peni da veckear na dan cistim stanovanje, vsaj dva krat na teden umivam avto itd in imam rad nekaksno popolnost.
Glede srca pa se nikakor ne morem prepricat da je vse okej. Komaj kaj sem se upogumil za ta ekg, uz srca.. najbolj me je strah tistih napasoc hitrega bitja srca ki sem jih ze omenil, so zelo hitri, znajo poskocit cez 200 udarcov in niso fejst cutni. Vse kar obcurim zraven pa je neprijetnost in kasneje potreba po veliki potrebi. To se mi je zgodilo 3x do sedaj in tega me je dejansko zdaj najbolj strah. Zato ne sportam pretirano, se zmeraj se obrememjujem itd. Govorim si kaj pa če... in me je strah ponovnega takega bitja. Traja sicer minutko.

Je komu kaj znano? Zanima m tudi po kolkem casu jemanja bi moral opazit razliko pocutja ob premajhnen delovanju hormona?

Hvala in lep soncen dan!

Lahko bi slo za PSVT. Paroksizem sinusne ventrikularne tahikardije ali podobno je pa fora da ko cloveku le uspe priti recimo do ekg na urgenci se ze vse umiri in se na ekg ne vidi nic. Motnja ni nevarna edino zoprna ce se preveckrat ponavlja. Lahko pa gre tudi za razbijanje ob stresu nervozi strahu paniki. Probaj ko se to zgodi se umit z mrzlo vodo ali zapri nos in pihaj kod da hoces odmasit usesa. Vcasih pomaga. Spij magnezij sumeco tableto. Pij zadosti tekocine. Verjemi strah in tesnoba naredijo svoje ko smo u paniki srce tolce kot noro. Psihotrrapija in preusmerjanje misli res pomagajo. Probaj cim manj razmisljat o srcu. Lp

Hm.. saj se poskusam v tistem trenutnko umirit ampak ne gre.. dejansko me ne dusi, ne vrti se mi in nic, je samo zopern obcutek, nevem cemu ga pripisem.. vrtim se v enem takem zacaranem krogu in strahu. Res pa je da predno bi jaz prisel do EKGja mi ze zdavnaj neha biti tako, na srečo :) traja tam nekej par minut, najprej mi vzame sapo malo, potem pa hitro bitje.. takoj ko se umiri grem na vlko potrebo zaradi zivcev. Nvm res, da bi pa takšne utripe sprejel pa tud ne morem.. UZ sem naredil, EKG tud, da bi mel holter 24 se mi pa ne dogaja to tako pogosto.. cemu naj to prepisem? drugace si pritisk zdaj dva dni merimvsakdan zjutraj.. enkrat sem ga imel 125/75/70 in pa drugič 127/75/ 68

PSVT se je meni 1x izpisal na EKG izvidu (pa je bil utrip 123/min-po ene 10min merjenja in sproščanja), ko sem šla na pregled pred operacijo. Bila sem noro živčna in to je bila posledica, je pa zdravnica takrat rekla, da je to zaradi anksioznosti  :)

Je pa tako, same tablete ti dolgoročno ne bodo pomagale. Vsi pravijo, da so le bergla, jaz nevem a psihiater o tem ne pove nič? A res samo tablete predpiše in čao??? ... tako, da tut če ješ  zdravila moreš obvezno delat na sebi. Traja, ampak pomaga pa.. tako bi si pomagal iz glave izbiti ta strah okrog srca, ker sedaj se ti misli enostavno povezujejo v vzorec in izhoda ne vidiš.

Pritisk pa ni potrebno tolikokrat merit, jaz sem si ga tudi, večkrat na dan in pričakovala še danes nevem kaj ... potem se ga pa pustila in ti povem, da je veliko boljše, si ga zmerim res samo tu pa tam, ubistvu ne zaradi pristiska ampak zaradi pulza  :sesmejem: (nekako mi da občutek zadoščenja, če si izmerim in vidim, da je vse OK).

Tak da edini nasvet .. loti se psihoterapije  :)

Pozdravljeni. Po dolgem času se oglašam in da ne odpiram nove teme bom jo kar v to napisal.

Naj omenim, da sem približno 2 meseca že brez tabet Zoloft. Počutje? Hm... Na začetku ko sem nehal jemat prav velike razlike nisem videl, kasneje nekakšna slabost, sedaj pa grozna utrujenost, misli o srcu, slabost, tiščanje na blato, ponovno nek strah ki ga pa prej ni bilo, veliko živčnosti doma in do domačih, na cesti do ostalih voznikov, v trgovini na blagajni itd. Poskušam z športom in pravilnim dihanjem a ne z enim, ne z drugim ne vzrajam veliko časa..

Vesel bom vsakega komentarja in pomoči, sicer pa se spet nagibam k tabletam a želja je res velika da bi jih za vedno dal vztran in živel tako kot takrat ko sem jih imel. Danes sem ravno iz dopusta in ja, na cesti kar nekaj hitrih in močnih utripov srtca na viaduktu, tud v vročini se nisem dobro znašel, sploh nočem veliko hodit peš, ko mi postane slabo sklepam da od zivcnosti se vztrasim da je to to takrat ko ti postane slabo skup pades in umres (ko bereš veliko po internetu kak je umrl itd). Ni nevzdržno, je pa zelo moteče!

Hvala za vsak nasvet. Lep pozdrav :ventilator:

Vsi na dopustu ali res nima nobeden kakšnega nasveta zame? ????????

Umrl ne boš, je pa zelo verjetno, da si se na tabletih počutil dobro, razpucal pri sebi si premalo in težave so se vrnile in na žalost je navadno tko, da večkrat kot boš to naredil, slabše bo, povem iz izkušenj.

Rešitve so znane, nasveti tudi; psihoterapija, telesna aktivnost, sproščanje, umirjanje, meditacija, izogibanje stresnim dogodkom..., če vse to ali kaj ne pomaga, je najboljša rešitev, da obiščeš zdravnika in ponovno začneš s terapijo.

LP

Hvala lepa za odgovor. Mi veliko pomeni v tem trenutko.

Pozdravljen Peek26....Piquedram ti je dobro svetoval..jaz bi se potrudila kar se da, da najprej da poskusim brez tablet...je pa tezava v tem,da smo res vsi tako razlicni da ni unikatnega pravila...meni so vedno govorili, ja ko prenehas se ti vse povrne pa se hujse..in po prvi prekinitvi sem bila brez 2 leti in pol...ja sem se mela paniko obcasno pa sem jo premagala...zgodila se je mamina bolezen , same moje sibke tocke in sm sla spet nazaj ..ampak na pol manjso dozo in sedaj opuscam...sem na minimumu...seveda sem takoj ob terapiji zacela spet s psihoterapijo in se matram...se vedno pridejo slabi dnevi, panika ampak se ne dam...sedaj ze vem da umrla od tega ne bom in je priloznost da se naucim drugace..ne verjamem da je vse v kemiji ,ker ce bi bilo tako #izi#  bolnice ne bi bile polne in pokale po sivih...ogromno lahko naredimo tudi samo..srecno :rozicodam:

Pozdravljen, Peek!

Vidim, da črpaš vse atome tvoje energije, pa ti ne pomaga preveč. Poznam to.

A imaš še vedno strah pred preskakovanjem srca? Jaz se spomnim, da ko sem hodil na fitnes, sem bil ves rdeč v glavo, srce pa mi je šopalo kot noro. Zdaj jemljem tablete za pritisk in se počutim veliko bolje. Ni več tega nabijanja, preskakovanja ... Zato le pojdi do dohrarce, ki ti bo dala tablete za pritisk. Naredi si tabelo in si izmeri tlak (pritisk) takoj, ko se zbudiš in preden greš spat. To delaj 14 dni in se naroči k zdravnici, če bo hudo. Z AD pa še malo počakaj. ;)

Za pritisk si dobil pravi nasvet (merjenje)...dodam še to, če te dr. med. odpravi z "imate pač višji pritisk" vztrajaj, da ti ga uravnajo, pa čeprav z minimalno dozo tablet. Nekaj pripomore tudi prehrana (slaaadkooooorrrrr, višek OHjev).  Poznam dva primera, ko sta imeli osebi nekoliko višji pritisk in to dobrih 20-30 let, potem pa komplet tablete za pritisk in še srce, ker je leta nezdravljenja pritiska pustilo posledice. Nič tragičnega, nič življensko ogrožajočega. Ampak lahko bi bile 1 tablete manj, če bi pravočasno uravnavali pritisk.

Sladko sem cisto upostil kar je bla res moja prevelika razvada v prevelikih kolicinah. Pritisk pa si merim vsako jutro in sicer je šolski :) 120-125/70/60-65

Pozdravljeni sotrpini !

Malo sem ''priplaval'' iz krize. Včeraj sem imel prvi pogovor (tisti brezplačen) z psihologom. Prvi vtis? Hm, ne preveč prepričljiv a bil je spoznavna prva ura katera je brezplačna in se mu predstaviš ter vidita ali si ti pravi za njega in ali on zate.

V kontakt sem tudi stopil z psihiatrom kateri se je pač strinjal z mano da predpišema Zoloft tablete, ponovno po pol leta nejemanja. Sicer sem jih včeraj dvignil a se še za kak dan, dva tri zadržal in poskušam brez. Res si želim brez te kemije, stanje ni tako hudo za enkrat in poskusal bom z zdravo prehrano, zmernim sportom, ne branjem o srcu in z psihoterapijo tudi ostat brez tablet!

Če bo stanje slabše, nezdržno bom seveda vzel, kajti prvič so mi rešli življenje, res sem po jemanju Zolofta 50-100mg živel veliko boljše.

Torej ja, še vedno pride nekakšna slabost, utrjenost, misli... a se probam nekako potolažit z kotra pozitivnimi mislimi. Veliko mi pomaga družba ter nebranje!

Hvala vsem, ki prideno berete moje poste in na njih odgovarjate. Pa lep sončen dan!

Pozdravljeni sotrpini!

Vidim, da bolj kot ne sem v tej temi sam a mi zelo pomaga dati vse kar me muči nekam na "list papirja" zato bom kljub vsemu napisal kako se ponovno počutim in upal da kakšen vaš odziv.

Nekateri ki berete moje objave že veste, da sem nekaj let nazaj jemal Zoloft 50mg, ki mi je do te mere da sem se znebil paničnih napadov pomagal. Kakšno leto dni nazaj sem jih prenehal jest, sodeč po tem, da bom lahko brez njih. Vse skupaj se mi ponovno vrača a kontroliram z spopadanjem, branjem knjig, bioterapijo in različno hrano in dodatki. Vmes sem tudi zbral toliko poguma da sem šel daleč od doma natančneje v Budimpešto in med veliko množico ljudi ki pa je bila bolj slaba kot dobra izkušnja namreč doživel sem en kup paničnih napadov. Najhujše mi je pa bilo ko sem šel od tam domov, namreč v avtu me je kar konkretno primla panika, misel na to da sem daleč od doma in da bo trajalo pa je vse skupaj poglobila. Od takrat sem potem teden dni rabil da sem sploh prišel k sebi. No zdaj je za 70% boljše kot je bilo pred mescom dni, a seveda daleč od tega da bi bilo okej. Pojavlja se mi aritmija srca, zgleda pa tako da zacutim preskok vsaj jaz tako mislim da je, v zelodcu mi postane neprijetno, potit se začnem med ritnicama in pritisne me na veliko potrebo. Naj omenim da sem opravil komplet UZ pregled in večkrat že EKG pregled, prav tako sem dal kri, ki je nazadnje pokazalo povečan kortizol. Za ščitnico jem tablete, ki pa mi oravnajo do te mere da je zdaj okej.

Torej kje še je prostor, kaj storit? Namreč vseeno še ni to to. Čutim veliko sovraštva do staršev, sem zelo vzkipljiv do njih in punce. Psihologa sem imel a se mi je zdelo brezveze hodit in zapravljat denar kajti punca mi res veliko stoji ob strani in mi da isto podporo ozrima nasvete kot psihoterapevtka.

Živjo,
niti slučajno nisi sam v tej temi. Sama se sicer redko oglasim, sem narejena bolj tako, da vse nosim v sebi in strašno nerada obremenjujem druge. Najprej naj ti povem, da imam enake težave kot ti. Srce bije xy, o potenju in hoji na wc sploh ne bom zgubljala besed. Tudi jaz sem imela terapijo Zoloft 50mg toliko, da sem prišla k sebi. No nisem prišla kolikor bi morala in vse se ponavlja že dve leti. Panika me grabi kjer ji zapaše. Ampak sem jo sprejela kot del sebe, tega kar sem. Vesela sem zate, da ti punca stoji ob strani. Meni moj partner predava samo o tem, da sem se zredila po tabletah, zato sem jih tudi morala ukinit, da sem bolana, invalid... Pa imava skupaj 3 otroke. In stara sem 35 let. Pa pomagala sem vsem okrog sebe, nihče mi nikoli ni rekel hvala, še manj da bi bilo pomembno kako se počutim. Tudi jaz sem jezna in frustrirana, ker si ne morem pomagat iz te situacije. Pri meni je namreč tukaj vzrok tesnobe in paničnih napadov. Ne bom ti več dolgovezila, hotela sem te samo spomnit, da črpaj energijo iz zveze, ki jo imaš. Tako ti bo lažje premagovat paniko z vsemi svojimi obrazi, ki jih ima. Je hudo, zoprno, strašno ampak se da preživet. Psihoterapijo ti pa vseeno priporočam. Včasih šele tam ugotoviš, kaj te v resnici žre.
Lp. Sasy

Sasy hvala lepa za tvoj odgovor. Res grozno mi je slišat ko nekdo tak obravnava nekoga, kot si ti, jaz in nama podobni. Res ne predstavljam si, da nebi imel punce ob strani.. Upam, da to čimprej zrihtaš in da te začbe partner razumet, mislim da bi morala delat na tem! Vseeno je to resen problem, ki ga morejo razumet bližji. Če želiš mi lahko še pšieš, tudi v privat sporočilo.

Lp, Jernej

Zdravo. Eno vprasanje. Zelel sem danes delat vaje z dihanjem in sicer 6s vdiha in 6s izdiha. Trajalo je 5 minut. Po koncanem pa panika, seveda vec nisem mogo dihat enako kot takrat ko sem bil umirjen in mi je zasralo ritem dihanja Cheesy prav vztrasil sem se.. kako da odpravim to?

Spet se oglašam! Pozdravljenj sotrpini.

Za mano je kar nekaj stresnih, tesnobnih in paničnih dni. Počutim se grozno. Misli kar bežijo sem in tja, od bolezni srca, do infarkta. Pocutim se grozno brez volje, brez prave moči itd. Čez cel dan z prstom na utripu in z branjem o srcu. Nekaj dni sem okej spal, zdaj več to ne. V bistvu sem pred dvema mescema eno tako epizodo že premagal, v drugo mi je ne uspe. Najgečji strah je pred preskokom srca, ki ga zadnje čase začutim kot da mi vzame sapo, ponavadi ko sem bolj duševno obremenjen. Vmes me tudi daje ob živčnosti kakšna slabost, ki pa zgine po parih minutah. Vse kar sem do zdaj naredil je to da se zdravo prehranjujem. Globoko dihanje mi ni kot sprostitev, ker se na koncu ko moram priklopit iz zavednega globokrga dihanja v navadno dihanje prestrasim. Torej prosim ponovno za kak nasvet? Kje začet, kako pozdravit to, kako se pobrat, ali je smiselno ponovno začet uvajat antidepresive? Skoraj leto dni je od kar sem jih nehal jemat.

Prosim za kakeršne koli informacije ali nasvete.

Ojla.

Nič ni na hitro...saj veš. Ni instant rešitve. Če je prehudo greš na AD-je. Zares pomaga psihoterapija, če imaš voljo. Ampak realno.. za nek rezultat vsaj nekaj let, raje več. Treba bo ozavestit, kar si počneš in se naučit delat s čustvi. Sliši se morda enostavno. V praksi ni tako.
Če bi bila na tvojem mestu bi: takoj zdaj nehala brati vse v zvezi s srcem in podobne zdravstvene, ker se s tem samo strašiš še dodatno po nepotrebnem. Šla ven na zrak in se nastavljala sončku. D vitamin čudeže dela in večinoma smo DAMovci podvrženi svojim motnjam bolj pozno jeseni in pozimi, ker je krajši dan in manj sonca. Lahko si nabaviš prehranska dopolnila kot so vitamin B kompleks in D vitamin, ker tudi to kar vpliva. Veliko vitaminov in mineralov. Imaš tudi svetlobne lučke, ki se uporabljajo, ko so bolj temni dnevi. Sprehod. Narava. Šport. Druženje, s komer se dobro počutiš. Joga. Dihalne vaje.
Dogaja se ti, ker tlačiš čustva, kar daje pritisk v telo in seveda zato kaka simptomatika, ki se je ustrašiš in zaradi vse te kombinacije potem še veliko premlevanja. Črni scenariji v mislih, ki te še bolj strašijo. To je vse. Nič več in nič manj. Vse to si sami naredimo...
Najboljša opcija je začutit telo in čustva. Če ti uspe, si naredil že skoraj vse. Ni pa simpl, dokler ne veš, zakaj se gre in kako to gre. Morda te v ozadju stresirajo bližajoči se prazniki? Kam greš? Se bo kaj posebnega dogajalo? Ali pa že to, da so...

Drži se!

Hvala lepa Nives da si si vzela čas in povedala nekaj besed, mi res veliko pomenijo vsakič! Pomojem bo res potrebno ponovno uvest AD-je ker tako ne gre naprej pa še zraven psihoterapijo.

Berem, berem. Nisi sam. Sama pišem dnevnik, tisti s kulijem in res pomaga.

Huh si si pa zadal res veliko nalogo z budimpešto. Respect! Po drugi strani pa....Je bilo le preveč v tem trenutku. Ko pride do takega dviga adrenalina, telo potrebuje 7-14 dni da se umiri. Naj te ne odvrne od hoje po stopnicah navzgor, samo ne jih preveč preskakovati. Lepo enodnevni izlet v sosednji kraj, pokrajino, pa tako dalje.

Če še ne prakticiraš, morda začneš  pisati dnevnik. Misli tega dne, ČUSTVA tega dne in vsaj eno stvar za katero si hvaležen. Sama imam tudi nekaj težav na čustvenem področju, si jih je težko priznati, včasih sploh opazit in ubesedit. Vaja dela mojstra!

Za praznike pa, če ti bolj paše, se umakni od blišča in si privošči intimo, umirjenost v dvoje. Včasih kdo od družine težko razume, nas pa še bolj potre. Je pa idealno novoletno darilo za bližnje knjiga Anksioznost za telebane.

Pozdravljeni. Padel sem v začaran krog glede straha pred boleznijo. Že od svojega 15 leta imam strah pred boleznijo srca. Zdaj me je toliko omejil, da ne upam več športat (prej sem treniral nogomet, hodil v hribe itd). Kako se znebim tega? Grem na sprehod in merim utrip z prstom. Za znoret. Čudim se deugim kako lahko tako veliko krat prehodijo stopnice. Vsakič ko jih sam prehodim si merim utrip. To je za znoret. Kako si pomagat? Hvala

huh... Terapevt? Poskusil si že z znanostjo? Na list papirja napisat vse pozitivne reči ukvarjanja s športom, ki dejansko krepi srčno mišico? Da se vržeš v teorijo, kaj kako in zakaj?

Imaš dve možnosti:

a) ostaneš zaprt v svoji sobi in zapaničariš vedno, ko boš moral po stopnicah do nabiralnika;

b) se sprijazniš, da med športanjem naraste utrip srca, se začneš potiti, postajaš rdeč v glavo, mogoče se ti malo vrti ... in s tem nadaljuješ, dokler se ne navadiš tega občutka.

Nobena psihoterapija ne bo pomagala.

Ali to rešiš sedaj ali čez 10 let, je irelevantno za ves svet. Zate morebiti ne. ;)

Živjo,
najprej oprosti, ker se ti zadnjič nisem oglasila na zasebno sporočilo. Imela sem pljučnico, ki se je kar zakomplicirala. No zdaj je ok. Tudi jaz sem bila športnica. Srce mi nagaja, tolče ampak ga poskušam ignorirat. Vzemi koga s seboj na športanje, da ti odvrne misli. Ali pa slušalke in glasbo naglas. Meni v 80% uspe. Lahko mi pišeš na zs.
Lp.
Sasy

Pozdravljeni vsi skupaj.

Sem nova na forumu. Naj omenim, da obiskujem psihoterapevta, vendar sva zadnje srečanje opravila 15.1., naslednji termin imam šele marca, v vmesnem obdobju pa so se mi začele pojavljati sledeče težave.

Zgodilo se mi je v noči iz 22. na 23., iz 23. na 24. in sedaj iz včeraj na danes. Verjetno bo danes zvečer isto. Res je, da sem v obeh primerih gledala film z neko čudno, napeto vsebino in da je to mogoče delovalo kot sprožilec. Nekaterih scen v filmih sem se namreč ob gledanju prestrašila. Ampak to se ne more tako nadaljevati. Ne morem kar nehati gledati filmov (torej se izogibati situacijam, ki bi lahko bili sprožilci, ker sena koncu ne bom imela več nikamor umakniti, če se bom vsega začela izogibati), zato, da se mi ne bi to dogajalo.

V glavnem, zmeraj se prvič pojavi ko grem spat. Prvič se je začelo tako, da mi je začel drgetati obraz. Šklepetati čeljust, kot da mi je neznansko mraz ali kot da me je neznansko strah. Nato pridejo misli ali pa občutki. Ne vem, ne morem nikakor ugotoviti, kaj se pojavi najprej. Enako se je zgodilo iz včeraj na danes, s to razliko, da se mi je tokrat začelo tresti celotno telo. Najprej sem mislila, da fant trese z nogo. In ko mi je rekel, da je on pri miru, sem šele ugotovila, da se v bistvu tresem jaz. V tistem, ko sem to ugotovila se zgodi, kot da gre čez mene skener. Verjetno se sliši neumno, ampak tako se počutim. Kot da gre čez mene skener in takrat vem, da zame spanca ne bo. Ne vem si razložiti tega občutka. Kot da me spreleti elektrika. Niti ne vem ali ima za vas moja razlaga smisel. Verjetno je to le nek telesni občutek, ki mi potuje od glave do pet. Občutek gre mimo, nato pa se začne bombardiranje z mislimi, ki sprožajo nove občutke strahu in novo množico misli. Včasih misli sploh ne morem ujeti. Včasih so misli nelogične, nesmiselne. In ker se to ponavlja v nedogled mi gredo občutki že na živce in ne morem nikakor zaspati. Bolj se trudim pomiriti se, bolj se trudim preusmeriti pozornost, manj mi uspeva. Ker mi to ne uspeva, sem nato še dodatno jezna, na koncu obupana. Vmes zmeraj odidem v dnevno sobo. Tudi če poskušam tam zaspati, včasih traja do 2. ure zjutraj. Se pa nato zjutraj spet zgodaj zbudim z istimi občutki strahu, tesnobe, da bo tako tudi čez dan. In tako tudi je. V službi komaj preživim. Lahko se sicer skoncentriram na delo, ampak samo da pride trenutek, ko nimam misli usmerjenih na delo, me prestreli občutek. In ne morem ujeti vsebine misli/občutkov, zakaj se pojavijo. In nato se seveda pojavijo misli, da tega ne želim, da ne želim več tako živeti, sploh pa nočem, da se mi to dogaja celo življenje. Fant seveda opazi vsakič, ko me to muči. Sploh če odidem spat v dnevno. Ne ve, kako mi naj pomaga. Ne vem več niti jaz kako si naj pomagam. Samo to tako ne gre naprej. Bojim se, da se bodo te "krize" pojavljale vse pogosteje in trajale vse dlje.

Prosim, mi lahko v vmesnem času do naslednjega srečanja v marcu karkoli svetujete, kako si naj pomagam. Kam naj se še obrnem, kako naj začnem reševati problem, ker ne vem več kaj naj. Ker se mi bo en dan samo zmešalo..

Pozabila dodati še to..zdi se mi, da v svoji glavi, pri reševanju teh težav preživim vse več časa. V realnem življenju pa vse manj.

Kot že večkrat omenjeno na terapiji se tudi tokrat sprašujem, a so ti dogodki začetek razvoja npr. shizofrenije, bipolarne motnje ali kakšne druge motnje. Tega, da bi imela katero od teh motenj se namreč neverjetno bojim.

Včasih pomislim, da če bi me nekdo videl - takrat ko sem v takem stanju in ležim na postelji, jokam, tulim, tolčem, samo da bi šlo stran - da bi mislil, da se mi je zmešalo, da sem nora.

Hvala za pomoč že vnaprej..

Polona dobrodošla na našem forumu. :rozicodam:

Morda bi samo vprašala ali hodiš k PSIHIATRU ali k PSIHOTERAPEVTU.
Saj me je zmotil dolg razpon med dvema obiskoma saj je nenavaden za psihoterapijo in zelo običajen za psihiatra. Strokovnjaki za psiho človeka so namreč kar trije: psihiater, psiholog in psihoterapevt.

Psihoterapija je v našem sistemu največkrat samoplačniška (razen redkih izjem pa še te so časovno omejene). Psihoterapija ponuja pogovor skozi katerega razrešuješ svoje čustvene stiske, strahove, misli... srečanja so običajno 1x tedensko 1 ura.
Psihiater pa največkrat ponudi kratek pogovor in v kolikor presodi tudi pomoč zdravil.

Overthinking - preokupiranost z mislimi je lahko del obsesivno kompulzivne motnje. Lahko se pojavijo vsiljivke - misli z neželjeno vsebino ki te prestraši.
Ne ustraši se - gre za motnje ki so obvladljive, ozdravljive ... predvsem p aj eproces dela na sebi nujen. ODkrivanj etega kako si s čustvi, kako čustva potiskaš morda in pol butne ven vse skozi misli.

Kot hitro pomoč lahko začneš uporabljati kako sproščanje na Youtube - bodyscan .... ali katerokoli na način MiIndfulneess-čuječnosti. Da se naučiš svoj FOKUS misli umiriti in ga fokusirati na posamezne dele telesa in se učiš sprejemanja telesnih senzacij takih kot so - torej brez "pripisovanja katastrofičnih pomenov".
Vedno pa je tvoj DIH lahko sidro za tukaj in zdaj. Zaveš se vdihov in izdihov in gre vsa pozornost na to. Dihaš s trebušno prepono - to pomiraj telo.

Zakaj je film sprožilec tesnobe boš pa na terapijah odkrivala.
Vsekakor ni fajn gledat kakih težkih psiholoških ali nasilnih filmov ko si ranljiv, tesnoben.
Lahko se ti prebudijo kake potlačene travme -... čustvene stiske ki jih že poznaš od prej...

Nisi nora in vsak ki je že doživel hudo tesnobo ve kako to je.
Ti želim vse dobro :oki:

Zdravo in hvala za tvoj odgovor,

še moj odgovor na tvoje vprašanje: obiskujem v bistvu kliničnega psihologa, tako da sem se v prejšnjem postu napačno izrazila.

Čuječnost poznam. Vendar mi nikakor ne pride prav v takih situacijah. Ker točno vem, da se moram pomiriti in potem bolj karkoli poskušam, da bi se pomirila, hujše je. Kot da me moj lastni um poskuša ukaniti v smislu.."aha, zdaj si ugotovila, da se moraš pomiriti, sam ti vseeno ne bom pustil"..

Tudi dihanje mi zmeraj ne pomaga. Žal :( Še najbolj se mi zdi, da mi pomaga, da grem (pa četudi je 2 zjutraj) in da stvari zapišem. Tako da sedaj poskušam s tem (bojim se samo dneva, ko tudi to ne bo več pomagalo).

Kar se tiče čuječnosti..ob prakticiranju (pa vem, da v knjigi piše, da ni cilj "utišati" um) mi stvari ne uspevajo in potem ratam jezna, ker mi ne uspe, tako kot bi mi moralo in je zato sploh raje ne prakticiram..To že vem, da sem do sebe zelo stroga, da imam zase postavljene visoke standarde in da je v določeni meri tudi to vzrok mojih težav..Problem je v tem, da bolj kot mi vsi govorijo, da se moram imeti bolj rada, pa ne bit tak stroga do sebe, pa vzeti stvari bolj na easy, bolj mi ni jasno, kako bi naj to naredila..

Točno veš, da se moraš pomiriti...Ne bodi tako stroga do sebe. Tisti trenutek sprejmi in se ne obsojaj še dodatno. Ker se pahneš v še večjo stisko.

Morda pa je to nekaj za pogovor  s terapevtom. Kako se imeti bolj rad, biti bolj strpen do sebe? Pokojna Whitney je fantastično odpela ...Learning to love yourself it is the greatest love of all.

Gledati zvečer filme z grozljivo tematiko ni dobro. Pred časom (kako leto ali malo več nazaj) sem brala v reviji Science obsežen članek na temo, kako delujejo naši možgani v primeru, če gledamo grozljivko. Res dober članek, poskusi si ga poiskati.
Možgani namreč ne vedo, da mi gledamo fikcijo in amigdala in vsi hormoni delujejo, kot da je to vse  res, resnična nevarnost. Zato sem se odločila, da grozljivk ne gledam več, ker ne želim svojih možganov s tem obremenjevati.
Sicer pa pisanje je dobra terapija. Kaj pa branje - če bi zvečer pred spanjem brala kakšno dobro leposlovje?

lp, Ribica

Branje mi tudi pomaga, ker me uspava.

Včeraj se mi je denimo zgodilo, da je bilo čez dan vse ok. Potem pa sem prišla domov s službe in pred vhodom v blok me obide misel, kaj če bo spet enako danes ponoči. In potem se je seveda zgodilo, da se je pojavila tesnoba. Ta del že razumem, da ker se mi to običajno dogaja doma, da me je strah pred tem, da se spet ponovi doma. Torej mi strah poganja strah. Ne vem pa se v tistem pomiriti. Oziroma se mi kar vnaprej vsiljuje. Poskušam preusmerjati pozornost kam drugam. Pa mi uspe za 1 min, pa se potem spet spomnim (ali se vsili, saj ne vem sploh, kaj točno se zgodi) in tako se potem ponavlja. In ker se mi nenehno ponavlja, sem živčna in se potem začenjam spraševati, ali se mi bo to celo življenje ponavljalo in da nočem tako živeti, ker se mi bo zmešalo, če se bom morala cel čas s tem boriti.

Si poskusila takrat aktivirat vsa čutila? Da se osredotočiš na to kar vidiš, otipaš, slišiš, zavohaš in če se da okusiš.  Se osredotočit na dihanje? In kak opravek morda (priprava kosila, sprehod).

V bistvu bi ti kardio vadba zelo koristila, ampak seveda ne tik pred spanjem, vsaj dve uri pred spanjem.

Pozdravljeni,

tesnoba in preskoki srca me mučijo že kakih 7-8 let in sem želel z vami delit video z youtuba, ki mi je zelo pomagal pri spopadanju s preskoki.

Vaja za palpitacije:
https://www.youtube.com/watch?v=wo0l2RMdvCY&t=451s

Razlaga ekstrasiol:
https://www.youtube.com/watch?v=-i3b-ureBxs&t=904s

Ima pa ta kardiolog ogromno video posnetkov, ki vam bodo zagotovo pomagali.

Lp,
Peter

Pozdravljeni...

Zanima me, ali so lahko znaki anksioznosti tudi tesnoba okrog srca, proti pazduhi...Včasih imam tudi občutek hladnega.
Hkati imam probleme tudi z zgornjim delom hrbtenice...sploh na levi strani imam nad lopaticami res noro vozlov. In ne vem, čemu naj pripisujem vse te znake.
Seveda imam tudi palpitacije, zadnje čase sem par noči tudi prebedela, srce mi je nabijalo...vsaj občutek je bil tak. Skratka...tale stres me razžira :D

Ne vem, ali bi morala iti do kardiologa ali je to res samo psiha in kortizol v višavah...

Kakšne znake imate vi ob anksioznosti in povečanem stresu...kako se vam odraža? Kje vas stiska? Je kje občutek hladu...
Uf...sem v stresu že, ko samo pišem o vsem tem... :D