Natisni stran. - Brskamo po arhivu

Proč z negativnimi vzorci

Naše vsakdanje delovanje in odzivanje v življenju ni odvisno od dogodkov, kot so včasih menili, temveč od tega, kako te dogodke razumemo, kako si jih razlagamo, interpretiramo. Kako se bomo čustveno odzvali in kako se bomo vedli, je odvisno od tega, kaj nam neka situacija pomeni. Mišljenje in posledično vedenje sta pogojena z globoko ukoreninjenimi stališči in bazičnimi prepričanji, ki so se začela oblikovati že v otroštvu.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=49&Itemid=1)

Izgorelost se razlikuje od izčrpanosti

Pogovor z nemškim raziskovalcem stresa Johannesom Siegristom o izgorevanju Trije znaki: čustvena izčrpanost, padec storilnosti in občutek odtujenosti od dela
Johannes Siegrist, 62-letni profesor za medicinsko sociologijo in direktor inštituta na univerzitetni kliniki Düsseldorf, raziskuje stres in sindrom izgorelosti. Napisal je več strokovnih del o tej temi (na primer Work and Stress, Delo in stres)

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=50&Itemid=1)

Ko so noči predolge... in prekratke

Le obremenjene duše sanjajo, je že pred davnimi stoletji zapisal slavni grški filozof Platon. Za današnje bi verjetno dejal, da bedijo. Strahovi, tesnoba in zaskrbljenost, ki so nekoč bremenile duše v sanjah, jim danes preprečujejo, da bi sploh zaspale. Platon je s svojo opazko že tedaj usmeril prst v enega od glavnih problemov sodobnega človeka - v problem spanja. Spati moramo vsi, čeprav nam znanstveniki še vedno ne znajo pojasniti zakaj. Vedo pa, zakaj mnogi, danes kar premnogi ne morejo spati. To je bila ena izmed glavnih tem svetovnega kongresa biološke psihiatrije, ki je pretekli teden potekal na Dunaju.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=137&Itemid=51)

Odkrijmo počasnost

Morda je bil izgovor med delovnim tednom kdaj upravičen, a otroci so hvaležni tudi za desetminutno pozornost. Ob sobotah, nedeljah in praznikih pa so takšna izmikanja grda laž, ki je otroci ne spregledajo. Marsikdo ima igranje za čisto izgubo časa, na ta način pa zamuja priložnosti, ko bi se lahko z otrokom zbližal in pokukal v njegov otroški svet. Tudi za otroke ni igranje zgolj preganjanje dolgega časa, pač pa čas za učenje. Igranje je tako važno kot hranjenje, pitje in spanje. Kadar otrok riše, zida, pleza ali skače, vadi in krepi samozavest, koncentracijo, vztrajnost, iznajdljivost in samoiniciativnost. Vse to pa bo kasneje v šoli in poklicu koristno rabil.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=141&Itemid=51)

Oslabelo delovanje ščitnice pri ženskah povzroča depresije

Zdrava ščitnica je zelo majhna, težka le petnajst do petindvajset gramov. S svojimi hormoni vpliva na skoraj vse organe in tkiva, zato so tudi težave, ki nastanejo zaradi njenega neustreznega delovanja, zelo različne. Imate hladno, bledo in suho kožo, pa se vam to zdi normalno? Ste utrujeni in imate krhke lase, ki vam tudi izpadajo? Obiščite izbranega zdravnika in ob utemeljenem sumu na moteno delovanje ščitnice bo preveril vrednosti njenih hormonov in presodil, ali potrebujete pregled pri specialistu.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=143&Itemid=51)

Kot da bi od jutra do večera vlekli za sabo težke kamne

Imate težave pri navezovanju stikov z Ijudmi? Vam je v družbi pogosto nelagodno zaradi skrbi, da bi se osramotili? Vam je tako neprijetno, če vsi strmijo v vas, da vas zalije vročica, se vam poveča srčni utrip in začnejo tresti roke, iz sebe pa ne spravite glasu? Se takšnim okoliščinam najraje izogibate? Če je tako, potem sploh niste osamljeni! Precej Ijudi trpi za podobnimi težavami, strokovno označenimi kot socialne fobije.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=153&Itemid=51)

Pomoč pri duševnih motnjah in stiskah

Medikamentozno zdravljenje je zdravljenje z zdravili. Izvaja ga lahko le zdravnik specialist psihiater, antidepresive in anksiolitike lahko predpiše tudi osebni zdravnik.

Psihoterapevtsko zdravljenje je zdravljenje duševnih (čustvenih) težav s pomočjo psiholoških sredstev, v katerem usposobljen človek vzpostavi poklicen odnos s pacientom da bi odstranil ali modificiral obstoječe simptome in spremenil moteče oblike vedenja, hkrati pa spodbujal pozitivno rast in razvoj. Izvaja jo psihoterapevt.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=320&Itemid=1)

Ta vražji stres !

Stres je povsod, pravijo. Kdor živi, se mu ne more izogniti. Vsi se kdaj srečamo z njim, a to še ne pomeni, da smo mu kar prepuščeni na milost in nemilost. Pokažimo stresu roge, naučimo se o stresu na delovnem mestu in stresu v šoli ter ga premagajmo z učinkovitimi strategijami in s prijemi!

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=482&Itemid=1)

Travmatična doživetja v možganih zamrznejo

Potravmatska stresna motnja, ki jo povzroči hudo, travmatično doživetje in lahko človeku za vedno spremeni življenje, je, kot pravi ameriški psiholog in terapevt Roger Solomon, v bistvu le napaka v možganskem sistemu procesiranja informacij.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=498&Itemid=1)

Družabnost in gibanje sta zelo močna antidepresiva

Slabo razpoloženje, pomanjkanje navdušenja, elana in optimizma, nenadna dalj časa trajajoča pobitost, žalost in melanholija - počutje, značilno za temačno zimsko obdobje, ki spremlja precejšen del ljudi skozi turobne jesenske in zimske mesece, se nemalokrat pojavlja tudi poleti.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=536&Itemid=1)

Ne bojte se, ko zboli duša

Recesija, ločitve, gripe, vojne, konflikti, brezposelnost, duševna praznina, strah, jeza in grozljiv tempo. Čas, v katerem živimo, se odvija z neverjetno naglico. Izpostavljeni smo razmeram, ki neredko od nas zahtevajo zelo veliko, včasih preprosto preveč. In ko ne zmoremo več, ko naša duša zajoče, se pogosto zgodi, da ostanemo sami. Da se nas družba ustraši in nas odvrže.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=553&Itemid=1)

Breme let - Depresija v starosti

O depresiji je zadnja leta mogoče veliko slišati in brati, kot da je zajela večji krog ljudi ali pa je postalo prevladujoče predvsem naše zavedanje, da je depresija bolezen, ki se je ni treba sramovati.O depresiji in še posebej o depresiji v starosti je z nami spregovoril psihiater Aleš Kogoj, dr. med, vodja Enote za gerontopsihiatrijo na Psihiatrični kliniki v Ljubljani.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=611&Itemid=1)

Prebiramo Depresija za telebane

Priročnik zajema znanstveno potrjene metode zdravljenja depresije, vključno z vedenjsko terapijo, zdravili, interpersonalno in kognitivno terapijo. Avtorja sta vključila tudi obetavne novejše zamisli o uzaveščanju in pozitivni psihologiji. Poudarila sta predvsem pomen kognitivne terapije, saj se nobena druga vrsta terapije doslej ni izkazala za tako učinkovito pri zdravljenju depresije kot ravno ta.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=622&Itemid=1)

Ko reševanje težav postane diagnoza: Kako obvladovanje anksioznosti poraja še več anksioznosti

Neprijetna čustva (emocije) so običajen razlog za iskanje psihoterapevtske pomoči, saj so sestavni del medosebnih odnosov in različnih življenjskih okoliščin. V psihologiji nas kognitivne in funkcionalne teorije emocij učijo, da imajo čustva v človeški zgodovini in v posameznikovem življenju prilagoditveno vlogo.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=673&Itemid=51)

Strah pred čustveno bližino v partnerskem odnosu

Partnerja naj se začneta pogovarjati, poslušati in vživljati v čustvene svetove drugega - Le tako bosta dobila priložnost, da bosta začutila občutek varnosti, sprejetosti, zaupanja in pripadnosti.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=675&Itemid=51)

Različni obrazi depresije

V jesenski številki revije V skrbi za vaše zdravje pišemo o depresiji v različnih starostnih obdobjih in za oba spola. Depresija lahko kadarkoli v življenju prizadene skoraj petino sicer zdravih ljudi. Ženske obolevajo za depresijo dvakrat pogosteje kot moški, na kar poleg dednih dejavnikov vplivajo še ženski spolni hormoni, vrsta stresa in načini, kako se ženske s stresnimi situacijami spopadajo.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=747&Itemid=51)

SLAVNI IN DEPRESIVNI

Slava in depresija...dve neločljivi besedi. Če mislite, da lahko denar, slava in prepoznavnost prinesejo srečo –no temu ni tako. Tudi slavni in bogati ne uidejo dedni »prtljagi« in različnim težavam, s katerimi se morajo soočiti tekom svojega življenja.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=752&Itemid=51)

Premagati notranje sence : Poti iz depresije in samomorilnosti

Naj si za opis depresije sposodim besede Elizabeth Wurtzel, ki je leta 1994 v svoji knjigi PROZAC NATIONAL zapisala " Nekega jutra se zbudiš in se bojiš, da boš moral živeti . ."Depresija nima zveze z življenjem: v življenju je žalost, je bolečina in je trpljenje, kar je V nekem obdobju običajno - neprijetno, a običajno.Depresija pa je nekaj povsem drugega, ker vključuje popolno odsotnost: odsotnost čustev, odsotnost odzivov, odsotnost zanimanja. Bolečina, ki jo občutiš pri depresiji, je poskus Narave, da bi zapolnila to praznino.«

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=767&Itemid=51)

Tehnike premagovanja tesnobe

Včasih se je težko pomiriti, posebej kadar se znajdemo v stresnih situacijah, ko je okrog nas veliko ljudi, ki od nas pričakujejo ustrezno odzivanje in vedenje. Na srečo obstaja veliko tehnik, s pomočjo katerih se lahko naučimo sproščanja v katerikoli situaciji. Najosnovnejše tehnike sproščanja in pomirjanja zajemajo dihalne tehnike in samo-prigovarjanje, s čemer preženemo tesnobne občutke telesa in neprijetne misli. Kliknite na "preberite več" in se naučite preprostih prijemov za obvladovanje tesnobe!

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=272&Itemid=1)

Anksiolitiki ali antidepresivi - kako pravilno izbrati?

Eden največjih problemov v zdravljenju motenj razpoloženja s psihofarmaki (zdravila s psihotropnim učinkom –op.prev) je njihov pravilen izbor. Čeprav so na tržišču zelo dobra zdravila za vse oblike in kombinacije motenj razpoloženja, obstaja upravičen sum, da jih zdravniki napačno predpisujejo in da potem ne sledijo razvoju bolnikovega zdravstvenega stanja. Bolnik, kateremu je priporočeno napačno zdravilo, praviloma zaupa zdravniški oceni in misli, da do izboljšanja ne pride, ker mora miniti še nekaj časa ali pa preneha z uživanjem kakršnihkoli zdravil z učinkom na živčni sistem.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=117&Itemid=2)

Bolnik in terapevt skupaj preverjata predpostavke

"Učinkovitost kognitivnih in vedenjskih pristopov v zdravljenju duševnih motenj je bolje raziskana in znanstveno dokazana kot učinkovitost katere koli druge psihoterapevtske metode.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=138&Itemid=2)

Šentjanževka proti depresiji

Podatki v različnih državah kažejo, da narašča uporaba sintetičnih zdravil proti depresiji. Nekateri menijo, da je vzrok za to vse večje število depresivnih bolnikov, medtem ko drugi trdijo, da jih zdravniki preveč zlahka, tudi neutemeljeno, predpisujejo. Tako britanski Nacionalni inštitut klinične prakse opozarja na občutno prepogosto predpisovanju antidepresivov v splošni praksi. Najbolj poznano sintetično zdravilo te skupine je prozac. V letu 2004 so angleški splošni zdravniki tako napisali devetnajst milijonov receptov za tri in pol milijone ljudi in tako porabili štiristo milijonov funtov. Predvsem za blažje oblike depresije takšna zdravila niso priporočljiva, saj je tveganje večje od koristi.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=154&Itemid=2)

Intervju z Doris Adamčič Pavlovčič, psihoterapevtko

Kar se človek nauči, se lahko tudi oduči ? Veliko se govori o depresiji; zdi se, da ne znamo biti več samo žalostni ali slabe volje, ampak že vsako nejevoljo imenujemo depresija; se vam zdi to pretirano?

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=158&Itemid=2)

Otroški strahovi: del odraščanja, obenem pa možni znak motnje

Strah je neugoden občutek, ki se pojavi, kadar se srečamo z določenim zunanjim ali notranjim dražljajem. Zunanji je lahko oseba, žival, določene okoliščine, zvok, vojn, notranji pa neka določena notranja psihična vsebina, ki jo ustvarimo samo (spomnimo se strašljive osebe, duha, pošasti, dogodka, ob katerem smo se prestrašili, lahko si tak dogodek samo predstavljamo)

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=209&Itemid=2)

Psihološka samopomoč ali umetnost samoprevare

Slabo je poznano tudi dejstvo, da so motnje razpoloženja najtežje in najbolj mučne zdravstvene tegobe, ki privedejo do absolutne večine poskusov in tudi uspelih samomorov! Pa temeljna težava teh motenj ne leži v neozdravljivosti, saj obstajajo zelo učinkovita zdravila in tehnike, ki motnje uspešno ublažijo in jih v vrsti primerov povsem odpravijo.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=211&Itemid=2)

Ste se resnično pripravljeni spraviti v red?

Predebeli smo. Kadimo. Popijemo preveč alkohola. Ne telovadimo dovolj. In veliko preveč smo pod stresom.
Počasi se ubijamo in se tega zavedamo. Pa kljub temu ne odnehamo – pretirano jemo, prižgemo si naslednjo cigareto, valjamo se pred televizijo in zlijemo vase še eno pivo… Nekaj največjih mislecev iz sveta genomike, nevroznanosti, biokemije in evolucijske psihologije razmišlja o Big Macu med medicinskimi vprašanji:
Zakaj se ljudje tako težko spremenimo?

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=248&Itemid=2)

Kosmati ljubljenčki lahko tudi zdravijo

Ste se kdaj, utrujeni od celodnevnih naporov in stresa, po prihodu domov najprej zatekli k svojemu domačemu ljubljenčku in si ga posadili v naročje? Enakomerno božanje razvajenega kosmatinca vas je že po nekaj minutah tako sprostilo, da ste nemudoma pozabili na aspirin, s katerim ste še pred nekaj minutami želeli odpraviti glavobol ... Nas lahko živali dejansko pomirijo, ublažijo stres ali celo pripomorejo k zdravljenju?

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=280&Itemid=2)

Psihoterapija od zunaj in znotraj

Odrasli stopajo v razmerja še z drugimi ljudmi in tako uravnotežijo morebitne težave v družini. Poleg tega vedo, kdaj z njimi grdo ravnajo, in se večinoma znajo rešiti iz problematičnih odnosov. Otroci pa ne znajo določiti, kaj v ravnanju z njimi je normalno in kaj ni. Če z njimi grdo delajo, si mislijo, da so si to zaslužili, čeprav seje v resnici nekdo znašal nad njimi. Takšno ravnanje lahko pusti posledice, ki jih strokovnjaki med drugim odpravljajo tudi s pomočjo družinske psihoterapije.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=283&Itemid=2)

Posledice porušene kemije

Žalosten sem. Pogosto jokam. Potrta sem. Sem slab človek, ki nima prave prihodnosti. Hitro se utrudim in pogosto me boli v hrbtu ali rami. Vsakega človeka občasno spreletijo podobne misli. A so prehodne, bliskovite, pogojene z dnevnimi dogodki in predvsem zelo hitro minejo. Vse drugače -,a je, če te misli pogojuje depresija. Takrat ne moremo več govoriti zgolj o prehodni slabi volji ali bežni žalosti, temveč o bolezenski, ki traja vsaj štirinajst dni nepretrgoma, človeka pa onesposablja na vseh življenjskih področjih in ga stalno vleče k tlom.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=364&Itemid=2)

Preseganje predsodkov z ozaveščanjem in informacijami

Depresija je bolezen, ki je v medicini znana že stoletja in o njej je razmišljal že Hipokrat , seveda zaradi razumljivih omejitev ne na način in ne z dokazi, ki jih imajo zdravniki dandanes, a vendar. O depresiji s sodobnega stališča smo se pogovarjali z Andrejem Žmitkom, dr. med., spec. psihiatrije, predstojnikom Psihiatrične klinike Begunje na Gorenjskem.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=405&Itemid=2)

Preprečimo izgorelost, še preden se zgodi!

V svetu in doma se vse več ljudi sreča s sindromom izgorelosti, zaradi katerega se njihovo življenje obrne na glavo. Proces izgorevanja lahko traja več let, konča pa se s popolnim psihofizičnim zlomom.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=465&Itemid=2)

Tudi anksioznost je v genih

Vsak četrti človek podeduje nagnjenost k živčnosti. V prihodnosti bo pri zdravljenju anksioznosti mogoče predpisati pravo količino pravega zdravila, odvisno od genskega zapisa pacienta.Odkar so znanstveniki v celoti prebrali človeški genom, se nenehno pojavljajo nova dognanja s področja genetike. Človek dobi vtis, da je skoraj vse, kar počnemo in kar nas doleti v življenju, povezano z našimi geni.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=567&Itemid=2)

A to je torej napad panike?

Hmm. Nekaj se dogaja. Definitivno opažam pospešeno dihanje, razbijanje srca, norenje misli in zdi se mi, da … ja, tudi občutek, da mi na prsih sedi slon. Če bi imel kaj pojma, bi rekel, da je to eden tistih neopredeljivih “napadov panike”, o katerih sem že toliko slišal

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=599&Itemid=2)

Strah je čustvo, o katerem premalo vemo

Da bi se osvobodili strahov, moramo po eni strani razumeti, kaj se dogaja, po drugi pa si pridobiti občutek varnosti in temeljnega samozaupanja.Kdo ne pozna telesnih odzivov na strah, kot so stiskanje v trebuhu in prsih, suho grlo, potne roke in mehka kolena? Prav neprijetno je vselej, ko ne zmoremo povedati tega, kar mislimo, in to zaradi strahu. Tudi mnogi naši manj prijetni spomini so povezani s strahom.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=804&Itemid=2)

Nace Junkar o svojem boju z depresijo

V zadnjem času se spet veliko govori o depresiji. Kar nekaj znanih obrazov je javno spregovorilo o svojih težavah s to duševno motnjo. Depresija je bolezen z mnogimi obrazi, prizadene pa lahko kogarkoli in kadarkoli. Tudi priljubljeni operni pevec Nace Junkar, ki je konec osemdesetih let v duetu s Heleno Blagne osvojil občinstvo na Melodijah morja in sonca s popevko Vrniva se na najino obalo, leto kasneje pa je v Portorožu navdušil še z eno zimzeleno - Slovenski mornar, ve, kako je, če te zagrne žalost. In kako hudo je, če ne vidiš več izhoda iz svoje stiske in smisla življenja ….

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=813&Itemid=2)

PSIHOTERAPIJA - Odstiranje in reševanje čustvenih konfliktov

Psihične motnje se vse pogosteje pojavljajo v današnjem stresnem tempu življenja. Depresija, tesnoba, različni strahovi in druge duševne stiske lahko pomembno vplivajo na kvaliteto življenja posameznika ga ponavadi precej poslabšajo. Ljudje se najprej spopadejo z težavami sami in v krogu najbližjih svojcev poskušajo rešiti svoje čustvene konflikte v katere so se zapletli.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=815&Itemid=2)

S SAMOKONTROLO IN SAMOZAVEDANJEM V BOJ NAD STRAHOVE, DEPRESIJO, PANIKO….

Čustvena blokada in strah ki preplavita telo, osebo ohromita do te mere, da ne zmore normalnega reagiranja. Kako se soočiti s takimi težavami in jih odpraviti sem se pogovarjala z psih. Doris Adamčič Pavlovčič, ki se ukvarja z kognitivno vedenjsko terapijo.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=817&Itemid=2)

Moj boj z depresijo

OSEBNA IZKUŠNJA Moj boj z depresijo se je začel proti koncu najstniških let, ko niti sam nisem vedel, kaj se z mano dogaja. Precej temno in otožno zaznavanje sveta sem pripisoval pubertetniškim muham ter takim in drugačnim nihanjem hormonov, ki so bili v tistem času na višku.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=819&Itemid=2)

Ritem dneva in noči določa zdravega duha

Dlje časa je že znano, da so pri bolnikih z depresijo cirkadilani ciklusi moteni in da zato močno vplivajo na razpoloženje, ritem budnosti in spanja ter na druge ritme.Kljub temu je bila s terapevtskega vidika le redkokdaj upoštevana možnost, da bi s pomočjo njihove regulacije poskušali izboljšati bolnikovo stanje. V številnih študijah je bilo raziskovano in natančno opisano delovanje biološke ure in cirkadianih ritmov.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=830&Itemid=2)

Depresivnost in metabolični sindrom sta povezana

Ljudje vedno več časa preživimo v službi sede za računalnikom, živimo čedalje bolj nezdravo življenje in uživamo preveč kalorične in nezdrave hrane. Vse to pa je ključnega pomena za razvoj tako imenovanega metaboličnega sindroma.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=847&Itemid=2)

Ne znam reči NE

Ljudje, ki drugim ne znajo odreči usluge, so po navadi pridni, ubogljivi, pretirano ustrežljivi in prizadevni. Za vsako ceno skušajo ustreči in ugajati, da bi dobili pohvalo in sprejemanje. Kaj o njih mislijo drugi, je njihova največja skrb. Pri tem velikokrat pozabijo nase in se privedejo do neusmiljenega stanja, ko jih izkoriščajo doma in v službi, ko izgubijo zaupanje vase in končajo popolnoma izčrpani ter izgoreli.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=889&Itemid=2)

Ni treba, da bremena nosimo sami, lažja so, če jih z nekom delimo

Pri samomoru gre za dolgotrajen proces, poudarja, ki ga lahko prepoznamo in tudi ukrepamo. "Za samomor se ne bi odločili, če ne bi bili v stiski. Težko verjamem, da se kdo odloči za samomor zaradi dolgega časa," odgovarja na vprašanje, zakaj bi pomagali nekomu, ki se je pač odločil, da konča svoje življenje.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=890&Itemid=2)

Depresija v šolskih klopeh

Depresija se med najstniki lahko hitro pojavi, predvsem zaradi pritiskov v šoli, zaradi problemov v družinskem okolju in zahtevah po resnih življenskih odločitvah, pri čemer se je najstniki pogosto ne zavedajo. In prav v tem je največji problem in hkrati glavni motiv izvajalcev projekta. Pozno odkrit pojav depresije namreč močno zaostri postopke zdravljenja ter poveča tveganje za bolnikovo duševno in fizično stanje v celoti.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=895&Itemid=2)

Hrana kot sredstvo za blaženje notranjih konfliktov

Osebe z bulimijo s hrano vzpostavijo nadzor nad telesom, da se jim ni treba ukvarjati s svojim nezavednim stanjem.Pred nedavnim je izšla knjiga Ksenije Jovanović Izgubljeni v iskanju sebe, ki govori o bulimiji nevrozi, kompulzivnem prenajedanju in avtoagresiji. Je prva knjiga domačega avtorja, ki se poglobljeno loteva te motnje hranjenja; posebej zanimiva pa je tudi zato, ker ima Jovanovićeva, ki jo sicer poznamo tudi kot mlado slovensko literatko, z bulimijo osebne izkušnje.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=896&Itemid=2)

Oh, ta presneta čustva

Pred dobrim letom sem v vesolje poslala jasno namero, da si želim spoznati in zaznati tudi čustveno stran svojega ranljivega in velikorakt grobo ranjenega notranjega otroka, kar mi z veliko mero poguma nazadnje tudi uspe.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=915&Itemid=2)

Kako pomagati otroku, da bo znal izraziti negativna čustva

Vsak otrok se v otroškem obdobju sreča z vrsto pozitivnih in negativnih čustev, ki se vanj vtisnejo ob različnih življenjskih izzivih in obremenitvah. Vsi starši želijo svojemu otroku najboljše. Zato bodo naredili vse po svojih najboljših močeh, da bodo imeli ob sebi otroka s pozitivnimi čustvi, ki bo izžareval veselje, srečo in zadovoljstvo. Vendar se bodo ne glede na starševsko prizadevanje, da bi otrokom nudili vse najboljše, zagotovo pojavila pri otrocih tudi manj prijetna čustva, kot so jeza, bes, žalost in razočaranje. Vsa ta negativna čustva so naraven in pomemben del otrokovega razvoja.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=972&Itemid=2)

Optimizem

Nihče ne ve, kaj natančno se bo v prihodnosti zgodilo. Za nikogar ni dokazano, da je jasnovidec. Tudi tisti, ki nekaj natančno predvidijo, tega niso sposobni početi sistematično. In ko ne vemo, nam ne preostane drugega, kot da predvidevamo, ocenjujemo in verjamemo.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=979&Itemid=2)

V zmedenem svetu so tudi otroci zmedeni

V svoji novogoriški ambulanti je kot zdravnik in klinični psihoterapevt dolga desetletja od blizu opazoval, kaj se dogaja s slovenskimi družinami in zlasti z otroki v njih. Gledal je, kako se bohotijo patologije, ki so jih producirali spremenjeni odnosi v družini in socialnem okolju, ter zgrožen ugotavljal, kako uničujoče posledice ima za otroke in družbo permisivna vzgoja in kako težko se temu postavlja po robu šola.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=981&Itemid=2)

Kakovostne knjige s koristnimi napotki

»Knjige o različnih duševnih motnjah iz zbirke Za telebane so tako kakovostne, da je bil skrajni čas, da jih v roke dobi tudi slovenski bralec. Marsikdo jih seveda lahko bere v izvirniku. Moramo pa vedeti, da gre za priročnike in da je v njih veliko napotkov ki bralca vodijo k iskanju pomoči. Pomoč pa je drugače organizirana v ZDA kot v Sloveniji, tudi načini plačil so različni. Zato si je Založba Pasadena pridobila zagotovila, da poleg prevoda lahko tudi prilagodimo tekst slovenskim razmeram.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=986&Itemid=2)

Strah

Verjetno se vsi strinjamo, da je strah neprijeten in da ga neradi čutimo, vendar kljub temu ni človeka, ki ga še ni izkusil. Naj bo strah še tako neprijeten, življenje brez njega bi bilo nemogoče.Ko se soočimo z nevarnostjo, nas strah opozori, da smo ogroženi; žene nas k previdnosti, izostri naša čutila in usmeri našo pozornost. Strah vnas povzroči stanje napetosti in razburjenosti, kar nam omogoča, da se branimo in zavarujemo. Je naš obrambni mehanizem v vseh situacijah, ki ogrožajo naš obstoj.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1012&Itemid=2)

Naravno nad depresijo: Za dežjem vedno posije sonce

Živimo v svetu, ki nas sili v to, da živimo v popolnem neskladju z naravo.Zanemarjamo dejstvo, da je telo narejeno tako, da se lahko, če mu le nudimo vse, kar potrebuje, pozdravi samo. Precej bolezni, s katerimi se prej ali slej srečamo na poti življenja, razumemo kot samoumevne, kot nekaj, kar nas pač mora doleteti. Pa temu seveda ni tako. Mnoge raziskave so pokazale, da naj bi ljudje živeli tudi do 110 let, vemo pa, da toliko svečk dočaka le malokdo na Zemlji. Tudi prepričanje, da telo začne pešati po tridesetem, je precej zmotno, saj naj bi se to začelo dogajati šele okoli 80. leta starosti.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1013&Itemid=2)

Vsa čustva so zdrava

V sodobnem času naši odnosi temeljijo na močni čustveni povezanosti in ne več na drugih motivih (npr. ekonomskih), kot je to veljalo v preteklosti. Svobodna odločitev za partnerja in za družino pa sama po sebi ne pomeni, da bomo v teh odnosih tudi znali najti zadovoljstvo in izpolnitev svojih želja in potreb. Ravno nasprotno, zdi se, da nam čustva velikokrat povzročajo nemalo preglavic in pogosto ne vemo, kaj z njimi narediti.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1026&Itemid=2)

Tudi moški jokajo

Moški ne jočejo, pa pika. Tako pravijo zakoreninjeni stereotipi o močnejšem spolu. Ti "pravega dedca" predstavljajo kot trdnega, odločnega borca, ki je za svoje najbližje sicer pripravljen umreti – vendar brez solzavosti in trzanja obraznih mišic. Zakaj moški tudi v resnici tako težko izražajo čustva? Je to zgolj posledica evolucije, skozi katero so se jih kot lovci naučili potlačiti?

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1027&Itemid=2)

Kako obvladati tesnobo?

Tesnoba ali anksioznost je normalen odziv človeka, ki se pojavi takrat, ko se znajde v zanj nevarnih in/ali stresnih situacijah. Pojav tesnobe postane problem, kadar ni dejanske zunanje nevarnosti ali pa v primeru, ko ta traja še dolgo časa po koncu stresnega dogodka in začnejo njeni znaki pomembno vplivati na naše vsakdanje življenje. Eden od desetih ljudi vsaj enkrat v življenju poišče pomoč pri strokovnjaku zaradi težav, povezanih s tesnobo. Ker ima tesnoba v osnovi naravno zaščitno funkcijo, je v popolnosti ne moremo izgnati iz svojega življenja, lahko pa se jo naučimo dobro obvladovati.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1035&Itemid=2)

Živeti resnično življenje

Ste se kdaj vprašali, kaj je tisto, kar vas na poti k zrelemu sebi ustavlja? Ali se sploh zavedate množice svojih čustev in v kakšnih odnosih ste s svojimi najbližjimi? Kako daleč je vaša zavest o potrebah notranjega otroka? Z Alenko Rebulo, pesnico, pisateljico in strokovnjakinjo na področju psihologije, ki svoje profesionalno ustvarjanje posveča globinski psihologiji ter vprašanjem vzgoje, izobraževanja in samovzgoje, sva razvili pogovor o iskanju odgovora na vprašanja, ki že dolgo mučijo človeško dušo in zastirajo pogled na dimenzije duha, ki lahko pride do izraza le, ko zapustimo krč preteklosti.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1040&Itemid=2)

K izgorelosti so bolj nagnjeni perfekcionisti in vestni ljudje

Vsi smo ogroženi, če smo pod stresom, in lahko izgorimo, če ne poznamo dovolj sami sebe, če ne vemo, kako se stres kaže pri nas, in če se ne znamo sprostiti. So pa nekateri poklici in okoliščine, ki nas lahko delajo bolj dovzetne za stres in izgorelost, in sicer če gre za zahtevna dela z ljudmi, časovne pritiske in (pre)hiter tempo dela z neodložljivimi termini, če je delo slabo organizirano, če so informacije pomanjkljive, če ne poznamo svoje vloge in odgovornosti na delovnem mestu, če ne moremo vplivati na organizacije svojega dela, če je delo zelo enolično, nočno in izolirano brez sodelovanja sodelavcev in nadrejenih.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1046&Itemid=2)

Kako prečistiti "shrambo" spominov

Veverice od pomladi do jeseni polnijo shrambe z dobrotami, s katerimi se gostijo pozimi. Podobno je z nami, kadar zavlada kriza. V upanju, da bomo našli kaj, kar nam bo prišlo prav, pobrskamo po omarah, shrambi in podstrešju. In res, tam se najde marsikaj: fotografija, ki nam obudi spomin na lep dogodek iz preteklosti, skoraj nov pulover, ki ga že nekaj let nismo nosili, "izgubljen" dokument, konzerva tropskega sadja, ki nikoli ni prišla na jedilnik, in še marsikaj dobrega in uporabnega. Med raziskovanjem teh redkeje obiskanih prostorov pa najdemo tudi kup krame, ki nam, zdaj nam je jasno, nikoli več ne bo prišla prav.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1057&Itemid=2)

Skrb za preživetje ne koristi duševnemu zdravju

Miha Klinar, socialni delavec v psihiatrični bolnišnici Begunje V današnji družbi ni lahko biti star. Polovica upokojencev živi v izjemno težkih razmerah, ugotavljajo v Zvezi društev upokojencev Slovenije. Ne le denarne, starejše vse pogosteje pestijo tudi duševne stiske. Začne se s pozabljivostjo, otožnostjo, razdražljivostjo. Poti v običajno življenje ob takšnih pripetljajih pogosto ni več. Ta novica pa bolj kot starejše prizadene njihove svojce, ugotavlja socialni delavec v begunjski psihiatrični bolnišnici Miha Klinar. .

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1082&Itemid=2)

Ne dovolite, da vam pesimizem kroji življenje

Nekaterih ljudi izguba službe ne spravi iz tira, in čeprav se stvari ne odvijajo tako, kot bi si želeli, v prihodnost zrejo z optimizmom. Drugim se nasprotno ob izgubi zaposlitve poslabša njihovo zdravstveno stanje. Zakaj se nekdo z izgubo službe sooči konstruktivno, drugi pa pade v depresijo?

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1088&Itemid=2)

Depresija napada tudi otroke in mladostnike

Duševne stiske so sestavni del življenja, zato je pomembno, da se v odraščanju oborožimo s sposobnostjo spopadanja z izzivi, poudarja dr. Saša Poljak Lukek: »Otrok, ki bo dojel, da so vsi občutki obvladljivi, bo tudi kot odrasel ob strahu in stiski našel učinkovit odziv. Če občutkov ne bo znal pomiriti sam, bo poiskal pomoč v zanj pomembnih odnosih. Če niti tam ne bo odgovora, bo imel toliko poguma, da bo poiskal strokovno pomoč. Priznati lastno nemoč pa je prvi korak na poti zdravljenja depresije!«

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1097&Itemid=2)

Stres v otroštvu,  tesnoba v mladosti

Deklice, za katere so v prvem letu življenja skrbele matere, ki so trpele za depresijo, imele težave v odnosu ali s financami, bodo kot malčice verjetno imele višji nivo kortizola, stresnega hormona, do začetka najstniškega obdobja pa se bodo od vrstnic razlikovale še po drugačnem razvoju možganov, saj je stres vplival na dve področji, povezani s čustvi in nadzorom nad njimi. To je povezano z občutji tesnobe in simptomi depresije že pri rosnih osemnajstih, je pokazala raziskava. Pri mladih fantih tega niso opazili.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1099&Itemid=2)

“Če ne bi imela migrene, bi že zdavnaj izgorela”

Mojca Zvezdana Dernovšek.  Psihiatrinja o tesnobah, ki jih preživljajo ljudje med prazniki, in o tem, kako premagati strahove. “Vse je v glavi. Življenje je treba vzeti v svoje roke,” pravi.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1100&Itemid=2)

Mati z otročičem v naročju je precenjen ideal brezpogojne sreče

»O obporodni depresiji, s katero so sooča okoli 20 odstotkov otročnic, se še pred dvema desetletjema ni govorilo in ni vedelo skoraj nič, čeprav takrat ni bilo depresij nič manj kot danes. Le ženske so se z obporodnimi duševnimi stiskami mučile same in si očitale, da je z njimi nekaj narobe, ker ne zmorejo uživati v opevanem idealu velike sreče – matere z dojenčkom v naročju,« ugotavlja doc. dr. Vislava Globevnik Velikonja, specialistka klinične psihologije, ki se je v porodnišnici Ljubljana pred četrt stoletja zaposlila kot prva klinična psihologinja za področje ginekologije in porodništva na vsem območju Jugoslavije. Dodaja, da v našem okolju kljub visoki ozaveščenosti in zgodnjemu prepoznavanju teh stisk še vedno ne odkrijemo in ne zdravimo približno sedem odstotkov porodnic, ki se zato z duševnimi stiskami, ki pogubno razjedajo tudi družinske odnose, spopadajo same.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1101&Itemid=2)

Zanjo se moramo potruditi, jo spodbujati in gojiti v svojem življenju

V sodobni družbi si večina ljudi prizadeva, da bi živela srečno, in vidi v sreči veliko vrednoto. Kaj pravzaprav ljudi osrečuje in kako doseči srečo? O tem govori Velika knjiga o sreči, v kateri je urednik Leo Bormans zaprosil številne izvedence s področja pozitivne psihologije, naj na kratko opišejo, kaj o tem govorijo izsledki znanstvenih raziskav. Povzemamo nekaj zanimivih zaključkov.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1105&Itemid=2)

Depresija pri otroku

Razširjenost depresije je različna glede na starost otroka, predvsem pa je prisotna v populaciji otrok z različnimi nevrološkimi ali pediatričnimi boleznimi. Vzrok depresije pri slednjih je predvsem v hospitalizaciji in separaciji od staršev. Za depresijo pri otrocih so značilne predvsem somatske težave, razdražljivost in socialna izolacija. Pogosto so pridružene tudi motnje spanja in hranjenja. Depresija tako odraslega, kot tudi otroka prizadane celostno. Vpliva na otrokovo telo, na misli, na čustvovanje, na vedenje ter na medsebojne odnose.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1113&Itemid=2)

Vsi smo (kdaj) nori, le da se nekateri bolje obvladujemo

Dr. Mojca Zvezdana Dernovšek: Ljudje, ki trpijo zaradi mejne osebnostne motnje, so otroške duše, ujete v odraslem telesu.Življenje ljudi z mejno osebnostno motnjo pogosto spominja na vožnjo z vlakcem smrti v lunaparku; vzponi in padci se izmenjujejo tako mimogrede kot v akcijskem filmu – in za sabo puščajo razdejanje. Dr. Mojca Zvezdana Dernovšek pozna tisoče takih zgodb, brezna bolečine in stiske, a je kljub temu polna upanja in ga brez kompromisa razdaja.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1114&Itemid=2)

Knjige na recept: O tveganju se posvetujte z zdravim razumom

Vsebina mnogih knjig za samopomoč je osladno predvidljiva, pokroviteljska in podcenjujoča do bralcev. Če boste v Veliki Britaniji zaradi depresije, napadov panike ali jeze ter različnih obsesij obiskali zdravnika, se lahko zgodi, da vam bo namesto antidepresivov predpisal knjigo. Projekt knjig na recept bo začel delovati maja, skupaj pa so ga oblikovali ministrstvo za zdravstvo, splošni zdravniki, knjižnice in agencija za knjigo oziroma branje. Angleži so se inspirirali pri Dancih, zdravniki pa z branjem svoje bolnike že uspešno zdravijo na Novi Zelandiji.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1115&Itemid=2)

Ko nam je udobno, redko napredujemo

DA BI BILI V ŽIVLJENJU SREČNI IN ZADOVOLJNI, moramo kdaj stopiti korak vstran od svojih naravnih nagnjenj, meni doc. dr. Andreja Avsec z Oddelka za psihologijo ljubljanske Filozofske fakultete. Ženska, ki se vsak dan posveča drugim, potrebuje tudi malo hedonizma. Samozavestnežu pa navdušena samohvala pred zrcalom ne bo prav nič pomagala, namigne edina slovenska avtorica v zborniku Sreča, v katerem k temi iz cenenih priročnikov pristopijo verodostojni strokovnjaki.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1116&Itemid=2)

Ne preizkušajte, kakšne možgane imate

Različne psihoaktivne substance namreč sprožajo v možganih zelo podobne spremembe. Čeprav danes veliko vemo o tovrstni možganski kemiji, pa je vendarle še vedno posameznik tisti, ki mora narediti glavne korake, da se reši svoje zasvojenosti. Težka, a ne nemogoča naloga, pravi psihiatrinja doc. dr. Mojca Zvezdana Dernovšek.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1119&Itemid=2)

Sladkorna bolezen in depresija

V zadnjem času je bilo mogoče zaslediti veliko raziskav, ki so proučevale povezanost sladkorne bolezni in depresije. Ugotovili so namreč, da sta bolezni med sabo močno povezani. V prispevku si bomo pogledali, kakšne so povezave med njima, možne razlage, zakaj do tega prihaja, in osnovne ukrepe ob depresiji.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1121&Itemid=2)

Pomagamo sebi in drugim: skupina za samopomoč Obala

V Žusterni se že nekaj let srečuje prav posebna skupina pod okriljem Društva DAM – društva za pomoč osebam z anksioznimi motnjami in depresijo. Vsakih štirinajst dni se ob torkih v prostorih Krajevne skupnosti Žusterna dobijo posamezniki, ki se tako ali drugače srečujejo z anksioznimi motnjami ali depresijo.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1133&Itemid=2)

Moj otrok si škoduje. Kako pomagati?

Ko prepoznamo, da se naš otrok samopoškoduje, nas najprej preplavi strah, morda jeza. Za starše je takšno spoznanje velik šok, vprašajo se, kaj so pri vzgoji storili narobe. Kako na pravilen način pomagati otroku v stiski?

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1140&Itemid=2)

Stanje duha: Tesnoba in Panika

Pred več kot sto leti so danski popotniki na Grenlandiji poročali o nenavadnem sindromu nekaterih eskimskih lovcev.Ko so v svojem kajaku na mirni gladini morja čakali na tjulnje, so naenkrat začeli težko dihati, razbijalo jim je srce in prežemal jih je hud strah pred smrtjo. Uspeli so sicer priti na kopno, vendar si večinoma niso več upali na lov. Nekateri si po izkušnji na morju niso drznili niti zapustiti svojega igluja. Opisano stanje so poimenovali »kajak angst«, torej: strah v kajaku.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1142&Itemid=2)

Od tesnobe do panike

Tesnoba s številnimi in različnimi znaki lahko prizadene vsakogar in se v najbolj izraženi obliki izrazi kot panični napad.Razbijanje srca, občutki dušenja, potenje, tresenje, vrtoglavica, glavoboli, mravljinčenje in neprestani strah zaradi pričakovanja ponovnih napadov ter izogibanje določenim okoliščinam in dejavnostim zmanjšujejo kakovost življenja ter ožijo bivanjski prostor prizadetih in njihovih najbližjih.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1145&Itemid=2)

Gugalnica - Žiga Valetič

Gugalnica je naslov novega mladinskega romana v obliki stripa avtorjev Žige Valetiča, ki je napisal scenarij, in striparja Gašperja Rusa. Delo obravnava zahtevno problematiko samomora, in sicer skozi oči otroka. V zgodbi se fant, čigar oče je končal življenje s samomorom, kot odrasel moški sooča s tem, kako naj hčeri na primeren način pove, da je njegov oče naredil samomor. Tako najprej skozi njegove otroške, potem pa odrasle oči spoznamo, da takega dejanja »do konca ne preboliš nikoli«.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1154&Itemid=2)

Dr. James Charney - psihiater, specializiran za otroško in družinsko psihologijo

Vsaka generacija otrok prinaša nove izzive, vrednote in probleme. Spremembe so najbolj opazne pri problematičnih otrocih, kar potrjuje dr. James Charney. Upokojeni profesor z univerze Yale je psihiater, specializiran za otroško in družinsko psihologijo. »V več kot polovici primerov vir problema izhaja iz staršev. Enako je potem pri rešitvi. Če ustrezno spremenimo starše, pomagamo tudi otrokom,« je njegova osnovna modrost.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1159&Itemid=2)

Čustveno opismenjevanje: tesnoba ali anksioznost

Občutek tesnobe je zelo težko opredeliti, zato je to čustvo eno od tistih, ki jih ljudje najmanj razumejo. Ljudje občutijo tesnobo, kadar ocenijo, da niso kos življenjskim nalogam, pred katerimi stojijo. To pomeni, da menijo, da se niso zmožni kosati s svojimi življenjskimi razmerami. V tem smislu je tesnoba nekakšna trema pred celotno življenjsko situacijo.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1171&Itemid=2)

Mama Zofa, dovolj imam, vsega imam dovolj...

Na telefon za obporodno obdobje vsako leto pokliče od 400 do 600 otročnic, ki Mamo Zofo zasujejo z vprašanji: ali se sploh odločiti za nenačrtovano materinstvo, kaj storiti, ko je jasno, da z otrokom ne bo vse, kot je treba, in kaj storiti, ko te zaradi pretirane skrbi za dojenčka tako duši v prsih, da ne moreš ne jesti ne spati.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1172&Itemid=2)

Polnočni klub - Panična motnja

Svet se je tako hitro spremenil, da se človek ne uspeva prilagoditi. Številnih nevarnosti, predvsem fizičnih,na katere smo se skozi tisočletja razvoja in prilagajanja pripravljali, danes ni več. Pojavljajo pa se druge, ki v nas povzročajo stres, strah in neredko paniko. Več kot 3% ljudi se že srečuje s tako imenovanimi paničnimi motnjami, ki človeku najprej poslabšajo kakovost življenja, mu zmanjšujejo svet in lahko vodijo tudi k samomoru. Doletijo lahko vsakogar, ne glede na spol, izobrazbo in način življenja. Kako se soočiti s paničnimi motnjami, kako jih preprečiti, kakšne so izkušnje terapevtov in kakšne ljudi, ki so trpeli za paničnimi motnjami, se bo v tokratnem Polnočnem klubu z gosti pogovarjal Zvezdan Martič.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1179&Itemid=2)

Tabletke za srečo

»Brez Zolofta ne bi zmogel,« prizna Peter. Zjutraj je vzel tableto, zdaj je spet poln življenja. Tablete je začel jemati pred letom dni, potem ko sta z ženo Andrejo obiskala zakonsko posvetovalnico. Imata se rada, a bremena so se zadnja leta nakopičila. Začelo se je pri njej. Da bi svoje kovinskopredelovalno podjetje obdržala nad vodo, je morala vzeti hipotekarno posojilo. To se je seštelo s posojilom, ki sta ga za hišo najela pred petimi leti, v času debelih krav.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1181&Itemid=2)

Odgovor društva DAM - Tabletke za srečo

V Društvu DAM, društvu za pomoč osebam z depresijo in anksioznimi motnjami, smo že vrsto let priča podcenjevalnemu odnosu do ljudi, ki jemljejo antidepresive. V družbi so to namreč zdravila, ki so smatrana za "hitro rešitev, ki pa ne reši problema". Izjave, kot so, citiramo dr. Aleksandra Zadela: "Če se ljudem pokvari avto, so pripravljeni odšteti 400 evrov za popravilo, ker brez vozila pač ne morejo živeti. Da bi enako vsoto namenili za terapijo, to pa ne. Lažje je vzeti tablete...", ki je bila v poudarjenem tisku izpostavljena na prvi strani članka, na žalost ne pripomorejo k boljšemu poznavanju in razumevanju antidepresivov. Zgolj prispevajo k občutku krivde tistih ljudi, ki so jih primorani jemati, saj jih nihče kot za šalo in z velikim veseljem ne poganja po grlu, da bi doživel nevemkakšno srečo. In obenem za mnoge, premnoge ljudi tak pogled na antidepresive pomeni tudi sram pred jemanjem, občutek osebnega neuspeha in poraza, ker svojih težav niso bili sposobni rešiti drugače.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1182&Itemid=2)

Novo gradivo o Obsesivno kompulzivni motnji (OKM)

Prepis predavanja "Vse kar ste želeli vedeti o OKM, pa si niste upali vprašati " Definicija OKM, vzroki ,potek, opis ,zdravljenje. Preberite, prenesite datoteko ali si sprintajte ! Spomladi 2013 je prof. dr. Mojca Z. Dernovšek, spec. psih. izvedla sijajno predavanje o obsesivno kompulzivni motnji (OKM).

V tem članku boste našli prepis iz njenega predavanja, v katerem so predstavljeni najpomembnejši podatki o OKM. Preko definicije pojmov obsesij (prisilnih misli) in kompulzij (prisilnih dejanj, ritualov) se poglobimo v posamezne vsebine simptomov, njihovo izraženost in dejavnike, ki odločajo o najboljših terapevtskih pristopih. Opisujemo najpogostejše in najbolj preverjene oblike zdravljenja z nekaj primeri.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1187&Itemid=2)

Socialna anksioznost

Ne gre za sramežljivost, gre za bolezenski strah, da se bodo s svojim vedenjem hudo ponižali ali osramotili.

V današnjem času se z anksioznostjo in tesnobo srečujemo na vseh nivojih družbe, saj je dinamika ekonomskosocialnih razmer takšna, da ne optimalizira človekovega psihosocialnega stanje, ampak zaradi negotovih življenjskih razmer ustvarja nenehno napetost, ki je posledica tako recesije kot tudi deprivacije nasploh.Napetost vpliva na človekovo psihosocialno dojemanje sebe in sveta, povzroča občutek negotovosti in ogroženosti ter vzbuja resnične ali namišljene strahove.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1198&Itemid=2)

S psihoterapijo življenje postane bolj lahkotno

Psihoterapevt je pacientu sopotnik, ki mu posveti na kamen na njegovi poti in mu nudi podporo, a kljub temu pacient pot prehodi sam. Smisel psihoterapije je, da si sami postavljamo vprašanja in ob podpori terapevta iščemo odgovor nanje. Na nek način psihoterapevt nudi nadomestek nekega odnosa, ki nam omogoča speljati našo individuacijo. Že samo to, da nas nekdo sliši, je lahko nova in pozitivna izkušnja. Brez nasvetov in brez ocenjevanja. Gre za brezpogojno sprejetost, ki pa ima začrtane svoje meje. V odnosih se večino časa ukvarjamo s tem, kako bomo nekoga spremenili, a te pravice nima nihče. Imamo pa pravico spremeniti sebe, svoj odnos do okolice in ljudi ter tako spremenimo tudi odnos. Bistveno je, da znamo postavljati meje pri sebi in jih ne postavljati drugemu ter tudi sprejeti meje drugega.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1202&Itemid=2)

Se morda tudi vaš otrok spopada z depresijo?

Veliko ljudi še vedno verjame, da so otroci premladi, da bi lahko bili depresivni, vendar pa ta pogosta duševna motnja ni omejena na starost in jo imajo celo dveletni otroci.Po podatkih ameriške Akademije za otroško in mladostniško psihiatrijo (Academy of Child and Adolescent Psychiatry) približno pet odstotkov ameriških otrok in mladostnikov v vsakem trenutku trpi zaradi depresije.

Depresijo lahko pri otrocih hitro spregledamo. Osnovni simptomi depresije so žalost, občutek brezupa in spremembe razpoloženja, sicer pa so različni in se spreminjajo glede na starost otroka.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1206&Itemid=2)

Depresija - bolezen na pohodu pri sladkornih bolnikih

To nekoliko provokativno vprašanje zastavljam vsem nam, ki srečujemo sladkorne bolnike v ambulantah in poznamo njihove stiske. Ali je žalost zaradi postavljene diagnoze že depresija? Ali je negotovost ob spremembi terapije, ob prehodu na insulin morebiti huda depresija? Komplikacije sladkorne bolezni so številne, ali mora bolnik ob njih tudi duševno trpeti?

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1208&Itemid=2)

Tesnoba

Za depresivnimi motnjami trpi že četrtina prebivalstva. Do leta 2020 bodo postale drugi največji svetovni zdravstveni problem, takoj za boleznimi srca in ožilja.Charles Bukowski, poet urbane tesnobe, je nekoč zapisal: »Kako hudiča naj bo človek srečen, če mora ob pol sedmih zjutraj, potem ko ga prebudi budilka, skočiti iz postelje v obleko, se prisilno nafutrati, usrati, uscati, si umiti zobe in se počesati ter vstopiti v bitko s prometom, da bi prišel tja, kjer v bistvu ustvarja dobiček za nekoga drugega, ob tem pa se od njega pričakuje še hvaležnost, da to lahko počne?«

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1210&Itemid=2)

Antidepresivni učinek svetlobe

Zimska depresija je pogostejša v geografskih širinah, kjer je pozimi zelo malo sonca, denimo na Finskem in Aljaski. Tudi pri nas nismo izvzeti. Pokojni psihiater dr. Andrej Marušič je ugotavljal lokalne razlike po Sloveniji. Na Primorskem je manj samomorilnosti in depresij kot v drugih regijah, kar gre pripisati tudi količini svetlobe in vlogi podnebja na počutje ljudi.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1212&Itemid=2)

Psihiatrinja svetuje, kako pomagati mladostniku v stiski

Čas, ko mladostnik postaja odrasel človek, je poln čeri, ki se jim ni vedno lahko ogniti, zato ni nič čudnega, da jih v tem občutljivem obdobju toliko zadene vsaj ob kakšno. Kako priskočiti na pomoč, smo se pogovarjali s psihiatrinjo dr. Arijano Turčin.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1213&Itemid=2)

Pretresljiva izpoved slovenskega dekleta

22-letna Neža želi s svojo izpovedjo mladostnikom v stiski pokazati, da obstaja luč na koncu tunela. Po več letih samodestruktivnega vedenja je sama danes povsem običajna in srečna študentka. Neža zaradi stigmatizacije, ki pri duševnih stiskah obstaja, svoje prave identitete ne želi razkriti. Želi pa povedati svojo zgodbo – to pa zato, ker ima srečen konec. "Rada bi povedala, da vsega tega ni nemogoče premagati," večkrat ponovi med pogovorom. "Ni pa treba, da gre vsak, tako kot jaz, ravno čez vse ovinke," se nasmehne. "Ko si ujet v začaran krog, se ti zdi situacija brezizhodna, zdi se ti, da ne more biti drugače. Pa je lahko," poudari.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1214&Itemid=2)

Dr. Saška Roškar, psihologinja in raziskovalka

Dr. Saška Roškar, psihologinja in raziskovalka na Inštitutu za varovanje zdravja, se že več kot desetletje ukvarja s temo, ki je še vedno po malem tabu – s samomorom. Sodelovala je v številnih domačih in mednarodnih raziskovalnih projektih pa tudi pri pripravi in izvedbi preventivnih programov s tega področja. Na zadnjem svetovnem kongresu suicidologov v Oslu je s sodelavci predstavila izsledke raziskave, ki je pokazala, da mediji niso gluhi za opozorila stroke, če so ta utemeljena in primerno predstavljena. Poročanje o samomoru se je namreč v zadnjem času bistveno izboljšalo.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1215&Itemid=2)

Ko so ulice polne, se nekateri počutijo še bolj osamljene

V zadnjem času se je zgodilo kar nekaj družinskih tragedij, do katerih morda ne bi prišlo, če bi ljudje prepoznali stiske posameznikov. Spomnimo se samo umora in poskusa samomora v Limbušu ter tudi mlade mamice, ki je s še ne dveletno hčerkico namerno zapeljala v Slivniško jezero in umrla, medtem ko je deklico reševalcem uspelo rešiti, a je nato prav tako umrla. Zlasti Štajerska in predvsem Koroška sta tisti regiji, ki sta že več let v samem vrhu po številu samomorov. Strokovnjaki ravenskega Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) so zato toliko bolj zaskrbljeni, ker se je nanje v zadnjih dneh obrnilo veliko ljudi, ki so se znašli v stiski, iz katere sami ne najdejo izhoda. A bi jim, če bi okolica prepoznala njihovo stisko, morda lahko še pravočasno pomagali.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1229&Itemid=2)

Dr. Željko Ćurić: Tišina ubija

Ko se je dr. Željko Ćurić pred več kot dvajsetimi leti iz Dubrovnika preselil v Slovenijo, je bilo prvo pravilo komuniciranja pri Slovencih, ki se ga je naučil, da je molk zlato, in če molči, desetim odgovori. Profesionalno se je ukvarjal z iskanjem vzrokov za visoko stopnjo samomorilnosti v Sloveniji in prišel do zaključka, da se prav v tišini, ki jo pregovorno poveličujemo, skriva povod za to patološko ravnanje.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1234&Itemid=2)

Najstniški možgani niso nezreli, so le zdravo drugačni

Mladostništvo, ki traja približno od 12. do 24. leta, je, kot pravi ameriški nevropsihiater, pediater in terapevt Daniel J. Siegel, zapleteno, a vseeno čudovito obdobje. Narava v tem času poskrbi, da se možgani otroka preoblikujejo tako, da je pripravljen na odhod iz domačega gnezda in na ustvarjalno spreminjanje sveta. Pri tem lahko najstnika razumemo in mu pomagamo ali pa ga z vsemi sredstvi zatiramo, kot to počnejo v mnogih družinah in mnogih šolah po vsem svetu. Slovenska ni izjema.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1236&Itemid=2)

Ni več očeta, ki bi mu lahko zaupali

Ljudje se rodimo z zelo nezrelimi možgani, in da dozorevajo, potrebujejo stik, odnos z zrelejšimi možgani. Največkrat je to mama, lahko je tudi druga negujoča oseba. Ta dojenčku pomaga, da možgani regulirajo in aktivirajo v njegovem življenju najprej aktivnost, to pomeni veselje, vznemirjenje, navdušenje. Potem pa možgani potrebujejo tudi zavorne mehanizme, da se posameznik zna ustaviti pred škodljivimi stvarmi, recimo, da se ne izčrpa preveč. Ti regulatorni mehanizmi so zelo pomembni, med njimi dva še posebej, to sta ravno sram in krivda.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1237&Itemid=2)

Zmerni konflikti so koristni

Temelj vsakega partnerskega odnosa je pogovor, ki pomeni, da se partnerja lahko pogovarjata o različnih stvareh, ki zadevajo vsakodnevne stvari, opravila in obveznosti. Poleg tega je seveda pomemben tudi pogovor o različnih težavah in stiskah, ki se pojavljajo v vsakem partnerskem odnosu.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1239&Itemid=2)

Črv, ki gloda in gloda

Saj poznate tisti skrajno boleči, neprijetni notranji glas, ko bi si najrajši zakrili obraz in se vdrli v zemljo. K sreči je ta občutek ozdravljiv, če ste se le pripravljeni z njim soočiti.Sram izhaja iz sumničavih namigov okolice o vaši šibkosti, neuspešnosti, nesprejetosti.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1244&Itemid=2)

V peklu tesnobe

»Bojim se zaprtih prostorov, daljša vožnja z dvigalom je zame pekel. Ne hodim v gledališče ali kino, bojim se vožnje z letalom ali vlakom, trepetam pred zastojem na avtocesti, saj misel na to, da sem v prostoru, iz katerega ne morem pobegniti, v meni takoj sproži napad panike.

Težko diham, srce mi utripa, v rokah čutim mravljinčavost. Moje misli, ki ves čas begajo, so močnejše od telesa, nad katerim povsem izgubim nadzor. Kot da v meni živi neki histerični človek, ki po tem, ko je vsega konec, izgine. Ko sem prvič doživela napad panike, sem pristala na urgenci, saj sem mislila, da umiram.«

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1247&Itemid=2)

Kako izbrati ustrezno usposobljenega psihoterapevta?

V okviru psihoterapevtskih predmetov se študentje spoznavajo z 250-letno tradicijo psihoterapije, znotraj katere so se zlasti v 20. stoletju razvile glavne smeri, kot so psihoanalitska, logoterapija, individualna psihologija, kognitivno-vedenjska, sistemska, humanistične, telesna, integrativna, hipnopsihoterapija in tako dalje.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1259&Itemid=2)

“Sedimo pod jablano in čakamo hruške”

Sopotnica je bila dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, psihatrinja in psihoterapevtka z ljubljanske Psihiatrične klinike, izredna profesorica na ljubljanski medicinski fakulteti.

“Najbolj dragoceno spoznanje: da je treba iluzije pustiti na smetišču osebne zgodovine.”

“Psihoterapija je zelo trdo delo, če je prelahko, potem to ni to. Če ljudje ne marajo živali in imajo težave s hrano, nekaj ni v redu. Psi so najboljši zunanji ministri,” pove o svojem delu.

“Vsi pravzaprav vemo, kaj želimo, ampak na to čakamo na napačnem koncu: sedimo pod jablano in čakamo hruške.”

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1260&Itemid=2)

Mamine duševne težave in njeni otroci

Otroci, zelo občutljiva bitja in hkrati dobri opazovalci, bodo hitro zaznali, da nekaj v družini oziroma z mamo ni tako, kot je bilo. Tudi kadar bo mama svoje težave poskušala prikriti, bo otrok globoko v sebi čutil, da se v maminem notranjem svetu dogajajo spremembe.

Tako bo hitro opazil, da depresivna mama veliko poležava, nima toliko energije za igranje, učenje z njim, je zanemarila gospodinjstvo, hiša ni več tako pospravljena, kot je bila nekoč, večkrat izostaja od dela.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1261&Itemid=2)

Tesnobni starši in otrok

Tesnoba ali anksioznost je ena od spremljevalk našega sodobnega življenja, ko človek sam sebe ne dohaja več. Ob pojavu depresije med ljudmi ji na drugem mestu sledi prav tesnoba.

To je nedoločen strah, ki se izraža v načinu razmišljanja, da se bo v prihodnosti nekaj slabega, morda celo katastrofalnega zgodilo, kar vpliva na čustva, telo in vedenje. Postane nas strah, v prsih čutimo pritisk, kot bi nam nekdo položil utež nanje, v grlu nas stiska, dihamo plitvo, hitro in brez prepone, boli nas glava. Misli so prežete s skrbmi in z negativizmom

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1262&Itemid=2)

Duševne stiske pri hemofiliji

Bolečina in duševne stiske pri hemofiliji in drugih prirojenih motnjah strjevanja krvi je naslov knjižice, ki jo je izdalo Društvo hemofilikov Slovenije. Z njo želijo ljudem s hemofilijo in z drugimi prirojenimi motnjami strjevanja krvi ter njihovim svojcem razkrivati tudi to obzorje njihovega življenja.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1263&Itemid=2)

Stigmatiziranje depresije: 'Že 15 let se zdravim pa nikoli nisem želel škodovati drugim'

Največja ovira h kakovostni obravnavi ljudi, ki trpijo za eno od duševnih motenj, je prav stigma in diskriminacija. "Ljudje ne iščejo ustrezne pomoči, ker nanje gledamo skozi lupo predsodkov in se do njih vedemo diskriminatorno. Hkrati pa je potrebno vedeti, da je pravočasna in hitra pomoč pri duševnih motnjah večinoma zelo uspešna."

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1274&Itemid=2)

Ko je občutek telesne bolečine odrešitev

Nepojasnjene in pogoste poškodbe, posedovanje ostrih predmetov, nošenje majic z dolgimi rokavi, četudi je vroče, izogibanje aktivnostim, v katerih je vidno izpostavljena večja površina kože, prekrivanje ran na zapestju. Vse to so lahko znaki hude stiske, ki vodi k samopoškodovanju.

V Sloveniji naj bi se po zadnji raziskavi svetovne zdravstvene organizacije samopoškodovalo od 12 do 24 odstotkov slovenskih srednješolcev.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1280&Itemid=2)

Pomaga, ko veš, da nisi edini

Seveda. Še danes mnogi rečejo: "Ta je pa šel v Polje!“ Človeka tako radi stigmatiziramo, namesto da bi preprosto rekli: "Bolan je“. Depresija je bolezen. Tako kot rak, zlomljena noga. Je pa res, da je danes stigma v glavnem padla. Tudi z našo pomočjo. Leta nazaj se o anksioznosti in depresiji ni toliko pisalo v medijih. Danes pripravljajo oddaje. Na našo pobudo. Bili smo prvi, ki smo javno spregovorili o osebnih izkušnjah.?

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1281&Itemid=2)

Turbulenca:UPAJ SI !

Močno bitje srca, strah, potenje. Vse to občutimo, ko se odločimo, da s bomo soočili z neznanim, ko si upamo.

Nekateri si hitro premislijo. Nimajo moči, da bi se spopadli z nečim novim. Drugi so pogumnejši in si upajo spremeniti svoj ritem življenja. Kako to doseči - v tokratni Turbulenci z gostoma.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1285&Itemid=2)

Od strahu do anksioznosti

Napoleon Bonaparte se je bal mačk, Sigmund Freud potovanj z vlakom, Alfred Hitchock pa menda jajc. Johny Depp se boji klovnov, Nicole Kidman metuljev. Verjetno ga ni človeka, ki se ne bi česa bal, a v življenju se večina spopada z bolj vsakdanjimi strahovi.

Strah je nekaj, kar nam je vsem skupno, vzroki zanj pa so tako različni, kot smo si različni posamezniki. Med manj pogoste zagotovo sodi strah pred zaljubljenostjo, med zelo razširjene pa strah pred kačami.

Tudi anksioznost ali tesnoba je del normalnega čustvovanja. Gre za neprijetno čustvo, ki ga navadno spremljajo fiziološke in vedenjske spremembe, podobne tistim, ki spremljajo stres. Kadar pa je tesnoba tako močna, da človeka ovira pri vsakodnevnih dejavnostih, mu povzroča trpljenje, kadar tesnoba vztraja, tudi ko nevarnosti ni več, kadar oseba ne more kontrolirati tesnobe, takrat govorimo o anksiozni motnji.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1290&Itemid=2)

Reci ne!

Mnogim od nas so starši že navsezgodaj vcepili v glavo, da besedica »ne« ne obstaja, da se moramo z nadrejenimi strinjati in jim vedno ustreči. Enako so od nas pričakovali v šoli, pozneje v službi. Toda če sami sebi ne znamo postaviti mej in se z odločnim »ne« postaviti zase, lahko to vodi v stres, posledično pa v izgorelost ali celo odvisnosti.
O tem, kako se odzvati v okoliščinah, ko se od nas pričakuje vztrajno prikimavanje, in kako sprejemljivo, prijazno in spoštljivo reči ne partnerju, otrokom, staršem in celo nadrejenemu v službi, bomo govorili v tokratni oddaji. Z voditeljico Milico Prešeren se bosta pogovarjali socialna pedagoginja dr. Helena Jeriček Klanšček in klinična psihologinja dr. Aleksandra Meško.
Ker je nesposobnost reči ne kompleksnejša, bomo govorili o tem, kako pomembno je otroku privzgojiti samospoštovanje in sposobnost reči zdrav »ne«. Kajti le z odločno odklonitvijo se je mogoče upreti tudi skušnjavam.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1292&Itemid=2)

Pretiran dvom

Se vam dogaja, da pogosto preverjate , ali so vrata zaklenjena, štedilniki in druge aparature izključene? Imate morda vsiljene neprijetne misli, ki jih ne morete zatreti? Morda poznate koga , ki ima dom prepoln odvečne krame ali pa ste med tistimi, ki čutijo potrebo po tem, da bi morale biti stvari urejene, vedno v simetriji?

O težavah obsesivno kompulzivne motnje se bo Danica Lorenčič pogovarjala s psihoterapevtko Urško Battelino, psihiatrinjo Mojco Z. Dernovšek in psihologinjo Sandro Meško. Svoje izkušnje pa bo z gledalci delila Ruth Brunšek.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1295&Itemid=2)

Atlasov sindrom - ko so lastne potrebe postavljene na zadnje mesto

Atlas se imenuje tudi prvo vratno vretence hrbtenice (zdravniško imenovano tudi C1), ki igra izjemno pomembno vlogo pri celotni hrbtenici in počutju posameznika. Saj veste, ko vas boli vrat, je vaša kakovost bivanja kar krepko okleščena, vsak premik vratu peklensko boli.

A danes razmišljajmo o nas, ljudeh. Nekateri nosijo na svojih ramenih prepričanje, da morajo vsako svojo težavo rešiti povsem sami. Pri tem postavljajo svoje potrebe na zadnje mesto. Imajo atlasov sindrom. Obremenjujejo se s tem, da poskušajo urejati čustva in težave vseh drugih ljudi in pri tem upajo, da se bodo nekako odkupili za napake, ki so jih storili v preteklosti ali jih bodo morebiti storili kdaj v prihodnje. Kar je seveda noro.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1296&Itemid=2)

Izgorelost: Ko se telo upre zlorabljanju samega sebe

Izgorelost je stanje psihofizične in čustvene izčrpanosti, ki nastane po več letih izčrpavanja organizma. Izgorel človek pride do stanja močnega upada telesne energije, težko ohranja budnost in ne more se koncentrirati. Obenem se mu trga miselni tok, pozablja, je anksiozen, neodločen, motijo ga lahko že vsakdanji senzorni dražljaji. Tako pride do stanja, ko ni sposoben opravljati vsakodnevnih opravil, kaj šele delati.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1297&Itemid=2)

Imel sem črnega psa. Ime mu je bilo DEPRESIJA

V najslabšem primeru je depresija lahko zastrašujoče, izčrpavajoče stanje. Milijoni ljudi po svetu živi z depresijo. Mnogi od teh posameznikov in njihovih družin se bojijo govoriti o svojih bojih, in ne vedo, kam naj se obrnejo po pomoč. Vendar, depresijo je v veliki meri možno preprečiti in ozdraviti. Prepoznati, depresijo in poiskati pomoč, je prvi in najbolj kritični korak do okrevanja.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1298&Itemid=2)

Kako sprememba miselnosti vpliva na fiziologijo telesa

Psihologinja Alia Crum z univerze Harvard je leta 2007 izvedla zanimiv eksperiment, v katerem je sodelovalo 84 sobaric iz sedmih ameriških hotelov. Zanimalo jo je, kako različne interpretacije tega, kar počnejo v službi, vplivajo na njihovo kondicijo, počutje in zdravje. Znano je namreč, da je delo sobarice fizično naporno. Pri pospravljanju sob porabijo tudi do trikrat več kalorij kot uslužbenci, ki le sedijo za pisalno mizo.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1302&Itemid=2)

Življenje se ne naveliča vedno znova razpisovati popravnih izpitov

Rebolj, je prepričan, da nam življenje skozi stiske vedno znova ponuja priložnost uzreti svojo pravo naravo in se spremeniti. Njegovi dragoceni delovni orodji sta sočutje in pozornost. Izzivajo ga novi pristopi. Za specialistični izpit je v debeli knjigi zbral vsa psihiatrična zdravila, a po njih posega le v težjih primerih.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1303&Itemid=2)

Ko okolica ne podpira vaše spremembe

Vsaka sprememba je težka, celo takrat, ko točno vemo, da nam bo korak v drugo smer koristil. Zelo težko se je tudi lotiti določene spremembe, če nas okolica ne razume in posledično ne podpira.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1304&Itemid=2)

Psihoterapevti »na svobodi« v času porasta jemanja antidepresivov

Psihoterapija je še vedno oblika terapije, povezana z nezaupljivostjo in predsodki. »Danes to itak vsak potrebuje,« mi rečejo, ko povem, kateri poklic opravljam. Ker poznam stanje v svoji čakalnici (in na svojem računu), se v sebi malce grenko nasmehnem, na zunaj po modro prikimam. »Res je, psihoterapija je lahko dobra oblika pomoči človeku v stiski.« Obe moji reakciji sta iskreni.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1306&Itemid=2)

Znaki, ki kažejo, da je raven kortizola v vašem telesu povišana

Stres je sicer potrebna in pomembna sestavina našega življenja. Težava pa nastane, ko je raven stresnih hormonov konstantno povišana, torej stres postane kroničen. Zdi se, da je danes postalo kar nekako modno biti pod stresom – če smo pod stresom, smo pomembni in nekaj veljamo. Največja težava tega, da smo nenehno pod stresom (oziroma še slabše, da si želimo biti ves čas pod stresom), pa je, da stres slej ko prej začne načenjati naše zdravje.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1308&Itemid=2)

Telo nam govori, prisluhnimo mu

Bolečine v kolenu, visok krvni tlak, zgaga, slabosti, aritmija, mozoljavost, grizenje nohtov, astma, vrtoglavice ... To so lahko signali, ki nam jih pošilja naše telo, ko smo v odnosih z drugimi in s samim seboj nekoliko izgubili kompas, ko nismo v čustvenem ravnovesju. Neravnovesje pa naj bi pogostokrat izviralo tudi iz otroštva. Na nedavni delavnici na Belajevi domačiji v Kačičah pri Divači je o vzrokih te - po njegovo modre - govorice našega telesa spregovoril specialist psihiatrije Klemen Rebolj.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1309&Itemid=2)

Mit o možganih, ki drži: zanje moramo skrbeti!

»Možgani so nekaj posebnega. So tisti organ, ki razmišlja o nastanku vesolja, ki ustvarja simfonije, ki ljubi in hrepeni za ljubeznijo, ki se uči in ki zna učiti druge. In vse to zmore kilogram in pol težak skupek, ki pa vsebuje kar 100 milijard živčnih celic, nevronov,« je o možganih udeležence posveta o etiki in vzgoji v izobraževanju poučil znani slovenski nevrolog dr. Blaž Koritnik, predsednik Slovenskega društva za nevroznanost Sinapsa. Med nevroni se tvorijo zapletene povezave, ki jih je v človeških možganih kar 1 biljarda v skupni dolžini okoli 200.000 kilometrov. Tako se različna področja možganske skorje, v kateri so telesa nevronov, povezujejo v možganska omrežja. Zahvaljujoč tem omrežjem ljudje govorimo, se gibljemo, zaznavamo svet okoli sebe, se spominjamo stvari iz preteklosti.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1310&Itemid=2)

Ambulanta 202 : Društvo DAM

Potem ko je pred desetletjem zbolela za panično motnjo, je Emanuela Malačič Kladnik soustanovila društvo DAM. V podporo in pomoč ter v spodbudo ljudem, da ob medsebojni pomoči – in pomoči strokovnjakov najdejo pot iz stiske in se izvijejo iz primeža duševnih motenj.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1311&Itemid=2)

Česa nas je najbolj strah, zakaj se zamolčani strahovi zapišejo v telo ....

Česa nas je najbolj strah, zakaj se zamolčani strahovi zapišejo v telo in prenašajo iz generacije v generacijo, kako se soočiti s strahovi? O tem se bo gostiteljica Manca Košir pogovarjala s pesnico Majo Vidmar, ki je upesnila strah in tesnobo v zadnji pesniški zbirki, in z mag. Miranom Možino, psihiatrom in psihoterapevtom, predavateljem na Univerzi Sigmunda Freuda v Ljubljani.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1317&Itemid=2)

Pot okrevanja iz ran lastnega otroštva

Recepta, kako biti dobra mama ali oče, ni. Obstaja literatura o starševstvu in vzgoji, ampak z nasveti je tako, da jih vsi radi slišimo, ko jih potrebujemo, nato pa naredimo po svoje. In vsi poznamo kakšno mamo ali očeta, ki je svoje otroke fizično, čustveno zanemarjal ali zlorabljal; ne glede na nasvete drugih. Kakšna dota je to za njihove otroke, ki bodo nekoč sami starši?

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1318&Itemid=2)

Turbulenca - Deloholizem

Delo je sestavni del življenja. Nekateri v njem vidijo strast, drugi nujo, za tretje je prostor samouresničevanja. Različne življenjske okoliščine pa lahko posameznika privedejo tudi do pretirane obsedenosti z delom. Čeprav pojem deloholizem obstaja že več kot 30 let, je prav v času, ki zahteva od posameznika popolno predanost delu, še posebno izpostavljen.
Kje je meja med zdravo delovno zavzetostjo in deloholizmom, zaradi katerega se lahko v najslabšem primeru tudi psihično in fizično zlomimo? O tem s strokovnjaki v Turbulenci

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1320&Itemid=2)

HALO TV - Anksiozne motnje

Svetovalna kontaktna oddaja, ki išče odgovore na vprašanja gledalcev. Strokovnjaki z različnih področij, ki se tako ali drugače dotikajo vsakdanjega življenja povprečnega človeka, odgovarjajo na konkretna vprašanja in dileme gledalcev po telefonu, preko elektronske pošte in pisem

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1321&Itemid=2)

Psihologinja Andreja Avsec o vlogi medijev pri širjenju strahu

Ta teden v podcastu Številke govorimo o strahu. A kaj sploh je strah? Kako ga razumejo psihologi? Andreja Avsec s Filozofske fakultete v Ljubljani razloži: "Tako kot vsi. To je čustvo, ki vodi k specifičnemu odzivu. Je eno najosnovnejših čustev, saj ga čutijo tudi živali. Njegova funkcija je ohranitev posameznika, da se izogne nevarnosti. Če gledamo evolucijsko, se je to čustvo moralo pojaviti zelo hitro, saj se odzovemo skoraj nagonsko. Strah spada med temeljna, osnovna čustva. Gre za najpogostejše negativno čustvo, mogoče mu lahko 'konkurira' le še žalost. Ni pomembna le komponenta, da se nam zdi, da nas je strah, ampak odreagiramo tudi fiziološko. Ob doživljanju strahu se nam hkrati vzburi tudi avtonomni živčni sistem."

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1324&Itemid=2)

"Poraba psihiatričnih zdravil bi morala biti še večja"

A ne katerihkoli, pri antipsihotikih smo v redu, antidepresivov in stabilizatorjev razpoloženja bi moralo biti več, anksiolitikov in protibolečinskih zdravil pa manj. Imamo ljudi, ki pojedo ogromno analgetikov, zaradi težav, ki so v resnici v glavi. Ali uspaval, ki jih ne bi potrebovali, če bi se naučili uspavati brez tablet. Ljudje jedo anksiolitike, pa bi se lahko sproščali na drugačne načine.

S priznano psihiatrinjo Mojco Zvezdano Dernovšek smo se pogovarjali o prednostih in slabostih uporabe psihiatričnih zdravil, o stanju v slovenski psihiatriji, odnosu slovenske politike do duševnega zdravja ter o različnih duševnih težavah, s katerimi se vsak dan srečuje v svoji ambulanti.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1327&Itemid=2)

Duševno zdravje: Vaje čuječnosti, ki spreminjajo pogled na življenje

Na čuječnosti temelječa kognitivna terapija je sodoben način obvladovanja duševnih bolezni, predvsem razpoloženjskih in stresnih motenj. V slovenski prostor jo je prinesel program Nara, ki so ga lani nadgradili še s programom pomoči za strokovnjake, ki se srečujejo z ljudmi v stiski.

Se vam zdi, da preveč premlevate o nekih dogodkih v preteklosti ali da vam misli pogosto polnijo strahovi, kaj bo v prihodnosti? Ste pomislili, da se na stresne situacije ne odzivate ustrezno? Potem ste vabljeni v program krepitve lastnega duševnega zdravja s treningom čuječnosti Nara.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1328&Itemid=2)

Ali šport zmanjšuje stres?

Stres je v človeški družbi od danih časov, vedno je bil prisoten, seveda se pri vsakem posamezniku kaže drugače, vsekakor pa pri vseh slabo vpliva na dobro počutje. Stres nastane zaradi neskladja med zaznavo psihološkega stresa v določeni situaciji in oceno, kako se je posameznik sposoben soočati z njim.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1335&Itemid=2)

Starejši se pogosto srečujejo z depresijo, ki pa velikokrat ostane nezdravljena

Včasih je simptome depresije pri starejših težko prepoznati in jih pripisati depresiji, saj so lahko tudi znaki drugih bolezni. Depresija je med ženskami vsaj dvakrat pogostejša kot pri moških, medtem ko se pri starejših nad 80 let ta razlika bistveno zmanjša. Pogosteje pa se pojavlja pri stanovalcih domov za starejše, hospitaliziranih in bolnih starostnikih.

Ob vstopu v tretje življenjsko obdobje se nekateri srečujejo z različnimi težavami, med njimi so bolezni, smrti prijateljev in svojcev, pa tudi osamljenost, ko si otroci ustvarijo svoje družine in se preselijo.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1336&Itemid=2)

Kakršna mati, takšna hči

Nagnjenost k depresijam se najverjetneje prenaša z mater na hčerke, dokazuje najnovejša ameriška študija na 35 zdravih družinah.Raziskovalci kalifornijske univerze so v raziskavi o vplivu genetike na potomce v družini, natančneje o njihovi nagnjenosti k depresiji, ugotovili, da se ta nagnjenost z večjo verjetnostjo prenaša z matere na hčer kakor z očeta bodisi na sina ali hčer.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1342&Itemid=2)

Ljudje, ki ljubijo samoto, in ljudje, ki so vanjo pahnjeni: sramežljivost ali socialna fobija ?

Če je posameznik v družbi bolj tiho, to še ne pomeni, da je depresiven. Lahko je introvertiran - na voljo ima omejeno količino energije, ki mu jo druženje črpa, povrne si jo lahko le v samoti. Lahko je sramežljiv – strah ga je, da bi se osramotil, zato je zadržan. Lahko pa trpi za socialno fobijo. Kdaj gre za osebnostno lastnost in kdaj za motnjo, ki bi jo morali zdraviti?

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1344&Itemid=2)

»Počutim se slabo, ker se slabo počutim«

Depresija in anksiozne motnje so najpogostejše oblike duševnih bolezni v Evropski uniji. »Depresija je že dosegla razsežnost epidemije, naraščala pa bo še do leta 2020 ali celo 2030. Prizadene lahko tretjino ljudi. Znanstvene raziskave namreč kažejo, da ima kar tretjina ljudi prirojeno ali zgodaj v življenju pridobljeno nagnjenost k razvoju depresije,« razloži psihiatrinja prof. dr. Mojca Zvezdana Dernovšek.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1345&Itemid=2)

Kako sem se spoznal z anksioznostjo (in se z njo naučil živeti)

Bilo je neke vroče avgustovske noči. Pregreto mesto je buhtelo v težki sopari, čakajoč na vsaj utrinek osvežilnega vetrca. Takrat se je zgodilo prvič.
Moj spanec je bil nenadoma prekinjen. Odprl sem oči in ugledal samo temo. Ulične svetilke so nekaj malega svetlobe metale skozi odprta okna spalnice, a v prostoru je nedvomno nadvladala črnina. Čutil sem, da se nekaj dogaja. V meni. Ni me zbudil neznan zvok, ni me zbudila Ona, ki je popolnoma spokojno spala ob meni, niso me zbudile neprijetne sanje.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1346&Itemid=2)

Čustveno zlorabljeni ljudje ljubijo drugače?

Povedala mi je, da so njene brazgotine večne. Vendar jih ni bilo videti. Bile so tiste druge vrste, nevidne, skrite globoko pod kožo, za mnoge neozdravljive, predvsem pa vse prevečkrat spregledane.Tudi zaničevane. Kot da so sramotne. Kot da so simbol šibkosti in naivnosti. V njih se je z vsemi niansami mnogim zamolčanih izkušenj odražala tudi njena preteklost. Ta preteklost se je, utrujajoče počasi, razvila v izredno osebno zgodbo. Takšno, za katero potrebuješ ogromno empatije, da jo lahko procesiraš in ponotranjiš.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1347&Itemid=2)

Pomoč depresivnemu človeku

Življenje z depresijo je vsakodnevni izziv in preizkušnja. To velja tudi, kadar se z njo ne spopadate sami, temveč se z njo spoprijema vaš bližnji – partner, prijatelj ali družinski član. Takrat se tudi vas lahko poloti stiska: najprej, ker vidite, da ljuba oseba trpi, nato pa še zato, ker ne veste, kako ji pomagati oziroma se sprašujete, ali ji sploh lahko pomagate.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1352&Itemid=2)

Proti depresiji in stresu najboljša vadba

»Vsi vemo, da sta psihično in telesno zdravje med seboj tesno prepleteni,« pravi Ben Michaelis, ameriški klinični razvojni psiholog in avtor številnih psiholoških del.
»Fizično zdravje je pogoj za dobro počutje. Ter seveda obratno: psihične težave vodijo tudi v bolezni telesa,« dodaja psiholog in svetuje, da se je ob kroničnem stresu in napetosti, ki preraščata že v depresijo, treba posvetovati z zdravnikom, ki bo znal pravočasno in pravilno ukrepati. A dodatna pomoč v obliki vadbe pri boju s temi občutki zagotovo ne bo škodovala. Zlasti če boste v svoj vsakdan vključili tri aktivnosti, ki učinkovito zavirajo ter do določene mere celo pozdravijo napetost in depresijo.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1355&Itemid=2)

Tri bralke iskreno o tem, kako trpijo za anksioznostjo

Je anksioznost nov 'trend'? Tema je vredna največje pozornosti s strokovnega stališča, a Elle se je je tokrat lotila z druge strani – tri bralke so z nami delile svoje izkušnje o tej sodobni epidemiji.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1366&Itemid=2)

Svetovalni servis : O strahovih in fobijah

Skoraj vsakega od nas je česa strah, vendar le redke strahovi obvladujejo bolj kot bi si to želeli. O tem bomo govorili v današnjem svetovalnem servisu. Močni nerazumni strahovi recimo pred odprtimi in zaprtimi prostori niso tako redki , kot bi najprej pomislili.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1369&Itemid=2)

Kaj pomeni biti preveč občutljiv?

Kaj pomeni biti preveč občutljiv? Mar nisi to preprosto ti, mar ni to tvoja narava, tvoj čustveni in mentalni ustroj, po katerem deluješ zaradi svojih izkušenj in tega, kar so vtisnili nate v otroštvu? In ko se mi to zgodi, največkrat potlačim ta občutek prizadetosti in si rečem: »Hej, nehaj, nič ti ni hotel/a, ti si samo preveč občutljiva.«

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1370&Itemid=2)

Vse več se govori o visoko senzitivnih osebah (HSP).
Če se kdo najde - priporočam v branje knjigo:
Elaine N. Anor - The HIGHLY SENSITIVE PERSON.

Evolucijsko gledano so take osebe imele prednost- ker so imele močan nagon samovarovanja,
izogibanje nevarnim situacijam ...
Gre za normalno značajsko potezo, ki pa jo širši krog ljudi težko sprejme in se osebe
počutijo zato "drugačne". Hitreje so tudi travmatizitrane, ker se njihov živčni sistem hitro in zelo močno aktivira in težko vrne v stanje umirjenosti. Zato tudi pravimo, da travma ni pravzaprav to kar se nam je zgodilo (dogodek sam), temveč to kako je telo to "zablokiralo" v sebi.

Pomembno se je zavedat, kako polna je tvoja notranja baterija, ker se pri HSP hitreje troši, ker je visoko občutljiva na dražljaje. Zato imet čim več fokusa na TELO. Naučiti se KOLIKO informacij/dražljajev lahko jaz sprejem, da ne pride do preobremenitve (burn-out = ko je telo overdoze od vsega, ne zaznavamo več nič = telo se odklopi dobesedno).

Imate obsesivno kompulzivno motnjo? Preverite ...

Obsesivno kompulzivna motnja (OKM) je pogosta duševna motnja, ki je danes vse bolj prepoznana in ozdravljiva. Kljub hudemu psihičnemu trpljenju pa posamezniki vseeno dolgo ne poiščejo pomoči, zaradi česar lahko postanejo simptomi trdovratni in zahtevajo dolgotrajnejše zdravljenje.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1383&Itemid=2)

Ambulanta 202: Stiska je še vedno stigma

Priznati svojo čustveno stisko, se o njej pogovarjati in poiskati pomoč za izhod iz nje, je za marsikoga še zmeraj neizmerno težko, saj je stiska pri nas še zmeraj stigma. Kazala naj bi, da smo nesposobni za reševanje svojih težav, da nismo dovolj močne osebnosti.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1384&Itemid=2)

Kako preživeti službo

Se kdaj vprašate, če ste še edina normalna oseba v vaši službi? Se vam po drugi strani zdi, da boste zaradi službe znoreli? V čem se ločijo dobre od slabih služb? Kako se v resnici dobro dela z ljudmi? Smo res tako pridni, kot mislimo zase, ali pa nas je kapitalizem ujel razvajene in nepripravljene na nove razmere? Kako preživeti vse norosti, ki jih doživljamo na delovnem mestu bodo Zvezdanu Martiču pomagali odkriti Jurij Clemenc, Ksenija Špiler Božič, Mojca Dernovšek in Janez Rakušček.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1389&Itemid=2)

Travma zareže kot najbolj oster nož

Travmatični dogodki se vedno znova vračajo v spomin in žrtvi ne dajo miru. Prizadeti doživlja jezo, strah, močan občutek krivde. Podatek, da se nezdravljena travma lahko prelevi v anksioznost, depresijo in druge psihosomatske težave, nas mora skrbeti. Tudi zato ostaja travma v središču zanimanja raziskovalcev. Ti med drugim razmišljajo o možnosti medgeneracijskega prenosa travme in razvijajo nove tehnike zdravljenja. Tudi o tem bomo govorili v tokratni Intelekti. Sodelovali bodo: zdravnica in terapevtka Mina Paš, psihologinja in predavateljica doc. dr. Vita Poštuvan, klinična psihologinja asist. dr. Sanja Šešok in psiholog, zakonski ter družinski terapevt in predavatelj prof. dr. Robert Cvetek. Pred radijski mikrofon jih je povabil Iztok Konc.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1390&Itemid=2)

Dnevno skozi naše možgane potuje kar 70 tisoč misli, večina je negativnih

Tudi vi nenehno premlevate stvari, ki so se že zgodile in tuhtate o dogodkih, ki šele sledijo? To pomeni, da vaše misli avtopilot odpelje nekam po svoje, niste pa prisotni v sedanjosti. In ravno um vam dela težave pri doseganju sreče, a hkrati vam lahko tudi pomaga, pravi psihologinja Vita Poštuvan. Kako?

70.000 misli dnevno potuje skozi naše možgane. To je ena od ocen, ki jih podaja znanost. Nekatere študije pa pravijo, da je misli še veliko več, a nimamo še tako prefinjene tehnologije, da bi znali točno določiti številke. Študije pa so pokazale, da se velika večina misli ponavlja skozi dan, vsak dan, večina pa je negativnih, pojasnjuje naša sogovornica, psihologinja Vita Poštuvan..

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1392&Itemid=2)

Žalost ni sramota

Kako pogosto smo priča, da ljudje svoje notranje bolečine ne želimo pokazati navzven. Kot da je to nekaj sramotnega. Nekaj, česar ne smeš čutiti in moraš zato skriti. Pa vendar, solze v očeh nosijo našo žalost, razočaranja, frustracijo, nemoč, bolečino, strah. Če je ne damo ven, se bo naselila in ohranjala v telesu.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1395&Itemid=2)

Kako skrbi uničujejo dneve, življenje in zdravje

Zaskrbljenost je za vsakega človeka nekajkrat v življenju čisto normalna. Uničujoča (tudi za telesno zdravje) postane, ko se človek iz tega kroga ne more izmotati, ko ga hude skrbi obvladujejo in ne zmore več videti nobene rešitve. Takšna zaskrbljenost pa povzroča mnogo hujše težave, od depresije do odvisnosti vseh vrst in celo do samomora.

Večina ljudi je na žalost nagnjena k temu, da pred sabo vidijo zgolj črne scenarije. Kako se izmotati iz vsega tega?

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1399&Itemid=2)

Dopoldan in pol - Obsesivno kompulzivna motnja

Društvo Dam v sodelovanju z Ambulanto fakultete za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda v Ljubljani je v Kopru odprlo vrata nove psihoterapevtske skupine, namenjeno osebam, ki se srečujejo z obsesivno kompulzivno motnjo, na kratko OKM.

To je prva takšna skupina na Obali. S strani društva Dam,ki si že več kot 10 let prizadeva za distegmatizacijo dušenih motenj in nudi pomoč ljudem z anksioznostjo in depresijo v Slo, je z nami njegova soustanoviteljica Emanuela Malačič Kladnik , skupino pa bo vodila specializantka psihoterapije Maja Bertok. Z gostjama se pogovarja Nataša Benčič.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1403&Itemid=2)

Depresija, prosim spusti me iz rok!

Prazen pogled, utrujenost na obrazu, prazna duša, brez čutenj in zaznav. Tema. Brezup. Ne moreš predvideti, kdaj bo prišla. Včasih je niti prepoznaš ne. Je pa še vedno, kot veliko drugih duševnih motenj in bolezni, stigmatizirana.

Na človeka z depresijo še vedno gledamo z nekoliko nezaupanja. Če naredi kaj, kar nas preseneti, ali če česa ne naredi tako, kot smo pričakovali, že mislimo, da je vzrok takemu vedenju depresija. Če bi se to zgodilo nekomu drugemu, ki depresije nima, bi seveda njegovo vedenje mirno spregledali.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1406&Itemid=2)

Edina pot iz anksioznosti je soočenje z njo

Anksiozne motnje so skupina psihičnih motenj, katerih glavni simptom je tesnobnost, pretirana zaskrbljenost, napetost, stalen strah. Oseba preceni težavnost situacije in hkrati podcenjuje svoje zmožnosti. Od kod izvirajo ti iracionalni občutki in kako si lahko pomagamo?

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1408&Itemid=2)

"Značilne za pretirano odgovorne in pretirano zanesljive ljudi"

"Temu kar rečemo stres, je v bistvu doživljanje tesnobe. Je vrsta strahu in jo v telesu čutimo kot suha usta, napetost, razbijanje srca, tresenje in tako naprej …" pojasnjuje klinična psihologinja Aleksandra Meško.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1413&Itemid=2)

Kako možgane strenirati, da nehajo po nepotrebnem premlevati?

Takšno premlevanje vam lahko zagreni življenje. Lahko vas spravi v slabo voljo, ko bi se lahko imeli lepo. Lahko po nepotrebnem poveča vaš občutek strahu. Namesto da bi uživali v sedanjem trenutku, razmišljate, kaj se lahko slabega zgodi v prihodnosti. Nepotrebno premlevanje lahko prepreči, da bi ta čas porabili za kaj drugega. Lahko preveč časa namenite odločanju, namesto da bi se enostavno odločili in nato počeli še kaj drugega.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1417&Itemid=2)

Pandemija depresije ali farmacevtski konstrukt?

V potrošniški družbi se v zadnjih desetletjih vse bolj širi hedonistična zapoved Uživaj! Sreča naj ne bi bila samo dokaj redka in naključna gostja, kot nam poje Frane Milčinski Ježek, ampak kar naša stalna spremljevalka. Pretirana pričakovanja, ki jih razpihuje v dobiček naravnana zabavna industrija, spreminjajo srečo in užitek v prisilo. Ta svet naj bi za nas postal raj s kakšnim koščkom (ali celo popolnoma brez) pekla vmes.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1419&Itemid=2)

Bolezni ščitnice se velikokrat zamenjuje z izgorelostjo ali depresijo

"Glavna težava pri odkrivanju bolezni ščitnice so nespecifični znaki, ki se velikokrat povezujejo z izgorelostjo ali depresijo," je opozorila predsednica društva Metuljčica Janja Drenšek.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1425&Itemid=2)

Dan zdravja – depresija Studio ob 17h

uživamo, ob tem pa je ovirano tudi naše vsakdanje delovanje. Zakaj o tej duševni motnji redko govorimo na glas? So predsodki o antidepresivih upravičeni? O vsem tem z gosti in voditeljico S17 Tino Lamovšek.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1427&Itemid=2)

Obrazi prihodnosti: Ko imate težave, pogovarjajte se, pogovarjajte ...

Danes se veliko govori o stiskah in duševnih boleznih že pri mladostnikih. Je zdaj res več stisk in pritiska na mlade ali jih je bilo v preteklosti ravno toliko, pa se o tem ni govorilo? Kako naj si pomagamo, ko se znajdemo v težavah, in kam iti po pomoč, če je stiska res huda? Na Gimnaziji Brežice se lahko dijaki v stiski obrnejo na šolsko psihologinjo in specialistko kliničnopsihološkega svetovanja dr. Gordano Rostohar, ki jim svetuje, veliko o teh težavah pa ve tudi profesorica psihologije Polona Masnec.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1429&Itemid=2)

Kako se spraviti s svojo preteklostjo

Naše meje in s tem naše možnosti pogosto izhajajo iz naše preteklosti. Načinov vedenja, odnosov, odzivov, ravnanja, prepričanja, izrazja, motivacije… se večinoma nezavedno učimo od ljudi, ki živijo z nami. Na tak način nastali vedenjski vzorci so zelo stabilni in odporni proti spremembam.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1430&Itemid=2)

3 razlogi zakaj prevec ustrezljivi ljudje prej zbolijo za depresijo

"Bodite prijazni in obzirni do drugih ljudi, a njihove dobrobiti ne postavite pred svojo," je zapisal pisatelj G.L. Lambert. Prijaznost je čudovita lastnost, ki pa ima tudi svojo temno plat. Včasih smo prijazni do napačnih ljudi.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1439&Itemid=2)

Možgani na dlani: Možgani in vedenjsko kognitivna terapija

»Vse je v glavi!« si včasih rečemo ali pa komu svetujemo, predvsem kadar prepričanja zelo vplivajo na naše vedenje in počutje. Od različni strahov in fobij do obsesivno kompulzivne in drugih motenj, ki vplivajo na kvaliteto našega življenja. Kako pri tem naše možgane »preomreži« vedenjsko kognitivna terapija, kaj je znanega o njenih nevrobioloških učinkih in kakšne izkušnje so se nabrale v dvajsetih letih delovanja Društva za vedenjsko kognitivno terapijo.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1454&Itemid=2)

Ko mladostnike napade tesnoba

Ni dolgo tega, ko otroci in mladi niso poznali besed, kot sta anksioznost in tesnoba, danes pa je število tistih, ki doživljajo panične napade, se bojijo socialne stike, se samopoškodujejo in nočejo v šolo, vse več. V kakšnem svetu živimo, se sprašuje angleški sociolog Frank Furedi, če že osemletnik govori, da je v stresu in da ne zmore več?

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1455&Itemid=2)

Dobro jutro: ČUSTVA - STRAH

Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi zdravstvenimi, izobraževalnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev. Izbiramo teme, ki se dotikajo gledalcev vseh starostnih skupin.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1456&Itemid=2)

Možgani na dlani : Obsesivno kompulzivna motnja

V tokratni oddaji je Mojca Delač v radijsko družbo oddaje Možgani na dlani povabila Aleksandro Meško, specialistko klinične psihologije. Uvodoma je pojasnila, da je obsedenost s čiščenjem eden od postopkov, ki so del obsesivno kompulzivne motnje (OKM), ta pa ima lahko “različne obraze”. Pri motnji gre v prvi vrsti za to, da imajo ljudje različne obsesije – predstave, impulze, ki so zanje nesprejemljivi. Kompulzije pa so različni postopki, “od tapkanja do štetja”, ki so lahko bodisi fizični, bodisi psihični.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1463&Itemid=2)

Obrazi prihodnosti - depresija in karierni uspeh: delo za dušo ali duša za delo

Depresija postaja vse večja grožnja zahodnega sveta, ki je močno osredotočen na delo in karierni uspeh. Zavoljo preprečevanja razvijanja depresije in njenega premagovanja bi se resnosti depresije morali zavedati, morali bi jo poskusiti bolje razumeti in biti zmožni o njej govoriti brez sramu.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1464&Itemid=2)

Dober dan: Sanje

Sanjanje in sanje – tako vsakdanje in hkrati tako skrivnostno! Zakaj sanjamo, kako in zakaj naši možgani ustvarjajo sanje? Različne kulture so skozi zgodovino sanjam pripisovale številne vzroke in pomene, raziskuje jih tudi nevroznanost.

Kaj zdaj že vemo o človeških možganih in različnih stanjih zavesti? In kaj nam povedo naše sanje – so lahko tudi vizionarske? O možganih in sanjah tokrat v oddaji Dober dan! Skrivnosti in zanimivosti odstirajo za vas nevrolog, psihoterapevt in tolmačica sanj. Dober dan, sanje!

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1471&Itemid=2)

Mina Paš, dr. med.,: Ključna sta občutek varnosti in zaupanje vase

Pregovor pravi Zdrav duh v zdravem telesu, ampak v naši družbi se pogosto zdi, da neprimerno bolje skrbimo za svoje telo kot duha. Oba sta med seboj tesno povezana in drug brez drugega ne moreta delovati.

Zakaj na duševne bolezni gledamo drugače kot na telesne? Kako lahko zlasti za mlade ustvarimo okolje, v katerem bo duševno zdravje manj krhko? K pogovoru sva v iskanju odgovorov povabili Mino Paš, doktorico medicine in integrativno psihoterapevtko.

V današnjem svetu veliko bolje skrbimo za telesno zdravje, na duševno pa pozabljamo. Kaj vi menite o tem?

Danes se o duševnem zdravju govori veliko več kot včasih. Dobro je, da se tabu manjša in da se o težavah v duševnem zdravju ne molči. Toda problem je v tem, da se večinoma samo govori, naredi pa premalo. Vse več najstnikov ima težave v duševnem zdravju, vse več jih jemlje antidepresive in druga psihiatrična zdravila. Zelo pogosta je medikalizacija, kar pa je absolutno premalo. Zdravila so sicer v redu, vendar niso dovolj. Treba je poiskati vzrok motenj in ga razrešiti, zdravila pa jemati kot koristen in včasih nujen pripomoček pri premagovanju krize.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1473&Itemid=2)

Vrtinec: Bipolarna motnja

Približuje se Svetovni dan varnosti in zdravja pri delu. O pomenu zdravega in varnega delovnega okolja, o nezgodah in boleznih povezanih z delom bomo govorili tik pred osmo. Takoj po osmi pa bo gostja v studiu Dobrega jutra prof. dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, ki nam bo pomagala razumeti bipolarno motnjo.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1477&Itemid=2)

Depresivna in nesrečna i-generacija

Z izrazom milenijska generacija označujejo mlade, ki so se rodili v osemdesetih in devetdesetih letih 20. stoletja in za katere je značilno, da so zelo dobro izobraženi, samozavestni, optimistični, srečni, prilagodljivi, strpni in ustvarjalni. Odraščali so v dobi računalnikov in interneta, zato znajo hitro poiskati nove informacije in se dodatno izobraziti.
Za njimi prihaja i-generacija, v katero uvrščajo otroke z letnicami rojstva od leta 1995 naprej. Od milenijske generacije se današnji najstniki razlikujejo predvsem po tem, da odraščajo v času, ko so svet preplavili pametni telefoni in družbeni mediji. Prve iPhone so izdelali leta 2007, do leta 2012 pa je imela v razvitem svetu pametne telefone že več kot polovica prebivalstva. Po eni od raziskav, naj bi imelo leta 2017 iPhone v ZDA kar tri četrtine najstnikov.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1479&Itemid=2)

Se je stresu mogoče izogniti?

Podjetnica začne dobivati panične napade, mlademu hotelirju odpove motorika. Zdravnik povezuje s stresom 90 bolezni. Če resno zbolimo, nam lahko pobere moči. Stres nas stane milijone, po raziskavah sodeč smo med najbolj ogroženimi v Evropi.

S pomočjo posebne naprave smo ga izmerili, pogledali programe, s pomočjo katerih se ga učimo krotiti

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1476&Itemid=2)

Strah je pogosto ovira za iskanje pomoči

Poleg pomanjkanja psihiatrov in kliničnih psihologov ter zelo dolgih čakalnih vrst mladi v duševnih težavah pogosto ne dobijo pomoči, ki jo potrebujejo, tudi zaradi sramu in strahu pred stigmatizacijo. To kažejo izsledki raziskovalne naloge na Pedagoški fakulteti v Ljubljani.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1481&Itemid=2)

Ko zunaj vse prekipeva od energije, mi pa bi najraje spali

Kljub temu, da se je zima letos kar vlekla in vlekla, je pomlad končno vstopila na velika vrata. Dnevi so znova daljši, ozračje se počasi segreva, narava prekipeva od energije ... Mnogi pa so bolj zaspani kot kdaj koli prej. S pomladjo je namreč prišla tudi spomladanska utrujenost. A, pozor, lahko gre za resno zdravstveno težavo

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1475&Itemid=2)

Turbulenca: Panika

Napetosti v vsakdanjem življenju – stiska s časom, nepričakovani dogodki, strah pred nekom ali nečim – so preizkušnje, ki ne prizanašajo nikomur. Vendar je med posamezniki velika in pomembna razlika, kako kdo te izzive sprejme.

Ravnodušno? Ali pa se ga poloti panika? In ko pridejo še večje preizkušnje? Panika ima več obrazov, njene razsežnosti pa so lahko zelo različne.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1503&Itemid=2)

Poiskati pomoč psihologa ni znak šibkosti

Stres je sestavni del našega življenja, spremlja nas od rojstva do smrti. Stresna reakcija se sproži nezavedno in je odgovor na razmere, dogodke ali ljudi, ki jih doživljamo kot ogrožajoče – tako imenovane stresorje. Ti so ali zunanji – bolezen, ločitev, nesreča, izguba službe, stanovanja, bližnjega, ali so to ponavljajoče se skrbi, težave in zahteve: strah zaradi prihodnosti, skrb za otroke, zdravje ... premlevanje preteklih stresnih dogodkov in še in še.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1506&Itemid=2)

Tudi skrbi so nam v pomoč

Čeprav imajo številni ljudje zaradi pretirane zaskrbljenosti težave, je sama zaskrbljenost zelo koristno občutenje. Je pa značilna zgolj za ljudi, saj živali nimajo miselne sposobnosti, da bi si nekaj vnaprej predstavljale, prav to pa je tisto, kar omogoča zaskrbljenost. Kako torej razumeti zaskrbljenost in kaj je pozitivna plat tega neprijetnega občutenja?

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1511&Itemid=2)

Stres in anksiozne motnje

Pomembno je, da ločimo tesnobo, ki je povezana s stresom od pretirane tesnobe, ki je glavna značilnost anksioznih motenj.

Stres je normalen odziv na spremenjene okoliščine. Težava nastane, kadar je stresnih okoliščin preveč, kadar so stresi premočni in kadar smo preslabo opremljeni za odzivanje na določene okoliščine. V takem primeru lahko stresna okoliščina sproži tudi nastanek anksiozne motnje ali obstoječo anksiozno motnjo poslabša.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1512&Itemid=2)

Najbolj žalostno je, če otrok prevzame vlogo zaščitnika

Strokovnjakinja za najstnike bi ji lahko rekli. Že dve desetletji so namreč njen profesionalni vsakdan. Dr. Ana Kandare Šoljaga je reška psihologinja, ki se je v Ljubljani nedavno mudila ob promociji svoje knjige Najstniki, praktični vodnik za starše.

Vsi, ki imamo (ali pa smo imeli) otroke v starosti od 13 do 19 let, vemo, da so takrat starševski izzivi na najhujših preizkušnjah. Dolga desetletja smo vedenje adolescentov pripisovali hormonskemu prebujanju, a kar v resnici otrok doživlja takrat, je temeljita »preobrazba« možganov. Najstnike premetava, to je jasno, a je ta čas tudi za starše odlična priložnost za prevetritev klišejev o nas samih in svetu okoli nas.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1514&Itemid=2)

Odvisnost od zdravil

Poraba zdravil tako kot v drugih državah razvitega sveta tudi pri nas narašča. Kje pa je meja med uporabo in zlorabo zdravil?
Če recimo protibolečinska zdravila uživamo tudi, kadar nimamo močnejših bolečin, pa to počnemo zgolj iz navade - ali že lahko govorimo o zlorabi in ali se lahko iz tega razvije odvisnost? O znakih in zdravljenju odvisnosti od zdravil bomo govorili v četrtkovem Svetovalnem servisu. Z nami bo Mirjana Radovanovič, doktorica medicine, specialistka psihiatrije iz Psihiatrične klinike v Ljubljani.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1515&Itemid=2)

Poporodna depresija: prizadene vsako šesto žensko, a se o tem premalo govori

"Ves dan sem imela črne misli. Ves čas bolj in bolj ... Imela sem že samomorilne misli, vedela sem, da se z danes na jutri lahko zgodi z mano karkoli ... Mislim, da lahko naredim kakršnokoli dejanje. Potem pride trenutek, ko ugotoviš, da ne moreš sam ... da potrebuješ pomoč."

Tako o svoji poporodni depresiji govori Brigita Langerholc. Nekdanja atletinja, danes tudi mama treh otrok, o tej svoji izkušnji govori na glas, zato da osvešča javnost in druge ženske – da bi ljudje prepoznali poporodno depresijo, da bi ženske vedele, kaj se dogaja z njimi, in da bi lažje prišle do pomoči in iz stiske.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1517&Itemid=2)

Depresija in samopoškodbeno vedenje

O psihičnih težavah mladostnikov z doc. dr. Hojko Gregorič Kumperščak, spec. otroške in mladostniške psihiatrije z UKC Maribor

Polovica duševnih bolezni se začne že pred štirinajstim letom, a jih večina ostane neopaženih in neobravnavanih. Med najpogostejšimi psihičnimi težavami mladostnikov je depresija, veliko je tudi samopoškodovalnega vedenja. Kako prepoznamo samopoškodbeno vedenje in ali se depresija pri mladostnikih kaže drugače kot pri odraslih? Sogovornica: doc. dr. Hojka Gregorič Kumperščak, dr. med. spec. otroške in mladostniške psihiatrije z UKC Maribor, predsednica Združenja za otroško in mladostniško psihiatrijo Slovenije.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1518&Itemid=2)

Zakaj tisti, ki pomagajo drugim, sebi ne zmorejo?

Smrt mladega zdravnika še vedno močno odmeva. Samomor zdravnika je zaskrbljujoč tudi zato, ker naj bi zdravniki znali prepoznavati stiske in tudi poiskati pomoč. A depresija je očitno veliko bolj zvita. V ozadju več kot pol primerov samomorov so duševne bolezni, večinoma gre za depresijo. Strokovnjaki za samomor pozivajo, da če opazimo, da ima nekdo težave, vprašajmo, ali razmišlja tudi o samomoru.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1520&Itemid=2)

Na kratko: Motnje razpoloženja

Z motnjami razpoloženja se spoprijema vse več ljudi: približno 10 % populacije se spopada z anksioznimi motnjami, od 5 do 6 % z depresijo in do 3 % z bipolarno motnjo razpoloženja.

Nekatere človeka popolnoma onesposobijo, druge ga le ovirajo pri normalnem vsakodnevnem delovanju. Kakšni so vzroki zanje, kako z njimi živeti, kako jih zdraviti in zakaj so duševne bolezni še vedno tako stigmatizirane? Več v Na kratko

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1522&Itemid=2)

Možgani in poletna depresija

Poletje je čas, ko se zdi, da se stres vsaj malo odpravi na počitnice in je zjutraj lažje vstati. Četudi zaradi takšnih ali drugačnih razlogov ne gremo na oddih ali si ne moremo privoščiti dopusta, se po navadi ob dolgih dnevih vsaj malo otresemo skrbi kje na svežem zraku.

Kako pa to obdobje vpliva na naša nevronska omrežja, če se spopadajo z depresijo? Ob omembi sezonske depresije ponavadi pomislimo na temne, hladne zimske dneve, kaj pa poletni čas? O tem v četrtek ob 7.35 na Prvem! Odgovarja : dr. Lilijana Šprah, Pripravlja: Mojca Dela

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1523&Itemid=2)

'Počutim se mrtvo, a srce še vedno bije'

"Počutim se mrtvo, a srce še vedno bije. Ne vem več, kaj naj, res ne ... Al' naj umrem al' naj grem naprej ... ker po eni strani sem že mrtev." – To je izsek iz pisma mladega fanta, ki kliče na pomoč, ki se očitno nahaja v hudi stiski, v kateri se počuti osamljenega, počuti se nerazumljenega. A je vseeno našel dovolj poguma, da je svoje občutke izlil v svetovalnici za mlade To sem jaz. In tam so mu prisluhnili tako strokovnjaki kot vrstniki ter mu vsak s svojim nasvetom in besedami skušali pregnati slabe misli, mu vliti upanje in mu podali tudi konkretne nasvete, kako lahko spleza iz temnega brezna. "Zaupam vate in tu sem, da greva skupaj naprej," se je glasil eden od zapisov. Včasih je že to dovolj, da nekomu rešimo življenje.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1525&Itemid=2)

Tesnobe ne moremo odpraviti, lahko pa jo nadziramo

Kako se lahko tesnoba iz koristnega čustva, ki nas varuje pred nevarnostmi, razvije v uničujočo silo naše duševnosti? Psihiatrinja Mojca Zvezdana Dernovšek odgovarja – z učenjem. V življenju se napačno naučimo, da je nekaj nevarno, pa to v resnici ni.

Pri anksioznih motnjah tesnoba ni več varovalno čustvo, temveč škodljiva ovira. Človeka sicer ne bo ubila, mu bo pa poslabšala kakovost življenja, pravi sogovornica. Kako pretrgati spiralo strahu? Prava pot je soočenje s tistim, kar v nas sproža iracionalno tesnobo.

Mojca Zvezdana Dernovšek je doktorica medicine, specialistka psihiatrije. Ima naziv redne profesorice za psihiatrijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, hkrati pa dela kot psihiatrinja v Zdravstvenem domu Sevnica. V okviru predmeta Duševno zdravje na ljubljanski medicinski fakulteti pokriva tri vsebine: predava o nevrotskih, stresnih in somatoformnih motnjah ter o motnjah razpoloženja, študente pa tudi poučuje, kako pri pacientih oceniti ogroženost za samomor. Posebno pozornost sva v intervjuju ob svetovnem dnevu duševnega zdravja namenili temi, ki jo med drugim predava na medicinski fakulteti, to je anksioznim motnjam. Te so poleg depresije med najpogostejšimi duševnimi motnjami na svetu, tudi v Sloveniji.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1529&Itemid=2)

Z bolečimi čustvi in občutki se je treba soočiti

V današnjem svetu vse zelo hitro poteka in življenje je podvrženo ogromni količini informacij, podatkov in sprememb, ki jim naš razum, čustva in telo zelo težko sledijo z ustrezno hitrostjo in intenzivnostjo.
Edini način, da lahko stvarem čim bolje sledimo, je kompenziranje in neprestano potiskanje naših meja do skrajnosti. Ponekod nam to uspeva bolje, nekje potrebujemo več prilagajanja, nekatera področja nam uspe spustiti ali zaobiti, včasih pa se nam zalomi in preprosto v nekem trenutku ne zmoremo več.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1530&Itemid=2)

Renata Ažman: Depra

Renata Ažman je svojo knjigo napisala z izjemnim razumevanjem svoje bolezni, z mešanico vdanosti in borbenosti, ki svoje poti ne sprejema kot žrtev, pač pa v soočanju z nebogljenim otrokom v sebi odkriva bistvene življenjske resnice. Mag. Ana Kržišnik je v radijski priredbi izluščila njen temeljni boj z depresijo in z notranjo razdvojenostjo.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1533&Itemid=2)

Duševno motnjo moramo obravnavati enako pragmatično kot zlom noge

Tokratna gostja oddaje Intervju dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, psihiatrinja in redna profesorica na Medicinski fakulteti v Ljubljani, pravi, da smo ljudje zaradi epidemije koronavirusa še vedno v akutnem stresu in da so občutki strahu povsem normalen odziv na nenormalne okoliščine. Stres pa je pri ljudeh, kljub zmanjševanju strogih varovalnih ukrepov še vedno prisoten.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1534&Itemid=2)

Obremenjujoče izkušnje v otroštvu pomembno zaznamujejo zdravje in življenje v odraslosti

Ugotovitve kažejo, da je tri četrine anketiranih v otroštvu doživelo vsaj eno obremenjujočo izkušnjo, kar četrtina pa jih je poročalo o štirih ali več obremenjujočih izkušnjah.Pri teh velja, da imajo večjo verjetnost za različne fizične in duševne bolezni, psihosomatske simptome in tvegana vedenja.

Obremenjujoče izkušnje v otroštvu so potencialno travmatični dogodki ali izkušnje v prvih 18 letih življenja, kamor sodi psihično, fizično, spolno nasilje (oziroma zloraba); psihično in materialno zanemarjanje; nasilje med odraslimi člani gospodinjstva, zasvojenost ali duševne težave članov gospodinjstva, kriminalno dejanje članov gospodinjstva ter ločitev staršev oziroma prekinitev stika med otrokom in starši zaradi smrti starša, zapustitve ipd.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1535&Itemid=2)

"Strah pred višino je kot varovalni mehanizem človeku prirojen"

Pri približno 5% populacije se iz varovalnega mehanizma razvije v nesorazmeren in neracionalen strah pred višino ali akrofobijo.Med poletnimi počitnicami se bodo s strahom pred višino nekateri soočili, ko bodo hodili po ozki planinski poti nad strmim pobočjem, drugi ga bodo občutili, ko se bodo približali robu pečine nad morjem, nekatere bo preplavil neprijeten občutek ob vzpenjanju na sicer zavarovan razgledni stolp, enim pa bo strah pred višino budil že vzpon na tretji klin lestve med obiranjem domače jablane.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1537&Itemid=2)

Mislil sem, da sem John Connor iz filma Terminator

Bipolarna motnja je stanje, v katerem človek niha med dvema skrajnostma počutja, od manije do depresije.

Tako je, v osnovi se menjujeta fazi manije in depresije. A to sta ekstrema, zelo veliko je tistega vmes, neke remisije ali pa obdobja normalnosti, če lahko sploh tako rečemo. Večina ljudi si predstavlja, da si bodisi maničen bodisi depresiven. Ko me ljudje srečajo, me vprašajo, v kateri fazi sem, odgovorim jim v 'normalni'. Dobrih pet let sem stabilen, kar pomeni, da v tem času nisem imel hujše epizode.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1541&Itemid=2)

Kliči 116 111

Odgovor je pogovor. To je geslo letošnjega Tedna otroka, ki se je začel danes in je povezan s 30. rojstnim dnevom TOM-telefona.

Tam vsako leto sprejmejo več kot 30 tisoč klicev otrok in najstnikov v stiski. Ta se je zaradi epidemije in ukrepov pri marsikom še povečala in tako je v zadnjih mesecih močno naraslo tudi število klicev. Samopoškodbe, samomorilne misli, tesnoba. Anka Pirš.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1543&Itemid=2)

Možgani in mejna osebnostna motnja

Osebnostne motnje so skupina težav z duševnim zdravjem, za katere je značilno, da se pojavi vedenje oziroma doživljanje, ki odstopa od neke družbene norme. Z razvojem nevroznanosti je seveda vedno več o teh motnjah znanega tudi z nevrobiološkega vidika. Med temi prednjači Mejna osebnostna motnja, o kateri se bomo pogovarjali s psihiatrinjo, prof. dr. Mojco Zvezdano Dernovšek.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1548&Itemid=2)

Na podstrešju: Anksioznost in depresija

Čeprav se kdaj znajdemo v primežu hudega strahu in tesnobe, čeprav smo kdaj nerazpoloženi, potrti in brez energije, še ne pomeni, da bomo razvili anksiozno in depresivno motnjo.

A bodimo pozorni, če tako počutje traja več kot dva tedna, večji del dneva in nas
začne ovirati v vsakdanjem življenju! V oddaji Na podstrešju sta o anksioznosti in depresiji govorila soustanoviteljica društva DAM Emanuela Malačič Kladnik in psihiater in psihoterapevt Miran Možina. Oddajo je pripravila Danila Hradil Kuplen.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1551&Itemid=2)

Na podstrešju: Varnost je temelj za ustrezno samopodobo

Psihiatrinja asis. dr. Karin Sernec in klinični psiholog dr. Tristan Rigler o tem, da če ni jasnih meja, se otrok ne počuti varnega, in če ni varnosti, ne zgradi zdrave samopodobe V oddaji Na podstrešjusta psihiatrinja asis. dr. Karin Sernec in klinični psiholog dr. Tristan Rigler spregovorila o tem, da če ni jasnih meja, se otrok ne počuti varnega, in če ni varnosti, ne zgradi zdrave samopodobe Oddajo je pripravila Danila Hradil Kuplen.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1553&Itemid=2)

Zimska depresija

Zimski dnevi, ko je sončne svetlobe malo, pripomorejo, da lahko zbolimo tudi za zimsko oziroma sezonsko depresijo. Ta pojav pa ne vpliva le na tiste, ki so depresivni vse leto, ampak se pri določenih ljudeh pojavi zgolj pozimi. O tem, kakšne razsežnosti lahko ima zimska depresija in kako jo omiliti oziroma pozdraviti pa v tokratnih Minutah za zdrav

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1554&Itemid=2)

Epidemija duševnih stisk med mladimi

Strokovnjaki s področja duševnega zdravja opozarjajo, da bo epidemiji covida-19 sledila še epidemija duševnih motenj. Različne stiske in stresne položaje doživljamo vsi, v nekaterih primerih pa te prerastejo v duševne motnje, ki zahtevajo strokovno pomoč, v najhujših primerih tudi bolnišnično obravnavo. Med otroki in mladimi v zadnjem letu zaznavajo več anksioznosti, depresije, motenj hranjenja in poskusov samomora. Postelj na kliničnih oddelkih otroške psihiatrije primanjkuje, čakalne dobe za klinične psihologe so še vedno predolge, otroci bolj kot prej iščejo odgovore in pomoč tudi v različnih svetovalnicah in na brezplačnih telefonskih številkah. Kaj se dogaja z otroki, mladimi in tudi študenti? Kako jim bomo pomagali? Se država sploh zaveda problema duševnih stisk in motenj otrok, ki imajo lahko dolgoročne posledice za dobrobit posameznikov in družbe v celoti? Odgovore išče voditeljica Špela Šebenik z gosti.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1556&Itemid=2)

Zdravljenje z antidepresivi – da ali ne?

"Pomisleki ob začetku jemanja antidepresivov so velikokrat prisotni," pravi psihiatrinja doc. dr. Brigita Novak Šarotar s Centra za mentalno zdravje Psihiatrične klinike v Ljubljani. "Cilj terapije je, da se vzpostavita funkcioniranje in primeren čustveni odziv." Antidepresivi so zelo varna zdravila; varnejši so od uspaval in pomirjeval. Res pa je, da ne začnejo učinkovati takoj; njihov učinek se namreč običajno pojavi po treh ali štirih tednih jemanja. Številni imajo do antidepresivov predsodke, nekateri pa v njih iščejo rešitev in dr. Brigito Novak Šarotar kar sami prosijo, naj jih predpiše.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1557&Itemid=2)

Strokovnjaki, ki to niso: izguba denarja, predvsem pa časa

Potreba po pomoči narašča, hkrati pa se pojavlja tudi čedalje več "strokovnjakov", ki to niso. Če svoje duševno zdravje položimo v roke šarlatana, se lahko naša stiska še stopnjuje, utrpimo lahko tudi finančne izgube.Čeprav si vse več ljudi upa poiskati pomoč, nekatere raziskave kažejo, da je obiskovanje psihoterapije še vedno precej stigmatizirano. S strokovnjaki na področju mentalnega zdravja smo se pogovorili o nasvetih influencerjev in knjig za samopomoč, vprašali pa smo tudi, kako "prebroditi" napad tesnobnosti.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1558&Itemid=2)

Duševno zdravje v neenakopravnem svetu

duševno zdravje, razmere pa tudi v državah z visokimi dohodki niso veliko boljše, ugotavlja Svetovna federacija za duševno zdravje.

Pomanjkanje naložb v duševno zdravje, ki so nesorazmerne s proračuni, namenjenimi zdravju v celoti, prispeva k veliki vrzeli pri zdravljenju duševnih motenj in bolezni. Pozornost letošnjega Svetovnega dneva duševnega zdravja, 10. oktobra, je zato namenjena neenakosti pri dostopanju do sistema in storitev skrbi za duševno zdravje. Mnogi ljudje z duševno motnjo ali boleznijo niso deležni zdravljenja, do katerega so upravičeni, in skupaj s svojimi bližnjimi, družinami in negovalci še vedno doživljajo stigmo in diskriminacijo.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1560&Itemid=2)

Anksiozne motnje: Kdor beži pred tesnobo, bo tekla za njim

Anksiozne motnje sodijo med najpogostejše duševne motnje, s katerimi se po svetu spopada okoli 300 milijonov ljudi. O anksioznih motnjah govorimo, ko nas obvladuje nerazumna tesnoba, ki ni odsev resnične nevarnosti ali pa je pretirana glede na okoliščine

Pretirana tesnoba kot čustveni odziv na neko iracionalno nevarnost je škodljiva ovira, ki nas sicer ne bo ubila, nam bo pa zelo poslabšala kakovost življenje, trdi psihiatrinja Mojca Zvezdana Dernovšek. Zaradi nje ne moremo pokazati, kdo v resnici smo in kaj zmoremo.

Vendar tesnoba, kot rimski bog Janus, razkriva tudi svoj drugi obraz. V svoji biološki razsežnosti je normalno čustveno stanje, ki nastane kot odziv na neko realno nevarnost in je namenjeno našemu preživetju v nepredvidljivem okolju. Govorimo o zdravi tesnobi, ki nas napolni z energijo za reševanje življenjskih preizkušenj.

Čeprav v stroki ni jasne razmejitve med tesnobo in strahom, se tesnoba običajno povezuje s predvidevanjem, da se bomo znašli v nekih za nas ogrožujočih okoliščinah, za katere ocenjujemo, da jih ne bomo zmogli obvladati. Strah je medtem vezan na tu in zdaj, na nek dražljaj, ki mu na podlagi izkušenj pripisujemo ogrožujoč pomen, v intervjuju pojasnjuje psihiater in psihoterapevt Miran Možina.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1561&Itemid=2)

"Starši naj otroka opogumljajo, da se sooča s svojimi strahovi"

Ko starši opazijo, da se otrok začenja izogibati nenevarnim situacijam, ker mu vzbujajo tesnobo, naj mu nikar ne dajejo pri tem potuhe, temveč naj ga opogumijo za soočenje s strahovi, svetuje klinični psiholog in psihoterapevt Peter Janjušević.

Otrok se bo tako naučil, da so nekatere situacije manj nevarne, kot jih dojema, predvsem pa, da lahko težave razreši sam. Izogibalno vedenje je ključni dejavnik pri vzdrževanju in krepitvi anksioznih motenj. In kako prepoznati anksiozno motnjo pri otroku? Osnovno vodilo je, pravi Peter Janjušević, da se bistveno spremeni otrokovo delovanje.

Kot poudarja, je prvi korak pri iskanju strokovne pomoči za otroka s pretirano anksioznostjo je posvet s šolsko svetovalno službo ali obisk pri pediatru. Pomembno je tudi, da se starši še pred tem poučijo o anksioznih motnjah pri zanesljivih virih, kot je recimo spletna stran Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1564&Itemid=2)

Psihiater: Včasih je treba preizkusiti več antidepresivov

Tesnoba in depresija sta vse pogostejši spremljevalki naših življenj. Tudi psihiater prof. dr. Peter Pregelj s Psihiatrične klinike v Ljubljani opaža, da je jemanje antidepresivov manj obremenjeno s predsodki, kot je bilo. Zaradi psihičnih težav vse več ljudi poišče strokovno pomoč. Prvo leto epidemije, leta 2020, so slovenski zdravniki napisali 645.000 receptov za antidepresive, kar je skoraj 1.650.000 škatlic. Podatke za leto 2021 bo Zavod za zdravstveno zavarovanje objavil marca. Psihiater Peter Pregelj bo v Ultrazvoku odgovoril na pogosta vprašanja o antidepresivih in pojasnil najbolj trdovratne zmote o njihovem delovanju.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1565&Itemid=2)

Življenja brez tesnobe ni, to je cena, ki jo plačujemo, da živimo

motnjah govorimo, ko nas obvladuje nerazumna tesnoba, ki ni odsev resnične nevarnosti ali pa je pretirana glede na okoliščine.

Pretirana tesnoba kot čustveni odziv na neko iracionalno nevarnost je škodljiva ovira, ki nas sicer ne bo ubila, nam bo pa zelo poslabšala kakovost življenje, trdi psihiatrinja Mojca Zvezdana Dernovšek. Zaradi nje ne moremo pokazati, kdo v resnici smo in kaj zmoremo.

Vendar tesnoba, kot rimski bog Janus, razkriva tudi svoj drugi obraz. V svoji biološki razsežnosti je normalno čustveno stanje, ki nastane kot odziv na neko realno nevarnost in je namenjeno našemu preživetju v nepredvidljivem okolju. Govorimo o zdravi tesnobi, ki nas napolni z energijo za reševanje življenjskih preizkušenj.

Čeprav v stroki ni jasne razmejitve med tesnobo in strahom, se tesnoba običajno povezuje s predvidevanjem, da se bomo znašli v nekih za nas ogrožujočih okoliščinah, za katere ocenjujemo, da jih ne bomo zmogli obvladati. Strah je medtem vezan na tu in zdaj, na nek dražljaj, ki mu na podlagi izkušenj pripisujemo ogrožujoč pomen, v intervjuju za MMC pojasnjuje psihiater in psihoterapevt Miran Možina.

Kdaj tesnoba iz varovalnega čustva preraste v anksiozno motnjo? Ko se začnemo okoliščinam, ki jih občutimo kot nevarne in ki v nas sprožajo anksioznost, izogibati, opozarja psihiatrinja Mojca Zvezdana Dernovšek. Bolezenska tesnoba se namreč hrani ravno z napačnimi vedenjskimi strategijami, kot sta izogibanje in umikanje.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1566&Itemid=2)

"Nihče ni samo v redu"

Duševno zdravje je stanje telesnega, duševnega in socialnega blagostanja. Zaradi različnih življenjskih izzivov je ta red pogosto porušen in se znajdemo v stiski, ko je ogroženo tudi naše duševno zdravje, ki neprepoznano in nenagovorjeno lahko vodi v bolezen. Stiske v času koronske epidemije so bile še pogostejše in bolj intenzivne. Raziskava UNICEFa Slovenija je lani pokazala (samooceno svojega duševnega zdravja je podalo 400 otrok in mladih iz vse Slovenije, starih med 10 in 18 let), da vsak peti otrok pri nas svoje duševno zdravje ocenjuje kot slabo, da se 60 % otrok in mladih boji prihodnosti, kar 70 % pa je občutilo bolečino v prsih, motnje spanja, dolgotrajno žalost in obup, svojih stisk pa niso zaupali odraslim in so jih skušali reševati sami.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1567&Itemid=2)

Cilj vedenjsko-kognitivne terapije ni pozitivno, temveč realistično razmišljanje

Človeku z anksiozno motnjo scenarij življenja piše tesnoba, ki mu siromaši življenje, zato je pomembno, da kljub tesnobi vztraja pri uresničevanju življenjskih ciljev, pravi klinična psihologinja in vedenjsko-kognitivna psihoterapevtka Špela Hvalec.

Vsako čustvo ima določeno funkcijo in osnovna funkcija tesnobe je zaščita. Dokler je ta zaščita realna, je tesnoba funkcionalna, ko pa je njena intenziteta prevelika, ko traja predolgo in ko se pojavi v situacijah, ki načeloma niso nevarne, postane ovira. Pretirana tesnoba je glavni simptom anksioznih motenj.

Vedenjsko-kognitivna terapija, ki je terapija prve izbire pri zdravljenju anksioznih motenj, izhaja iz spoznanja o vzajemni povezanosti misli, čustev in vedenja. Vsebuje kognitivni del, ki je usmerjen k prepoznavanju in spreminjanju napačnih miselnih procesov, in vedenjski del, ki človeku pomaga razvijati pravilne vedenjske strategije.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1569&Itemid=2)

Hrana ne sme biti oblika tolažbe

Vedno je dobro: imeti stabilen spalni ritem, zdravo jesti, redno telovaditi. Na izredne razmere, kot sta vojna v Ukrajini in epidemija covida-19, se številni odzovejo s pretirano zaskrbljenostjo ali občutki tesnobe. To vpliva na naše čustveno razpoloženje, v katerem lahko hrana pomeni tolažbo, svari NIJZ.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1572&Itemid=2)

Nisi okej ? povej naprej ?

Kampanja Nisi okej? Povej naprej. je prva nacionalna kampanja proti stigmatizaciji duševnega zdravja v Sloveniji. Glavni cilj kampanje je zmanjšati stopnjo stigme duševnega zdravja in spodbuditi ljudi k iskanju pomoči. Preko različnih aktivnosti želimo doseči čim večje število prebivalstva, posebno pozornost pa želimo posvetiti mladim.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1573&Itemid=2)

Kronično utrujeni možgani, "bolezen sodobnega časa"

Kdaj ste se nazadnje res dobro spočili? In kdaj so vaši možgani nazadnje pojamrali: "Jaz ne morem več!!! Preveč je vsega!!! Dnevi so prekratki za vse obveznosti. Tako sem utrujen oziroma utrujena." Vsem se je že zgodilo in se dogaja. Kaj pa, če nas ta zvrhana mera vsega popolnoma preplavi in tudi - ohromi? Klinična psihologinja in vedenjsko-kognitivna psihoterapevtka dr. Špela Hvalec tokrat potuje z nami. I

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1574&Itemid=2)

Program Cool Kids: anksioznost se da premagati

Tako kot vsako duševno stisko jo je zato dobro čim prej prepoznati in reševati, saj lahko to čustveno stanje s subjektivno izkušnjo strahu in napetosti posamezniku, ki ga doživlja, prinese številne posledice. V Intelekti smo govorili o tesnobi: kdaj strah in občutki tesnobe postanejo težava? Kaj sploh je anksioznost, katere vrste anksioznih motenj poznamo? Zakaj do te motnje prihaja, se pri otrocih in mladih kaže drugače kot pri odraslih? Kakšni so simptomi in kako lahko pomagamo posamezniku, ki jo občuti? Vsa ta znanja prinaša v Avstraliji razvit program Cool Kids, program za premagovanje anksioznosti, ki se že izvaja v Sloveniji. Več o vsem tem sta v Intelekti povedala psihologinja mag. Tadeja Batagelj, direktorica Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Maribor, in klinični psiholog dr. Peter Janjuševič iz Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Ljubljana, tudi vodja programa CoolKids v Sloveniji.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1575&Itemid=2)

Ne naredimo vsake neprespane noči za hud psihiatrični problem

Zdi se, da so anksioznost in anksiozne motnje, strahu podobno čustveno stanje, ki ga spremljajo tudi telesne in vedenjske spremembe (med drugim prebavne težave, vrtoglavica, pospešeno bitje srca, nespečnost in težave s koncentracijo), dodobra načele življenja odraslih, posebno po pandemiji pa tudi otrok in mladostnikov. Psihiatrinja in profesorica dr. Mojca Zvezdana Dernovšek poudarja, da sami ustvarjamo razmere, ki vodijo v anksioznost.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1576&Itemid=2)

Tesnoba nam lahko življenje ukrade, lahko pa nas nauči, kako resnično živeti

Prav o tem, torej pomoči, bomo govorili, predstavili možnost in osvetlili dogajanje. Daša Cek Stepančič je magistrica psihosocialne pomoči, ustanoviteljica združenja kognitivno-vedenjskih svetovalcev - KVS Slovenija - in avtorica Kodeksa etike v psihosocialnem svetovanju Slovenije. Po lastni izkušnji anksioznosti je ustanovila Center za anksioznost, v katerem sodeluje tim strokovnjakov z različnih področij. Center deluje na Goriškem, v Ljubljani, pa tudi na daljavo. Dašo Cek Stepančič je pred mikrofon povabila Lucija Fatur.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1577&Itemid=2)

Intervju : Miran Možina

Kot ustanovni član slovenske krovne zveze za psihoterapijo opozarja, da bi priznavanje psihoterapije kot samostojnega poklica, za kar si že vrsto let tudi sam prizadeva, zvezala roke šarlatanom s tega področja. Ti namreč zlorabljajo dejstvo, da se na psihoterapevtsko obravnavo v javnem zdravstvenem sistemu danes čaka od enega do dveh let. To je nesprejemljivo, saj zaradi predolgih čakalnih dob kakovostna in strokovna psihoterapija duševnim bolnikom ni dostopna. Psihiater in psihoterapevt Miran Možina je gost tokratne oddaje Intervju. Pogovor vodi Vida Petrovčič.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1579&Itemid=2)

Panika ni smrtna, ampak ekstremno neprijetna

Panična motnja je pogostejša pri mlajših odraslih do tridesetega leta starosti in pri ženskah.sihiatrinja in predavateljica prof. dr.Mojca Zvezdana Dernovšek pravi, da je pri zdravljenju panične motnje maksimalno učinkovita kognitivno-vedenjska terapija.

V medicinski oddaji Ultrazvok pa predstavi še druge strokovne pristope in oblike pomoči. Pove tudi, kaj se dogaja med paničnim napadom, kaj ga sproži in zakaj gre za tako imenovani lažni alarm. Z dr. Mojco Zvezdano Dernovšek je govoril Iztok Konc.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1580&Itemid=2)

Depresija: "Možganom je treba dopovedati, naj se zbudijo."

Z depresijo, ki je univerzalna človeška izkušnja, se spopada okoli 300 milijonov ljudi po svetu. A ni nepremagljiva duševna motnja. Prihodnost njenega zdravljenja je v kombinaciji različnih terapij in timski obravnavi, meni psihiatrinja Vesna Švab.

"Rada bi živela kot drugi ljudje, ki vidijo in imajo neki smisel. Pa mi ne znese," je zapisala novinarka in pisateljica Renata Ažman v svoji knjižni izpovedi Depra. A depresijo ne zaznamuje le izguba smisla, temveč tudi veselja, zanimanja, volje, moči, upanja, lastne vrednosti in v skrajni obliki življenja. O izgubljenem samospoštovanju ameriški pisatelj in esejist William Styron v knjigi Vidna tema, v kateri popisuje svoj boj z depresijo, govori kot o "enem izmed mnogih strašnih izrazov te bolezni".

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1581&Itemid=2)

"Psihoterapija mi je dala vozniški izpit, od mene pa je odvisno, kako bom vozila."

Mateji Mlakar je življenje vrsto let krojila anksiozno-depresivna motnja. Odkar je depresijo sprejela kot sopotnico, ki zna biti včasih zelo naporna, ji je precej lažje. Pazi pa, da je negativne misli znova ne povlečejo v spiralo obupa.

Depresija se ji je pred približno dvajsetimi leti razvila iz neprepoznane anksiozne motnje, ki je skoraj povsem omejila njeno življenje.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1582&Itemid=2)

Pri otrocih in mladostnikih se depresija lahko kaže nekoliko drugače kot pri odraslih

Depresija je v zadnjih dveh letih po navedbah ZN-a postala vodilni vzrok za bolezni pri otrocih in mladostnikih. A depresija se pri njih kaže nekoliko drugače kot pri odraslih in njeni simptomi se velikokrat pripisujejo odraščanju.

Tudi zato je pri otrocih in mladostnikih, kot pravi psihiatrinja Mojca Zvezdana Dernovšek, pogostokrat spregledana. Hkrati otroci ne poznajo ustreznih besed, s katerimi bi opisali svoja občutja.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1585&Itemid=2)

"Na depresijo ne moremo gledati zgolj kot na napako v delovanju možganov."

Ko pridejo dnevi, ko smo potrti, črnogledi in brezvoljni, običajno pravimo, da smo depresivni, a depresija kot duševna motnja je veliko več kot zgolj prehodno poslabšanje razpoloženja.

Žalost je naraven odziv na izgubo, pravi psihologinja Frances Wilks v svojem delu Inteligentna čustva. S tem ko nam jemlje energijo za vsakdanje dejavnosti, nam omogoča, da si med procesom žalovanja zacelimo čustvene rane. A če je njena intenzivnost prevelika, če traja predolgo ali če se pojavi brez razloga, postane ovira.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1586&Itemid=2)

"Prihodnost zdravljenja depresije sta timska obravnava in kombinacija terapij."

"Depresija je ozdravljiva, mogoče jo je tudi preprečiti, predvsem pa je mogoče doseči, da se ne ponovi," zatrjuje psihiatrinja Mojca Zvezdana Dernovšek. Človek je zdrav, pravi, ko izgubi strah pred novo epizodo.

Pisatelj in esejist William Styron, ki je obvladal svojo depresijo, je o možnosti ozdravitve spodbudno zapisal: "Depresija ne pomeni konca duše; moški in ženske, ki so okrevali po bolezni – in teh je nešteto – so priče o njeni verjetno edini vrlini: da jo je mogoče premagati."ovira.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1587&Itemid=2)

"Negotovost nam vzbuja odpor, ker jo povezujemo z grožnjo. A neznano ni nujno nevarno."

Ob srečanju z negotovostjo marsikdo pomisli: "Vseeno mi je, kaj bo, samo da vem." Profesor klinične psihologije Mark Freeston z univerze v Newcastlu pojasnjuje, da negotovost slabše prenašamo kot grožnjo, ker ne moremo opredeliti problema in ukrepati.

Andreja je stara 28 let in zaposlena v zdravstvu. Ironija usode je, pravi, da se ji je kmalu po očetovi smrti razvila zdravstvena anksioznost. Kot se spominja, se je vse začelo z glavobolom in mravljinčenjem v nogah. Med prebiranjem spletnih forumov jo je zaskrbelo, da ima morda multiplo sklerozo, in misel "kaj pa, če sem hudo bolna" ji ni šla več iz glave. "Bila sem kot hrček, ki brez prestanka teče v kolesu," opisuje svoja takratna premlevanja. Zaradi tesnobe, ki jo je občutila, ni mogla ne spati ne delati. Sledili so obiski pri zdravnikih. Kot se spominja, je na izvid zadnje preiskave čakala skoraj tri tedne. V tem času je zaradi negotovosti doživela več paničnih napadov. A izvid je bil brez posebnosti. To jo je sprva pomirilo, potem pa se je kolesje tesnobe znova zagnalo. Spraševala se je, ali so se morda zmotili ali pa morda kaj spregledali. In kmalu zatem se ji je pojavil nov simptom – vrtoglavica. Znova je začela brskati po spletu in iskati zagotovilo, da je njeno zdravje brezhibno. A več kot je prebrala, več novih bolezni je odkrila in bolj je bila prestrašena. Zdravnica ji je zaradi že skorajda neobvladljive stiske svetovala, naj se pogovori s psihiatrinjo in ta je njenim težavam končno dala ime – zdravstvena anksioznost.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1589&Itemid=2)

"Za marsikaj nam mora biti ravno, če ne, nam bo samo še težje"

Kakšna bo moja prihodnost, je vprašanje, ki za otroke in mladostnike prav gotovo pomeni še dodaten stres in breme. Pojavlja se ob številnih obšolskih aktivnostih, pritiskih in dejstvu, da zadnje generacije mladostnikov otroštvo bolj kot na prostem, na primer na igriščih, preživljajo pred zasloni elektronskih naprav.

Kar polovica vseh duševnih težav se tako začne že pred 15. letom starosti; zato "ja" športu in ozaveščanju ter glasen "ne" tobaku in alkoholu – k temu bodo mlade spodbujali novopečeni ambasadorji zdravja.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1590&Itemid=2)

Mladina in telefoni: Prave posledice šele prihajajo

Pediatrinja Janja Schweiger Nemanič ugotavlja, da nam je nov način komunikacije ukradel otroški smeh, pogovore in pravljice. "Težave so že pri predšolskih otrocih. Na sistematskih pregledih pri risanju risbic, zlasti pri otrocih, ki so veliko pred zasloni, opažamo, da slabše rišejo. Imajo slabšo koncentracijo, tudi gibalne sposobnosti so slabše. Na to opozarjajo tudi učitelji. Otrokom je čedalje težje ostati zbran med šolsko uro."

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1596&Itemid=2)

Kako sodobna umetnost načenja temo duševnega zdravja in stisk?

Razstava Check-in, ki vrata odpira v Celju, osvetljuje situacije, v katerih se pojavljajo duševne stiske. Temo duševnega zdravja razume kot skupno težavo družbe in tako namesto samopomoči poudarja pomen povezovanja ter javne razprave o osebnih krizah.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1599&Itemid=2)

Psihoterapevtka svetuje: Dobro preverite, komu odprete svojo dušo!

"Naša osebna izkušnja terapije predpostavlja, da vsak terapevt, preden to postane v praksi, obravnavo tudi sam doživi na svoji koži. Verjamemo, da je to bistveno za opravljanje terapevtskega poklica, da veš, kako se počuti nekdo in da tudi sam predelaš svoje rane ali težave." .

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1601&Itemid=2)

Tarča o psihoterapiji, ki jo pogosto opravljajo šarlatani !

Vse več ljudi potrebuje psihoterapevta. Pri kliničnih se nabirajo dolge čakalne dobe in veliko predpisanih zdravil, pri drugih pa se hitro najdejo taki, ki ponujajo "pranične terapije" in zdravljenje s kristali. Bolniške odsotnosti pa se nabirajo.

Ne manjka niti zdravnikov, ki popoldne psihoterapijo izvajajo še v zasebni ambulanti. Čigavi interesi bodo močnejši in kje je tukaj pacient, ki v javnem sistemu pomoči ne dobi pravočasno?

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1603&Itemid=2)

Kako izobraženi so strokovnjaki, ki v Sloveniji izvajajo psihoterapijo?

Zlasti zadnje čase poslušamo, da je področje psihoterapije v Sloveniji povsem neurejeno – poklic psihoterapevta ni uradno priznan. Psihoterapijo tako lahko izvaja pravzaprav vsak, prav zato je treba paziti, na koga se obrnemo.

In kako izvajalci psihoterapije pridobijo kompetence? Psihiatri po Medicinski fakulteti opravijo specializacijo iz psihiatrije, psihologi po končani Filozofski fakulteti opravijo specializacijo za klinično psihologijo, magistri zakonskih in družinskih študijev zaključijo program na Teološki fakulteti, magistri psihoterapevtske znanosti pa na Univerzi Sigmunda Freuda.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1604&Itemid=2)

Ko telo in duša ječita od bolečine, pa človek ne ve, zakaj

V naselju Placar nedaleč od Ptuja je že s ceste moč videti ljubko prostorno hišo barve breskve. Pred njo je več parkiranih avtomobilov, zato bi človek pomislil, da gre morda za gostišče. No, na nek način je res tako, četudi ta hiša gosti ljudi na nekoliko drugačen način. Vrata odpira tistim, ki so se znašli v globoki življenjski stiski in ne vedo več, kako naprej.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1605&Itemid=2)

Duševno zdravje je univerzalna človekova pravica

Vsak med nami, kdorkoli in kjerkoli je, ima pravico do najvišjega dosegljivega standarda duševnega zdravja, kar vključuje tudi pravico do zaščite pred tveganji za duševno zdravje, pravico do razpoložljive, dostopne, sprejemljive in kakovostne oskrbe ter pravico do svobode, neodvisnosti in vključenosti v skupnost.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1606&Itemid=2)

Sindrom prevaranta: Občutki dvomov v lastne sposobnosti, čeprav objektivni dosežki kažejo nasprotno

Sindrom prevaranta je psihološki konstrukt, njegova značilnost so občutki dvoma v lastne sposobnosti, kompetentnost in inteligentnost, čeprav objektivni dosežki kažejo nasprotno. V angleščini je skupek opisanih občutkov znan kot "Impostor syndrom."

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1611&Itemid=2)

Moja (m)učiteljica, depresija

Izguba smisla, veselja, zanimanja, volje, upanja, v skrajni točki tudi življenja. Depresija je močno razširjena, a slabo razumljena duševna motnja. Zanjo naj bi vsaj enkrat v življenju zbolel kar vsak šesti med nami, ne glede na starost in spol.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1613&Itemid=2)

Spomin

V možganih imamo 100 bilijonov in več povezav – več kot je, tako pravijo, zvezd v galaksiji. Nekatere od teh povezav so »odgovorne« tudi za naš spomin. Ta nam pove, kdo smo in kje smo. Zaradi spomina prepoznamo besede, ki jih beremo, in zvoke, ki jih slišimo.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1614&Itemid=2)

Šala za starše:Jana Miklavčič: osebno o poporodni depresiji

Jana Miklavčič je mama dveh deklic, ki je dvakrat z različno intenzivnostjo zbolela za poporodno depresijo. Obe nosečnosti sta bili čudoviti, poroda kratka in netravmatična, prvih nekaj mesecev po porodu se ji je zdelo, da lahko premika gore.

Potem pa … Žalost, jeza in vprašanja: Imam tega otroka sploh rada? Na neki točki se je ustrašila same sebe in svojih misli, potem pa začela iskati rešitve. Pripoveduje o napadu panike in tesnobe, o skrbi za otroka na avtopilotu, tednih, ko je bila v redu in vsemu kos, ter tednih, ko je bila tesnobna in globoko žalostna. Pravi, da je materinstvo naporno in da je ključno, da se mame komu zaupajo. V pogovoru deli svoje tehnike in mehanizme spopadanja z negativnimi občutki.

Preberite več na portalu --->> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1615&Itemid=2)

FORUM Nebojse.si

Sporočila in odzivi => Kaj se dogaja na portalu? => Temo je začel: Lost na sobota, 16. julij 2016 ura: 05:45