FORUM Nebojse.si

Prosim naj mi kdo svetuje!

Ima kdo probleme kot jih imam jaz, da ko sem v družbi, naj bo na pjači v šoli, doma... me grabi tesnoba, občutek ničvrednosti, imam slabo samopodobo, da sem ničvreden, preveč izoliran od ostalih ljudi. Sem večino časa tiho, o vsaki temi ko se pogovarjajo nimam kaj povedat, če imam kaj za povedat kar je redkost me je strah povedat ker mislim da bo izpadlo butasto. Če že kaj povem bolj jeclam in zgleda da govorim bolj s težavo to me spravlja v velike težave. Občutek imam kakor da je šlo vse mimo mene skozi moje življenje. Star sem 22 let in bi rat odpravil te težave pa nevem kako naj se jih lotim, ker je ta socialna fobija pri meni velika.
Rad bi se bolj povezal z ljudmi iz domačega okolja, ali pač s katerokolimi ljudmi, da bi začel sodelovati, pridobil te socialne veščine, ter neko splošno znanje, da bi vedel se pogovarjati o marsičem, se zabavati, a zdaj ko sem v obupu bom težko prebil led, ta občutek je groozen, sploh ker mislim da je prepozno..
Kako naj se bolj razgledam??
Naj vam navedem konkreten primer, včeraj smo bili na pijači, pogovor je letel na motorje, kateri se jim najbolj všečm pa kdo ma kakšen motor v našem kraju in podobno, so se pogovarjali na dolgo in široko, jaz pa tiho, in v glavi gojil strah da se tako oddaljujem od njih, da dajem občutek nezainteresiranosti do njih in podobno
Prosim pomagajte z nasveti!!

Občutki ki jih opisuješ so značilni za socialno fobijo.
Vedi pa, da te drugi ne dojemajo na enak način.
Če imaš kakega dobrega prijatelja bi morda lahko preveril kako te on vidi.To bi bil morda prvi korak k zavedanju, da je nič vrednost tvoj pogled nase.
Včerajšnja situacija ni tipična za socialno fobijo. Šlo je za različne interese in nikar se ne cuti obveznega vedno kaj povedati. Je pa v taki situaciji primerno kaj vprašati. Vprašanja so krasen način kako se vključiš v pogovor. Sogovorniku daš vedeti da te zanima z čem se ukvarja in kaj ga veseli, pa se zvedel boš veliko stvari. :clap:
Nič nisi napisal kaj tebe veseli. Podobne dejavnosti namreč združuje ljudi in pogovor je lažji ker se lahko skoncentriran na vsebino pogovora.
Za druženje si tudi lahko pripraviš nabor tem ob katerih bi se v pogovoru ti počutil bolj samozavestnega. Morda se pozanimaj več o aktualnih dogodkih v kraju. Razgledanost se izboljša z branjem o aktualnih dogodkih itd. Marsikdaj se kaj najde na netu. Če želiš sistematično pristopiti k temu si napiši teme o katerih veš premalo in se malo pozanimaj.
Vendar nikar ne stori napako da potem daješ vedeti da si vse znalec. Le toliko da veš o čem se govori in da se lahko vključiš z kakšno pripombo. Sama dam omizju odkrito vedeti v kolikor mi katera tema ni domača. Ljudje to ne sprejmejo kot hibo ampak si včasih celo vzamejo čas da mi vec povedo o tem.
Svojih občutkov manjvrednosti ali neustreznosti tudi ne zadržuje zgolj v sebi. Najdi si sogovornika, morda kakšno skupino ali Pa se o tem pogovorite tudi z kakšnim terapevtom.
Nikakor pa ne opuščajo druženja z drugimi in se ne zapirajo vase.
Najpogostejše čustvo pri socialni fobijo je sram. Sram da ne ustrezamo,  sram da " smo cudni", kaj si bodo pa mislili o meni in podobno.
Iz katerega konca pa si?

Hvala ti za odgovor zelo :)
Ja to bi rat storil, da bi nekomu povedal kako je z mano in mi bi bilo potem lažje in mi bi pri tem pomagal pri odpravljanju težav, moral bi zbrati veliko poguma. Trenutno sem se po 4ih letih razšel s punco in me še bolj žalosti, sploh pa ker si mislim da sopotnice nikoli več ne bom imel, kar si pa zelo zelo to želim, bivši še zmeraj ji zaupam probleme ki jih je šele zdaj zvedela, verjetno je krivo da sva se razšla ravno to, da sem zaradi problemov še  bolj zmeden in sem delal veliko ponavljajočih napak ki se jih ne da popravit ker sva jih dostikrat probala, ampak pustmo zdaj to, čeprav bi rad popravil in dal vse za to..
 Ja to z vprašanji ki se nanašajo na temo pogovora poskušam izvajati, če o temi pogovora ne vem nič, samo kaj ko mi gre hitro iz glave, verjetno zato ker sem tako tesnoben stalno, slabe volje, namesto da bi si vpisal v spomin in doma še več raziskal o tem na netu. Mislite da je to zaradi pomankanja seratonina? kajti če bi bil bol pri voji in bil boljšega počutja bi verjetno se bolj zanimal za stvari. Včasih si mislim kot da sem neumen in ničvreden, da zato nič ne vem in si ne zapolnim, in ker sem star 22 let da sem že prepozen za odpravo težav. oprostite ker tako pišem, sam je prav da povem moje tegobe do potankosi opišem. Ki se mi dogajajo že iz osnovne šole.

hočem odpraviti te probleme!!!

kaj me veseli.. pač najbolj kak šport, rat kolesarim, poleg študija.. za druge stvari pa mam občutek da sem čista nula, in bi ponucal leta in leta da nadoknadim.. pa bi sigurno rat počel in se zanimal zanje, samo trenutno je veliko pomankanje energije, občutek imam da sem še depresiven za povrhu.

Si imela tudi ti podobne težave? Pri moških se mi zdi da je to malo drugače, glede sprejemanja takih problemov..

Za psihiatra se mislim naročit ja, ubistvu AD že imam, in bi bilo pametno jih začeti jemati. Od alkohola nisem odvisen, vendar ko sem v družbi se tudi kaj spije. Za vikende se dostikrat tako sprostimo, in mi daj idejo kako naj se zagovorim da ne smem alkohola piti..toda vem za nekoga ki jemlje antidepresiv zjutraj, potem pa na žurki normalno pije, samo sem slišal da največ 2 pivi na večer, samo verjetno on ki normalno pije jmlje AD že več kot 10 let.
Ja točno ta čustva imam v sebi, in potem verjetno zaradi tega se ne zanimam za veliko stvari.

Sem na meji primorska-notranjska, pa ti?

Za prekinitev veze nikoli ni odgovoren samo eden!
Torej ne prevzemajo odgovornosti za to.
Ko se glava sčasoma očisti misli na preteklo vezo, pa bo čas za novo.
Mi pa to da si imel punco da veliko vedeti.Ce ona ni opazila tvojih težav očitno navzven ne daješ vtisa kot opisuješ.
Antidepresivi
Če so ti jih predpisali in sam praviš da nimaš energije in volje bi bilo verjetno dobro da jih pričneš jemati. Najprej majhno dozo ki jo tedensko povečuje s in cca v 3-4tednih prideš na predpisano dozo. Na ta način niso premočni stranski učinki ob pričetku jemanja ad. Jemlje se jih redno ne glede na trenutno počutje, k er nimajo kratkoročnega učinka kot pomirjevala. Minimalna Doba je cca 6 mesecev ampak to bosta do rekla z psihiatrom.

Spomin in koncentracija sta v času depresije slabša vendar glede na to da nimaš problema z študijem očitno problem ni velik. Človek si bolj zapomni stvari ki ga zanimajo. Tudi ni potrebno da o temah veš vse podatke ampak bolj celotni okvir.
Nekdo ki ne kolesari redko ve kakšno je dobro kolo itd. Je pa kolesarjenje luštna tema za pogovor. Poveš lahko kje vse si že bil, kakšno anekdoto ko te je ujela nevihta itd. To je tudi skupna točka z motoristi, samo da so oni lenobe :)
V Kopru deluje naša skupina za samopomoč in dobivajo se na 14 dni. Tam bi lahko odkrito govoril o svojih občutkih čustvih in strahovih. In spodbujali bi te kako to premagovati. Morda dobiš dobre znance ali celo prijatelje.
In nehaj s tem da si neumen in neveden! Študiraš torej nisi neumen! Socialne spretnosti nismo vsi pridobili iz otroštva v enaki meri. Ponavadi je tudi nekaj vzrok da smo nesamozavestni. Torej pričnite ceniti sebe po pravi vrednosti.
Lp

vem da sta odgovorna oba ponavadi, samo če bi ji povedal kako je z mano in nebi tiščal v sebi, bi razumela verjetno zakaj sem tako raztresen in vse, in bi tut jaz lažje potem pazil na to, recimo ko sva se dogovarjala za izlet je potem raje sama use planirala ker je zgubljala zaupanje, bi moral sam se potrudit in dokazat da sem zmožen vse to. Samo jaz sem tiščal v sebi kar je najslabše :( sedaj sva sklenila prijatelstvo, upam da to ni narobe, pač zaupam ji te moje težave..
so mi predpisali 50mg zolofta. Ja nič energije nimam, najhuje je dopoldne, zjutraj se zbudim okoli 6ih in se ne spravim s postelje  tut do 9ih, v glavi me tišči, tesnoba me daje, in neka trema, in občutek da gre vse mimo mene, zvečer tam po 5uri pa sem malo bol umirjen, vendar vseeno se mi ne da kaj dosti. Začel bom jemati ad saj tako ne gre več, pač moral se bom zgovoriti. Pač te prijatelje ki sem pridobil, skozi srenjo šolo, me je strah da bom zgubil, že zdaj pač kot sem že opisoval, mam občutek da jih zgubljam, ker ne najdem teme da bi se pogovarjal z njimi in sem samo živčen tudi ko jih ni zraven, kot da se ne znajdem v domačem okolju.. iščem izgovor ko gremo na veselice skoraj vsak teden zakaj ne pijem alkohola, nevem zakaj mi je to najtežje saj sam bi komot zdržal brez kakršnekoli kapljice, ravno zaradi tega še nisem pričel z ad, ker se bojim da bo izpadlo zelo čudno, sploh pa ko je v pllanu festival pivo in cvetje  of 14 do 17 ga.. zdi se mi prav da povem kar me muči, in iščem mnenja drugih ker sam ne zmorem.

ja zadnje dva meseca, mam zelo slabo koncentracijo s študijem moram priznati :/ mam še 4 izpite, za napredovanje v 3. letnik rabim naredit še  2. ja te socialne spretnosti me žerejo že dolgo, nevem kako jih naj pridobim, sploh ker sem nič samozavesten. Poletje bo, se bojim da  se bom predajal samemu sebi, pa 11.ga pričnem s počitniškem delom, že za vstajanjem mam problem kaj šele da bom aktivno delal 8 ur, oprostite še enkrat ker tako obupano govorim, samo opisujem realno situacijo ki jo želim prebroditi..

Zdi se mi, da boš na dobri poti, da omiliš socialno fobijo, če se lotiš enega programa od začetka do konca...ali je to terapija ali knjiga, kar se ti zdi, da bi ti ustrezalo. 
Meni se je zdela ok tale knjiga https://www.amazon.com/Shyness-Social-Anxiety-Workbook-Step/dp/1572245530 . Na začetku ti pove na splošno o socialni fobiji, kar je bolj zanimivo je pa v nadaljevanju-vodi te po korakih kako se izpostavljat in soočit s situacijami, ki ti sprožajo strah. 
Za samopodobo mi je všeč knjiga+delovni zvezek Breaking the chain of low self-esteem.

Kar se te situacije s punco tiče... načeloma bi lahko tudi ona razbrala, da ni vse ok in te pripravila, da govoriš z njo. Pa tudi vprašanje, če bi bil razplet s časoma kej drugačen... meni se zdi, da pod velikim stresom ne moreš planirati izleta.
Kar je meni še vedno uganka je to, ali je res ok, da osebi, ki jo imaš res rad, vse probleme zaupaš. Ne, ker ji ne bi zares zaupal...ampak ker to samo ustvari pritisk na njo. Tega še zdej ne vem, niti nimam občutka za to kaj povedat, kaj ne.

hvala za nasvet, tole s to knjigo bom poskusil, ti si? a je kak slovenski izvod tega ker mi angleščina dela probleme?

maja to glede punce, in problemov, če mi  bi dala še eno priložnos, se sigurno ne bi ponavljale te težave, bi se potrudil bolj ker ko sva bila skupaj se nisem zavedal dovolj kaj imam, ker šele zdaj vidim koliko mi pomeni, ne bi ji bilo treba 100krat ponovit eno in isto stvar to sem trdno prepričan! samo če ji to rečem potem še prijatla ne bova, sploh sedaj ko sem ji dal vedeti da mam probleme

joj a se še kdo tako počuti tako praznega kljub temu da ga obdajajo neki prijatelji..Pač pomoje je krivo da sem depresiven tesnoben in vse to, ker si vedno znova dokazujem da sem manj vreden, nimam smisla za humor, da se ne znajdem v družbi, pač da sem tih in nevem povedati nič recimo (glasba, pogovor nasploh o nekem dogajanju v okolju, politika, o motorjih, pač karkoli...) mislim si tudi da nikoli ne bom dobil sopotnice in si ustvaril družinskega življenje kar si že sedaj pri 22 letih zelo želim. kako bi to odpravil? pač da bi se razgledal in si bolj zapomnil stvari, sploh pa odpravil socialno anksioznost.
pametno je kaka skupina z ljudmi z podobnimi problemi kot mi je predlagala gospa, ma kdo kake iskušnje,..pač spoznaš kake prijatle, da se lahko soočaš lažje s problemi skupaj in se družiš..

Ja, za ideje glede izpostavljanja mi je bila v redu..
Na podoben način, po korakih, če se prav spomnim, je napisana tale knjiga "Kako smo lahko srečni in zadovoljni Avtor: Burns, David D. jezik: slv leto: 1998". Poglej, če jo imajo v knjižnici. Je bolj za depresivne, samo bi znala bit ok.

Hej...kako ti gre?tudi jst sem mela podobne težave v tojih letih še zdaj jih imam vendar manj...z izkušnjami bo lažje...jst sm ugotovila da se na silo se razgledat se ne da...pač določenih reči se ne pogovarjam...se že najdejo situacije ko se kdaj s kom ulovimo četudi bolj poredko...silit se nima smisla....boš že najdu koga da se boš razumel...če si malo bolj prestrašen se ti res ne splača silit...pejt v družbo in če ti paše se pogovarjaj s komer ti paše čene pa si misli svoje
lp :ppriden:

Moram reči da gre počasi na bolje, imam pa skoraj stalno tesnobo ki me ovira, antidepresive sem nehal jamati, lahko je tudi to krivo za to da mam stalno tesnobo, ker nazadnje ko sem jih jamal je bilo manj tesnobe. Trenutno je moj antidepresiv redna telovadba ampak ne deluje celi dan. Drugače pa med prijatelji sem kar sproščen, me pa dostikrat zmanka in molčim ker nevem kaj bi govoril... Tega se bojim naslednje leto ko grem verjetno v dom ko nadaljujem s šolanjem. Ker bom stalno v družbi in lahko pogorim, saj se zaradi svojih problemov preveč zasekiram.

Imam pa še en problem samo nevem če spada sem ampak moram se izpovedat. in sicer z eno sva šla na zmenek dvakrat in sem izpadel največji idiot in budala kar me sedaj zelo grize in bi rad popravil, pav čudim se kako sem lahko tak.. Pač ja recimo da nama je nekako stekel pogovor in to, potem pa na drugem zmenku me gre punca prašat če bi imel kaj z njo (kar je to ponavdi naloga fanta) Jast sem pa samo skomignil z rameni in spremenil temo.. Realno je zelo fajn punca nisem ni ravno moj tip na zunaj ampak to mi ni tako pomembno kot srce. Sedaj imam občutek da me na smrt sovraži, jast bi se ji rat opravičil za vse rad ne pa de se bo govorilo na okoli kakšen sem-neodločen,....) moral bi takoj reči in se pogovorit o teh zadevah z njo, sedaj me pa grize

Na splošno je pa počutje glede lanskega letja v povprečju boljše letos :)

Ojla Ludvik.

Prav prisrčno je tole tvoje pisanje:-).
Tale punca se ti je odprla...ti na nek način povedala, da bi bila s tabo, ti ji pa nisi odgovoril. Seveda je velika verjetnost, da si slabo misli o sebi ali pa je jezna nate. Pokliči jo, dobi se z njo na sprehodu in ji povej, da te je presenetila in kaj bi ti rad. Vso srečo :rozicodam:

nič še nisem naredil do sedaj,.. nekako slišim iz drugih ust kot da sem se zajebaval iz nje in sedaj si pomoje že več ljudi misli o men kot da sem slaba oseba, res smotan občutek, sploh če je človek bres samozavesti, in se preveč obremenjuje, sploh nevem a je vredno z njo spregovoriti, in razčistit stvar, ker ubistvu sploh nevem kaj bi, ker sem že tako preveč zmeden človek, ki vsako stvar 1000x premislim, potem pa je že prepozno za ukrep.. tesnoba in slabi občutki o sebi vse otežujejo. Neprestano si človek želi nekoga ki bi živel z njim, po drugi strani pa si v dvomu, da si neumen in nezmožen da bi z nekom bil, al pa da te bi sploh kdo hotel imeti..

No ja pustimo sedaj to, najprej treba znati živeti sam s seboj, vendar mene samota ubija (nevem kaj bi počel sam s seboj) in si želim stalne družbe, ko pa sem v družbi se pa ne počutim vedno dobro, ker se v njej ne znajdem vedno...

Pred 4 meseci smo se pogovarjali o tem, ti pa še nisi šel v akcijo? Pokliči to punco.... Se ji opraviči,  da si bil, kar si bil...ravnal kot si. JI povej, da bi se rad dobil in pogovoril z njo. Zastavi tako, da bo želela prisluhniti..

Boš to naredil do srede recimo? Pa nam potem porocal, kako je šlo?

Življenje je za pogumne. To smo pa vsi takrat, ko se soočamo s svojim strahom. :sesmejem:
 

Pri meni je bilo podobno v velikih družbah. Ena na ena, mogoče dva je še šlo, pri velikih sem bil pa kot ti, ves čas tiho. Mogoče pa pač samo nisi človek za velike družbe. Ali pa pač si v družbi kjer ni ravno veliko skupnih interesov, tisto zna biti malo naporno. Moj nasvet, probaj najprej z eno osebo, potem z dvema in tako dalje. Da vidiš do kje ti osebno paše. Predvsem pa ne obremenjuj se z mnenji drugih oseb, ker vsak kdaj pove kako neumnosti, ni tukaj nekih izjem. Bolj ko boš živčen prej boš kaj neumnega rekel,bolj ko boš sproščen manjša je verjetnost.

Priložnost s to punco mi je izpuhtela iz rok kar se dosti sramujem..

Največji razlog so moji zobje.
Omenit moram še en velik problem, ki mi zelo kvarijo samozavest ter samopodobo in vodi v anksioznost, to so moji dokaj zanemarjeni zobje (te teme na tem forumu še nisem zasledil). Vse bi dal za lep nasmeh.

Odločil sem se da jutri zjutraj odkorakam do zobozdravka za študente, in po 5ih letih sekiranja naredim en velik korak da premagam strah (imel se bom za prvaka pa tudi če me nadere ali izpuli vse zobe..). Zares me je strah obiska (kritik osebja ki se bodo nanašale na moje zobe, bolečine, ter doplačila za popravljanje).

Je imel še kdo mogoče kakšen podoben problem.. Res se bojim in sem paničen, toda moram stopiti do zobozdravnika, ki po popravilu zob bom veliko samozavtnejših. Prosim za kakšno podporo in delitev izkušenj

hvala vam :..(

pozdravljjeni še enkrat. Imam še en nerešen problem.

Doma se počutim res slabo. Že od mojih zgodnejših let se veedno samo nekaj kregamo, in ker sem bolj zadržana ter zelo čustvena oseba, to name dolgoročno vpliva očitno. Tudi ko z mano hočejo lepo izmenjat kakšno besedo, jaz začnem s slabim glasom. Ali povem v grdem tonu, ali pa izjavim kakošno bedarijo.

In ker smo v slabših odnosih, se to potem pozna na vseh stvareh. Poskušam hoditi čimmbolj s prijatelji, da bom bol socialen in manj asocialen. Oni me pa pri tem ovirajo, da naj bom doma, da samo denar zapravljam. Pa verjetno se bojijo da bi zabredel v slabo družbo, kar pa je skoraj nemogoče da se zgodi. Slabše vpliva name če sem doma, med štirimi stenami in se predajam svoji tesnobi, ki je zelo hudi in me kar močno nadzira. Vglavnem jaz hočem se čimbolj v družbo spravit, oni me pa pri tem ovirajo.

in tu je še nešteto takih problemov ki se ponavljajo in ponavljajo v nedogled. Temu bi rad naredil konec.

Nevem kak bi to rešil. A je to moj samoobrambni sistem, težko opišem vse skupaj z besedami. Pač počutim se kot smet doma, občutek imam da me majo za smet in da si mislejo o meni, da nisem psihično trdna oseba in me hočejo nadzirat, kar pa me zeeelo moti, zato se pa potem obnašam tako do staršev, brata. Kar se kasneje še za to sekiram.

Če bi se lepše obnašal, bi bili doma bolj zadovoljni z menoj in bi mi potem tudi več stvari pustili, samo zakaj tega jaz ne storim čeprav se zavedam tega, res sem smešen/čuden haha???

kakšen nasvet mogoče.

živjo kako kaj?

spet se je nabralo v meni kar nekaj stvari, ja življenje se hitro odvija..

kako se počutim trenutno. Izčrpano, prazno, predvsem pa prazno, zato se ne počutim dobro v družni. Manjka mi pozitivne energije, da se ne bom vsako jutro ko se zbudim začel tresti, ker vedno znova pomislim, spet me čaka nešteto stvari čez dan, čemu mi to služi, zakaj se trudim, saj že tako ne verjamem vase in da bodo vsi dnevi tako sivi.
Moj vsak dan je postal tako natrpan, da nevem če je to zdravo. Vsak dan se dajem s športno aktivnostjo ter zadnjih 5 mesecev treniram inštrument, ki je moja velika želja da bi igral v nekem bendu. Trikrat tedensko hodim na šiht prek študenca, delam pa tudi faks.

izčrpajoče, toda moje mišljenje je da to pač moram početi, toda vse gre tako hitro mimo mene. V družbi se še zmeraj ne počutim dobro, ko se hočem s kom pogovarjati, ali sploh nimam teme pogovora, ali preprosto ne vem nič, nekaj kar bi se lahko potem v družbi pogovarjal.  je mogoče zaradi tega ker konstantno nekaj delam, in ni možnosti da izvem nekaterih stvari o katerih se ostala normalna družba pogovarja. Velikokrat me kar preslišijo ko odprem usta, občutek imam da sem zaostal nekje v razvoju, da sem smet.. Manjka mi tudi ljubezni, a ne bom prehiteval, saj z ženskami je še slabše, preprosto ne znam pristopit do njih, se tresem in sem živčen, mislim si da sem grd nezanimiv, in očitno dajem tudi navzven take signale in to jih odbije.

no pa da ne bom samo jamral, korak naprej je ta, da imam saj en dober cilj, naštudirati inštrument da bom nekoč v bendu, res pa je da sem star že 26 let.

Zdravo,

jaz sicer nimam socialne fobije in znam kar v ospredje stopit. Drugače imam generalizirano ankcioznost. Se pravi non stop SKRBI! Moram rečt, da mi je ful pomagalo ko sem si na youtubu pogledal par pričevanj posameznikov, ki so uspeli zadeve spravit pod kontrolo ali celo popolnoma odpravit. Moraš se zavedat, da mi ki imamo te psihološke probleme ne moremo nadzirat teh svojih misli. Pač kar ti pride na misel ti pač pride. Važna so pa vseeno tvoja dejanja te te definirajo, kot osebo in ne tvoje misli. Zato ko pomisliš na nekaj slabega oz. ko doživiš strah si je treba pač rečt, da je to samo misel, ki pa bo minila. Zdaj vedno ob očutkih tesnobe začnem razmišljat samo o stvareh za katere sem 100% da sem jih dobro naredil in da so pozitivne. Ne rečem vedno ne uspe ampak je boljš.

Canelo  :clap:

bom poskušal misli ki mi povzročajo hudo tesnobo, živčnost in strah, nadzirati, s tem da se jih zavem, in probam najti vzrok pojava, in nekako prepričati samga sebe da je vse to sekiranje brezpomensko. Sej to dostikrat poskušam, samo mam pač obdobja, ko mi uspeva, potem pa zopet poslapša. zelo vpliva na kakovost življenja, na samo kvaliteto razmišljanja, obnašanja v družbi, energijo za vsakodnevne aktivnosti,..

po mojem mnenju si zasvojen z lastnim ugodjem in sicer pornografija ter samozadovoljevanje to povzroča socialno anksioznost v 90%, nizek dopamin, prenizek krvni pretok v perfontalni cortex podobno kot pri travmi..rešitev minmalno 120dni hard mode sepravi brez pornografije ,samozadovoljevanja, orgazmov , brez dotikanja... javi rezultate

večina vas piše naredi to naredi ono ampak se ne zavedate da pri socialni anksioznosti nemoreš kaj dosti ker nimaš volje do ničesar, stalno prevladuje kortizol (stresni hormon) kot sem že prej napisal nizek krvni pretok v pefrontalni cortex kar predstavla prazno glavo meglo v možganih, sepravi ni pozornosti koncentracije, energije, motivacije,volje in to dejansko zavre osebnost in nad tem ni kontrole vklapla se beg ali boj v nepoznanih okoljih in v stiku z nepoznanimi ljudmi..npr da nekdo ki nima socialne fobije gre po gozdu in sreča medveda, pa se naj zraven njega sprosti če se lahko, tako se dogaja ljudem z socialno anksioznostjo v stiku z ljudmi ki ne predstavlajo neposredne nevarnosti ampak se telo odziva isto kot da so resnično ogroženi..in jaa ogromno ljudi ima socialno anskioznost zaradi iskoriščanja ugodja, pornografija in samozadovoljevanje je hud antidopamin, moški imajo prenizek testosteron, izločajo se škodljive snovi v telo in na koncu koncev je to začaran krog iz  katerega potrebuješ 120dni da se dopaminski receptorji popravijo nato je dovoljen samo sex in ja ogromno ljudi ki so pisali po ameriških forumih se je totalno znebilo socialne fobije na tak način in še veliko danes iskanih lastnosti pridobiš ženske te bojo same hotele zaradi ogromne sexualne energije ki jo pridobiš z terapijo, sam dobiš ogromno energije, fokusa , motivacije , od drugih odvisnostih ti ne bo težko stopit stran npr kajenje trave ali igre na sreco, dobiš apetit, samopodoba in samozavest je bolša, postaneš optimist, bol si postaven, vsak dan se zbudiš dobre volje, bol si hvaležen življenja itd....

hvala za odgovore!

To bom poskusil in javil rezultate.

 Je še kakšna drug stvar s katero lahko zmanjšuješ anksioznos.

Moj način je recimo telovadba, po telovadbi se počutiš sproščenega, venda ne traja prav dolgo,..

Kako je pa s kavo ter kajenjem.

Ni kej.. Kako kaže nekje po 14stih dneh bi moral ze opazit izbolsanje...vazno je da ne prenehas
Nekaterim je socialna ankioznost izginila sele proti 170 stem dnevu.. Se nekaj pri terapiji priporoclivi so prehranbeni dodatki najbol cink,vitamin B6 ter vitamin D3.. Za anksioznost in med terapijo pred spanjem meni zelo pomaga l-theanin.. Kar se tice kajenja in kave mislim da vpliva ni, js sam kadim marihuano ampak me zdaj proti 40setem dnevu sploh ne zadane vec   :sesmejem:

zaenkrat ne opazim nobene spremembe.. Malo se mi je stanje poslabšalo, zato ker sem ta vikend na žurki  slišal od določene osebe, da sem nula, in da to pove tudi dosti drugih ljudi.. ravno se človek rahlo pobere, pa en večer uniči vse. Motivacijo kar naenkrat odpihne kot veter pepeu, za vse hobije s katerimi se ukvarjam, do faksa,.. zakaj bi se trudil če nisem srečen.. ta teden naj bi se dobil na zmenku po dolgem času, pa nevem zakaj, si že kar v naprej mislim da bo polom, ona je polna energije in zgovorna, jest pa brez energije in tih človek..

No ja sej lahko si vse to sam preveč potenciram v glavi, sam v takmu začaranmu krogu se vrtim že dolgo.
Spet mal jamram, sam moram izliti iz sebe, ker to ta vikend me je precej potrlo.

Na katerem dnevu si? To te nebi smelo potret ce ti nekdo ocita da si nula vrjamem da zdaj te a kaneje te nebo in ti niti nebojo ker bos bol optimisticen drugace delujes odpre te samo moras vztrajat vsaj 120dni

sem na 18 dnevu.. zaenkrat ni razlike.. to bo res uredu če me to ne bo potrlo, sam trenutno me usaka taka situacija zelo zabedira..

Aja pa še to, ima kdo ali je imel probleme da ima rdeč nos in sumi da je to zaradi stresa in anksioznosti. s čim se da zmanšati to rdečico ki je zeelo moteča.

Samo vztrajaj in bo, se ti zdi da so se celo poslabsali simptomi ker nekaterim, se dogaja to, se ti zdi da se ponoci tudi veckrat zbudis ali spis bolje? Za rdec nos res nebi vedel z cim bi zmansal mogoce je pa to samo stranski simptom, si že prej opažal, rdecice? Imas kej vecji apetit kot prej pred si zacel

sprememb še zdaj ne opažam, je pa res da s pornografijo sem prekinil, glede samozadovoljevanja se pa samo zmanjšal. baje je rdeč nos tudi posladica stresa,.. ki pa je pri meni prisoten skoraj vedno, stres tesnoba,...
Rad bi se spravil nazaj do te mere, da bi videl smisel zakaj študeram, se ukvarjam s hobiji (glasba, šport), v te mere ,da bi vrjel vase in v svoje svetlo prihodnost, da bom srečen v žiuljenju, ne pa tako kot sedaj ko se sedaj vsak dan zjutraj ves živčen zbudim in se borim s tem da iščem voljo do vsega kar naj bi rad počel.

Ne držiš se navodil in ne more bit bolše, preprosto moraš nehat, nobenega samozadovoljevanja 180 dni in šele pol in vmes boš videl rezultate, zakaj sem pa lahko jaz zdrzal ze 150+ dni in se počutim odlicno nobene tesnobe, anksioznosti ni već..

Nofap "kult" ste pravi posrečenci. :sesmejem: Še nisi slišal, da s polno pištolo ne smeš hoditi po mestu?  :sesmejem:  :sesmejem:

Sepravi ti nisi med nami ;D le zakaj nebi smel

Če ti povem po pravici ... rade volje bi bil "z vami", a mi žal telo tega ne dopušča. Hvala lepa, antidepresivom.  :ppriden:

Svoj čas sem si ga lahko tudi po 6x na dan ... danes je dovolj, če si ga 1x na teden. Ko sem prekinil z bivšo, sem si ga v 6 mesecih vrgel mogoče 3x na roko. In ne, nobenih sprememb ni bilo. :)

Nofap community je za moje pojme bullshit. :) 

Mogoče si pa z tistim 6x na dan naredil toliko škode, da bi rabil še nekaj več kot 6 mesecev okrevanja, da bi se pokazali rezultati, odvisno je tudi kako dolgo si to počel... Za moje pojme so pa antidepresivi bullshit..samozadovoljevanje je škodlivo zgublaš testosteron kar je zelo pomeben hormon pri počutju..mogoče za nekatere ki, so se vedno samozadovoljevali samo 1x.na teden ni stanskih ucinko, a za vse druge so.. Pri meni je izbolšanje za 80% brez pretiravanja..

Cale,
kaj naj rečem, vesel sem zate ...

Ampak da prodajaš take bučke, da si mladenič na višku proizvodnje spermijev z drkanjem 6x dnevno naredi nepopravljivo škodo ????

Saj se mu spermiji ne bodo nehali proizvajat zaradi tega, poleg tega to tudi ne skuri psihe.

Podobno kot da človek nabaše na kako ezoteričarko, ki je nekaj prebrala, pa skorajda zahteva da ejakuliraš samo zaradi spočetja, transformiraš energijo spermijev v možgane, sama pa se po možnosti veselo goni naokrog v smislu duhovne rasti.

Ne vem no ...

Narediš veliko škode, ni nepopravljiva ampak zahteva čas, in sicer da se normalizirajo dopaminski receptorji, ki jih z pretiranim samozadovoljevanjem porušiš, spet je vse odvisno od posameznika in kolikšen čas je to počel..obstaja ogromna razlika med sexom in samozadovoljevanjem, in čisto enostavno sex je zelo zdrav, samozadovoljevanje ni, mogoče 1x na teden max kar je več je škodlivo predvsem v sodelovanju z porniči, ampak tisti ki so bili zelo odvisni in so več let drkali po 1x-6x ali celo večkrat na dan je priporočlivo vsaj 120- 300 dni čiste abstinence, neverjetno deluje.. Zakaj pa ste potem na tem forumu če menite, da je drkanje zdravo, telo se odziva, z tesnobo in anksioznostnmi takrat ko nekaj nedelamo prav, in antidepresivi so samo tolažba in korist formacije, nikoli rešitev...

Vse to so psevdo-teorije, ki so se razmahnile s širokopasovnim dostopom do interneta, mogoče tudi kot kontra pornografiji.
Danes ti noben zdravnik ne bo rekel, da je samozadovoljevanje škodljivo - nasprotno, tako začne otrok v puberteti spoznavati svoje telo, spolnost.
In ne moreš početi tega "prepogosto" - vzburjenja ne moreš doseči kar na ukaz.

Ko sem bil v puberteti, še ni bilo interneta. Tudi zgodbic o škodljivosti samozadovoljevanja ni bilo. Edina tema, ki je bila povezana s tem, je bilo svetovno prvenstvo v nogometu, ko nekateri trenerji niso dovolili "boljših polovic" na prvenstvu.

Če pa zdrav moški (recimo 13-60 let) dalj časa ne ejakulira, kvečjemu postane razdražljiv in siten, mogoče celo bolj agresiven.

Pa se sploh ne bi pridružil tej temi, če bi bila abstinenca kaka dva tedna, največ mesec dni v primeru samskega moškega. Ne pa pol leta ali celo leto dni.

Bol natančno, niso teorije ampak resnični forumi ljudi z resnično velikimi težavami in tudi sam opažam ogromno razliko v počutju, pri mojem apetitu, samozavesti, koncentraciji, pozornosti, na žesnke negledam več le kot na na sexualni objekt..glavna prioriteta mi ni več huda postava in lepota, ampak osebnost in karakter, postava in lepota sta mi le dodaten plus.. Seveda ti zdravnik nebo rekel da je škodljivo, ker ti nesme, zakaj je pornografija vsepovsod in zastonj?? Ubistvu ni zastonj plača se s temi težavami in ko iščeš pomoč dobiš samo antidepresive če eni ne pomagajo dobis druge.. In to je sistem, pasti vodilnih v tem svetu, zaradi tega imago ogromne koristi od prodaje "zdravil", umetne hrane, inpulzivnega nakupovanja in še in še..zdravstvo dela še le na lastnem kapitalu, nepa na sočutju do nas majhnih ljudi.. Ni res, da nekdo z abstinenco postane agresiven, mogoče na začetku kot simptom umika od zasvojenosti, kasneje se vse stabilizera..ampak za nofap, je potrebno veliko vztrajnosti, samodiscipline, kar ni tako enostavno kot se čuje.. Zakaj pa potem meniš, da so mokre sanje?? Verjetno niso kar tako brez pomena..

Zakaj bi zaradi samozadovoljevanja sploh hodil k zdravniku?
In kaka je sploh povezava tega z depresijo?
In vedno dodajaš k temu pornografijo, ki pa sploh ni potrebna za tovrstno početje?

Zdaj pa, če se ti zaradi vzdržnosti bolje počutiš, potem ni problema. Kaj pa je natančen vzrok tega tvojega počutja, je pa spet vprašanje.

A mogoče to, da se ne počutiš več krivega?
Verjetno tudi to, da v telesu zadržuješ več testosterona, kar pa lahko dosežeš na več naravnih in neproblematičnih načinov: recimo z rednim sekanjem drv, močno fizično aktivnostjo in s tem povezano povečano mišično maso na račun maščobe.

Ti pa iskreno priznam, da če bi to res pomagalo, bi v "cvetu mladosti" pri 25 letih eno leto abstiniral ne samo od samozadovoljevanja, tudi od seksa (pa mesa, alkohola, televizije), in bi se tako izognil dolgoletnemu psihiatričnemu zdravljenju, odsotnosti kariere in na koncu invalidski upokojitvi.

Se pa strinjam glede problematičnosti splošno sprejete psihiatrične doktrine, ki pa spet ni potrebna demoniziranja, ampak prilagoditve.

Vseprisotnost in lahka dostopnost pornografije pa je posebna tema in po mojem mnenju zgolj posledica in ne vzrok težav. Še tisti maloštevilni primeri odvisnosti od pornografije so prej odvisnosti od interneta nasploh.

 Ne rabiš hodit sam si omenjal zdravnika..je povezano, če seveda govoriva v zasvojenosti oz pretiravanju..jaa ker pornofrafija je spodbujevalec samozadovoljevanja.. Ti dam en primer 13 letni fant najde prvič pornografijo, zaradi tega bo drkal mnogo večkrat kot bi drgače in od tega postane odvisen.. Ogromno je takih zgodb vklučno z mojo.. Ti dam še en primer ki sem ga bral na nofapu, 32 letni extremno antisocialni ddvičnik, seveda z hudo socialno anksioznostjo.. Po 200tih dneh abstinence postane, normalen, komunikativen in si najde žensko, a ni to zanimivo..tako da ti garantiram da je bil vzrok mojega počutja točno too...jaz vem za sebe da v življenju več ne gledam pornografije in ne, drkam pa če imam žensko ali ne.. Mogoče smo si pa ljudje res tako različni da nekateri res nimajo težav pa čeprav počnejo te stvari ampak so pa posledice drugje mogoče pri kvaliteti odnosov, sexu, motivaciji, ustvarjalnosti, itd..

Hvala za vse koristne informacije. Držim se kake 20 dni, sicer stanje moje psihe se je poslabšalo, ampak srčno upam da to res pomaga in te dvigne (samozavest in vse ostalo).
zanima me kaj je pa z mokrimi sanjami ali pa če ejakuiraš bres da bi se samozadovoljevasl, samo zaradi velike spolne moči.

Pomenijo, da si najdi punco in da z njo prazni tisto vrečo med nogami.  :oki: :zvizgam:

Vsaka ejakuacija v zavestnem stanju se šteje za ponovitev..mokre sanje ne ampak jih lahko zmanšaš, tako da ne spiš na trebuhu, nepiješ 1h pred spanjem, izprazneš mehur pred spanjem, priporočljive ledeno hladne prhe.. Vztrajaj pa boš videl, sčasoma se itak zmanšajo tudi mokre sanje..

okej bom upošteval vse nasvete..

Minila so dobra tri leta od moje prve objave zato sem se odločil opisati kje sem sedaj.

Glede počutja je podobno, so vzponi in padci, zaradi moje krhke samopodobe, samozavesti me vsak padec spravi v hude tesnobe. Tukaj se ni kaj dosti spremenilo, tak sem že kar pomnem. Zelo čustven, ki mi pride vse do živega. Bojim se, da bo z leti slabše in slabše,..

 poskušam si dokazat da nisem slaba oseba, da zmorem, in da si krepim samopodobo. Najprej je bil to šport, ki me je že tako pomirjal, sedaj pa hodimo v skupini 4ih frendov v fitnes (res da sem dober v temu in šekar v formi, ampak ko se pogovarjamo o naključnih stvareh po fitnesu in med njim, večinoma le poslušam, saj še zmeraj mi primankuje splošne razgledanosti, obenem pa težko sledim pogovoru, ker me dostikrat zamori.. Tu je tudi dostikrat problem, ko bi lahko o neki stvari prebral, a sploh ni interesa, zanimanja, zato pa je tako z mano.

druga dejavnost, je glasba, eno leto igram inštrument, upam da nekoč v bendu (začetna zagnanost je prešla, upam da me ne mine)

poleg teh dveh dejavnosti pa še delam magisterij, ter ob enem še hodim delat tiste dneve ko ni predavanj, da zaslužim nekaj denarja, katerega mi tudi vedno primankuje, saj te dejavnosti tudi stanejo. (eden od izvorov za moj stres je tudi skrb za denar)

V firmi v kateri delam dve leti sem dobil občutek da jim ni mar zame, kljub temu da imam šekar visoko izobrazbo (zaenkrat diplomo). Prosil sem jih za uvajanje, da ko bi se hotel zaposliti, da bi bil že pripravljen na delo, pač da bi delal nekaj v moji smeri. Dvakrat sem bil zraven projekta, a sem dobil občutek, da sem za njih čuden, nezmožen in neumen, primeren za delo v proizvodni, kljub temu da sem se potrudil da se izkažem..

glede faksa pa tudi, z motnjami kot jih imam je vsak izpit težko se naučit in opravit. Da zaključim magisterij mi manka dokončati še en letnik ter 4 diferencialne izpite. Bojim se da bom pregorel in mi ne bo uspelo

Kot sem opisal imam pri vsaki stvari s katero se ukvarjam neke ovire, težave..
Včasih pomislem zakaj v njih rinem, če se potem samo slabo počutim in slabo vplivajo name. Ampak pomoje bolje tako kot pa da se udam.

 Tudi ko gremo vsak vikend na kakšen žur, se potem vsaj še tri dni sekiram in premlevam o težavah, zakaj sploh hodim anksiozen na žur, če se ne sprostim dobro, ne plešem s puncami, in se včasih težko pogovarjam že s prijatelji.

To je na hitro opisano. Ena velika zmešnjava. Ali se vam zdej da sem prezaposlen in da me izčrpava??

Pozdravljen Ludvik,
priporočam, da delaš na sebi, da poskrbiš za samopodobo. Zdi se mi, da si res prezaposlen. Svoje misli moraš spremeniti, pa bo bolje. Pa ne pozabi si vzet časa zase.
Priden si, da hodiš na fitnes, da hodiš v službo, da delaš magisterij in da igraš instrument. Razmisli, kaj od tega te zares veseli. Ponavadi je tako, da če človek dela nekaj z dušo in srcem, da je v tem uspešen.
Tudi jaz imam težave v službi, sploh odnosi so težava-nekateri sodelavci so res težki oz. ker sem jaz premila in preobčutljiva in prečustvena. Tudi jaz sem dobila občutek, da sem neumna, ampak sedaj sem se izboljšala, začeli so mi zaupat, mi zaupali bolj odgovorna dela-da je do tega prišlo pa sem začela bolj verjeti vase. Ko človek začne verjeti vase, mu bodo tudi drugi.
Poleg vseh teh dejavnosti ti priporočam res, da si najdeš nekaj kar te bo sprostilo, da se umiriš in odklopiš in sem prepričana, da boš bolje
Lep pozdrav

Dragi lukvik14!

Moje mnenje je obratno od predhodnice - menim, da nisi prezaposlen.

Poglej:
- fitnesiraš,
- ukvarjaš se z glasbo,
- pripravljaš se na magisterij,
- se sam preživljaš s tem, da služiš denar.

Kapo dol, kar se mene tiče. Večina soforumašev ni sposobna tega. Seveda s tem ne pomeni, da te protežiram, oziroma pljuvam čez ostale sotrpine, povem ti le, da je človek, ki je sposoben takšnih obveznosti, na zelo dobri poti, da se osamosvoji in postane pravi borec skozi življenje.

Verjetno ne bo šlo skozi noč. Potreboval boš nekaj časa, da zopet rebootaš možgane, ki so se navadili tega strahu.

Kot je že pred leti meni rekel psihiater, ti podajam njegovo mnenje. Na prste si je dal neko škatlico (menda z robčki, ki jih ima pripravljene  :sesmejem: ), nato pa rekel:"Poglejte, imate to, to, to, to in to (tudi sam obožujem fitnes, glasbo (igram 2 inštrumenta od 6. leta), živali, naravo in ženske  :clap:), zakaj se ne morate imeti radi?" Pa priznam, da mi je vlil nekaj samozavesti. Vem, da nas določene ljudi konstantno oblivajo samodestruktivne misli, ampak kaj hočemo. So del nas in na nas je, da z njimi živimo, kakor vemo in znamo. Sicer je edina rešitev šus v glavo.

Dvigni se. Človek, ki redno fitnesira, se ukvarja z glasbo, je izobražen in lukrativen (to pomeni, da zna zaslužiti denar), nima nobenega objektivnega razloga, da bi se počutil manjvrednega. Pred kom le? Verjemi, da s svojo fitnesersko postavo sigurno izstopaš, verjamem tudi, da nisi "grd". Bodi leader. Bodi močan. Večina ljudi te po tvojih sposobnostih ne dohaja. Sicer pa ... komu bi se rabil dokazovati?

Počasi boš že zlezel ven iz tega primeža, boš videl. Res je, da je težko spremeniti stare navade, se pa vsakodnevno učimo, naši možgani se prilagajajo situacijam in enkrat boš premagal vse to. Dam roko v ogenj. Že zdavnaj preminuli stric, duhovnik, mi je nekoč dejal:"Ostani tak, kot si. Nič boljši in nič slabši, pa bo vse dobro."

lp

What?  :ne:

Cold Showers - yes
No Fap - no

 8)

Najprej hvala vam, da delite svoja mnenja z mano. V realnem svetu nimam osebe za to, in svojo anksioznost zadržujem zase. Prijatelje sicer mam, toda mojih problemov ne povem.

Upošteval bom vaše nasvete. Malo preveč sem res zaposlen z vsemi temi hobiji, kar tudi povzroča stalno napetost, skozi se nakam mudi,.. Malo več časam bom probal nameniti temu da si zgradim samozavest, osebnost,.. nekako bi moral izboljšati to, da ko sem u družbi da se pogovarjam, ne da sem tiho, toda nevem res ne vem kako se tega lotit. Manjka mi splošna razgledanost, potem to da ne zablokiram temveč da bi dobival hitre povezave/ideje kaj/kako povedat, ali obrniti na humor ali kako drugače,.. Ubistvu me to najbolj moti, nočem da me majo  za takega kot kažem navzven, rat bi da me majo za takega kot hočem biti. Pravijo bodi to kar si. V mojem primeru to ne drži. Na tak način bom  ostal bres prijateljev punce, kar je pa najbolj pomembno v svoji koži se ne bom dobro počutil... Zakaj bi se družili z mano če sem tih nezabaven, kot ena lutka ki nič ne spregovori ko gremo recimo na kavo..

kako ste se izboljšali vi na tem področju ? jaz to probam da se ukvarjam z večimi stvarmi, samo očitno ne delam prav. to me spravlja v depresijo zmeraj bolj..

Tudi jaz sem imela probleme, s svojo nekomunikativnostjo, večinoma sem bila tiho, sploh kot otrok. Bilo je res hudo. Ko sem vstopila v srednjo šolo lahko rečem, da sem se zelo spremenila, še vedno pa sem bila v družbi ponavadi tiho, čeprav je bilo za par odtenkov bolje kot v osnovni šoli. Z vstopom na fakulteto sem spoznala fanta, ki je bil nasprotje mene. Divji, komunikativen, družaben. Vedno sva skupaj hodila na zabave od njegovih bližnjih-imel je dosti sorodnikov in prijateljev (rojstni dnevi, poroke....). Zelo je pritiskal name, da se naj spremenim, da bom bolj družabna in bolj komunikativna, ker je seveda videl kakšna sem. Z leti sem postajala vedno bolj komunikativna, družabna. S tistim fantom sva se razšla potem. Zdaj zase lahko rečem, da sem komunikativna, seveda pa odvisno koliko ljudi in kdo je poleg mene. Delaj na sebi. Če se želiš spremeniti, verjemi, uspelo ti bo. Seveda pa ne gre to čez noč. Glede prijateljev pa, ni zaman, da pravijo, boljše imeti enega pravega, kot 10 nekih prijateljev, ki pokažejo svoj pravi obraz ko si v nesreči, da ti obrnejo hrbet oz. odidejo.
Srečno :)

Potem sva šla podobno skozi obdobja osnovne šole, srednje šole ter faksa.. Sedaj sem star 25 let pa se mi zdi, da sem prišel v nekako najtežje obdobje zame. Ko je potrebno zaključiti faks, ter delati zraven, poleg hobijev, ter se nato zaposliti. Včasih zmanjkuje energije za vse, potem pride strah kaj če mi ne uspe,.. To vpliva na psiho, ki se odraža, da imam prazno glavo v družbi, da sem napet in živčen.

No vglavne sedaj pa še ena nevmesna neumnost: za foro smo se nekateri fantje čisto pobrili lase na nulo.. Sedaj pa opažam da je to močno poslabšalo mojo samopodobo, komaj čakam da zraste nazaj, a kaj ko rastejo le 1cm na mesec :.( nekako me kar panika grabi (iti v službo na faks)

Kako pa predlagaš da naj delam na sebi.
Ja glede prijateljev, se strinjam, in se bom poskušal držati predloga, raje enega pravega, kot pa 10 ne pravih
večkrat sanjam tut o punci, vendar jih taki moški kot sem jaz pomoje odbivajo (z nizko samopodobo,...) sploh sedaj z obrito glavo :P

(se opravičujem za mojo slabo slovnico)

 :)
glede obrite glave... nekaterim celo bolj pristaja frizura brez las.
Res je, da nekatere punce zelo gledajo na zunanjost, nekatere pa gledajo na vse prej kot na zunanjost. Ne se obremenjevati še z lasmi  :pomezik:
Ne rabiš se opravičevat za slovnico, saj sem vse razumela, kaj si napisal  :)

Pa nekaj glede dela na sebi:
https://www.sensa.si/osebna-rast/4-nivoji-dela-na-sebi/

Če bereš, pa ti priporočam knjigo od Dr. Joseph Murphy-Moč vaše podzavesti. Jaz recimo ne berem zelo rada-si pa preberem, ko sem v stiski kakšnih par strani iz te knjige, da mi vlije moč. Meni osebno je ta knjiga zelo všeč in je tudi zanimiva.

sem se nehal obremenjevati zaradi obrite glave, verjetno sem bil v šoku samo zaradi hitre spremembe. Hvala ker ste me nekateri ljudje potolažili :D

Berem ne preveč rad tako kot si napisala ti. Ampak ssi jo bom poiskal saj tudi jaz rabim nekaj, da me saj malo odrine iz krize.

Pa še nekaj. Jaz ko živim pri starših mam še en problem. Jih čisto razumem da jih skrbi zame, in da dokler sem pod njihovo streho, naj jih pač ubogam. Najbolj me moti, ko hodim 3x na teden recimo v fitnes (h prijatelju v garažo, ki stane minimalno), potem v soboto na kak žur, u nedeljo se pa dobimo na kavi da klepetamo ali pa igram instrument, me stalno kregajo in včasih celo prepovejo da bi nekam šel. Češ da samo žuram in zapravljam denar. Ubistvu pa jaz z socjalno fobijo se že tako moram včasih prisilit da grem v družbo, ker bi se najraje potuhnil v sobo. In ne da ga sam žuram in zapravljam, ampak grem s prijatelji tudi telovadit ter igtat inštrument. Se družit, saj ko okoli mene ni ljudi, sem stalno pod stresom, ko pa grem med ljudi se saj bolje počutim, če ne drugega sem saj strah premagal..
Bolj bi jih razumel če bi zaradi tega trpela šola, ali pa ne bi hodil delat, ter mel hobijev. Nevem, res sem totalno zmeden tudi zaradi tega.
jih pa razumem glede tega, ker imam zmeraj manj časa pri domačih opravili,...

Kako naj rešim ta problem :D sigurno ima tut še kdo drug podobne težave? joj sami problemi :P

Jaz bi se na tvojem mestu odselila. Tudi jaz sem imela težave z domačimi, saj so bili proti moji zvezi z fantom in sem na koncu zaradi tega zbolela, tako da sem spet pristala v psihiatrični bolnici. Nato sem se odselila in ugotovila, da je bila to najboljša rešitev. Sedaj so sprejeli fanta in tudi jaz se bolje razumem z domačimi.
Problemi so, vsi jih imamo, takšne in drugačne, tako pač je. Bolj hitro kot to človek sprejme, bolje je zanj.

Kako resno se držiš mojega nasveta, na katerem dnevu si?   

cale, ne seri s tem Nofap sranjem, ker je neumnost.

cale ima prav. ne nasprotuj človeku samo zato, ker si neveden.

jah...to je res čudno,...
mene včasih za par ur, ali pa tudi po celo popoldne, prime ta tesnoben očbutek in se ga kar ne morem otrest. prav pritisk čutim notri v prsih. takrat imam ponavadi tudi same negativne misli, ki jih težko kontroliram (da ne bom zmogla, da ne bom sprejeta,da se ne bom zmogla dokazati, da mi ne bo uspelo, da bodo kritike...)
Ko občutek mine, običajno postanejo tudi misli bolj jasne-realne. Ko je vse to mimo, se običajno vprašam˝čakino mal, kaj sem pravkar razmišljala, a ima to sploh kakšen smisel... se z tem obremenjevat? pa to kar sem pravkar razmišljala je res karneki˝

Zavedam se da na vsake toliko časa pridejo tudi te urice! pa naj si jih sproži stresen dogodek, ali pa padejo iz neba tudi ko je vse vredu. res je tečno. vendar si jaz to predstavljam tako; vrč se je napolnil in sedaj se mora malo razliti.
Vem da bo minilo,...le počakati moram. in vedno mine. sploh nevem točno kdaj, a kar na lepem se zavedam da se počutim mnogo bolje. Pomaga mi, da takrat najbljižnim povem kaj se trenutno z mano dogaja, pomaga mi da se takrat z nekom pogovarjam; o bilo čemu-lahko tudi o receptih za kuhanje. najbolje mi je, če grem na sprehod in tam klepetam.

Bil sem 6 mesecev na off, ko sem zaključil vezo. Spremenilo se ni nič. Dobro poznam NoFap strategijo, pri meni žal ne funkcionira.

Nevednost škodi. Nabijati neko filozofijo, ki nima nobenega temelja, prav tako.  :ppriden:

Jaz zdaj drkam samo 2x na teden. Razlika? Manj zamorjenosti brez razloga kot prej, ko sem vsak dan. Sem malo bolj družaben, bolj se mi da pogovarjat z ljudmi, manj mi gredo na živce.   Ni pa magična rešitev za vse probleme. No počakajmo par mesecev, mogoče pa bo, to pride z zakasnitvijo, da se možgani mau spucajo. Po moje bom kar na 1x na teden prešaltal, ker bi rad znova užival v gledanju filmov. Starih filmov ker novo je en kup sranja vse skupaj. Kupit en hd tv in vse filme od dobrih režiserjev (cameron, polanski, spielberg, oliver stone) pogledat v hd kvaliteti. Po moje je preveč drkanja krivo za to, da v filmih sploh ne morem več uživat.
Edino dobro je za stres pucat iz telesa drkanje, to pa pogrešam.
Kakor se obrneš je rit zadaj.

Oshee nekateri potrebujejo več kot 6 mesecev....maš primer ki je trajal 3 leta, pri moškem starem 27 let... Mas primer ki je trajal samo 120dni pri 32 letnem odvisno od človeka...govoriš nekaj česar sploh nisi probal..js sem pol leta brez in se nikoli v življenju nisem počutil tako dobro kot se zdaj..včasih sem jaz odmikal očesni stik zdaj ga drugi odmikikajo od mene..

V redu, pobje, potem pa abstinirajmo.  :sesmejem:

Očesni kontakt tudi meni nagaja za popizdit.

abstiniram ene dva mesca, vendar ni razlike, lohk de je še slabše.. upam de to res kaj pomaga.. sej delam vse normalno kot ponavadi, vendar sem še bolj slabe volje kot ponavadi.. Enkup dogodkov je za mano, ki me zamorijo..
Ta vikend grem na eno zabavo, se že bojim da bom spet samo živčen..

Jemleš vitamin D3 ker, je nujno potreben pri abstinenci.. Js ga jemlem eno leto 1000iu na dan, zacel sem z dozo 5000iu kar je "5x na dnevna doza" ubistvu je to še ena gnila laž formacije in je razlika počutim se še bolše in imam še več energije kot prej ko sem jemal 1000..poskusil bom z 10.000 iu na dan ali še več in javim rezultate...

Meni se zdi, da bi moderatorji lahko tudi brisali nekatere poste v tej temi.

To, da se propagira abstinenca od masturbacije za kako leto depresivnim oziroma anksioznim osebam ali osebam s kakimi drugimi psihičnimi težavami je milo rečeno barabija.

Ti bi moral sebe izbrisat..vsak dela kar hoče zarad mene si ga drkate vsaki dan 10x, ampak ravno zaradi pretiravanja pride do dolgotrajne depresije in anksioznosti in nesposobnosti pri ženskah..zanimivo je da nekateri tako podpirate samozadovoljevanje, če pa so za to mokre sanje oz ženske, zakaj so potem spolni odnosi? Drkate zato ker niste sposobni pri nasprotnem spolu in abstinenca to pozdravi, ampak vecina ima napacno lastno prepricanje da pač niso za v družbo, da so pač nesocialne osebnosti v resnici je pa ravno ta zasvojenost kriva za to..

Vsiljuješ svoja škodljiva prepričanja.

Nič ni narobe, če omenjaš to svojo abstinenco, da tebi pomaga ...

Ampak da trdiš da je "prekomerno" drkanje vzrok za depresijo?

Pa še to: nimajo vsi partnerja. In ko je moški ali ženska samska in ko začuti pohoto naj ne bi masturbiral ker naj bi to škodilo?
In povej potrebnemu 17 letniku, naj počaka na mokre sanje ... Mogoče bi to zneslo kvečjemu 47 letniku ...

Za moje pojme narobe razmišlaš..odvisno kaj hočeš od sebe in za sebe..večina gleda na abstinenco kot na napačno, mučno, nesmiselno itd, komentirajo nekaj kar sploh niso poskusili.. Js sem gledal pozitivno, kot raziskovanje nečesa novega, nekaj s čimer bom poskušal izbolšat sebe in ja osebnostno zrasteš zelo iz meseca v mesec bol, spoznaš da si lahko srečen brez razloga, postajaš bol čustven, bol se ceniš, postajaš nekaj kar je danes redko kdo..premalo ljudi še dela danes na sebi, na osebnostni rasti, na izbolšanju sebe in drugih, na razvijanju čustvene inteligence in vsega naravnega ugodja..vsi samo še denar in matrjalne stvari, ki so ubistvu samo nadomestek naše prave sreče in pravega smisla življenja brez teh matrjalnosti in vsesplošnih iluzij ki jih prinaša internet..in ja ko si omenjal pohoto, ko te zagrabi te hmalu spusti če se jo naučiš preusmirjat v življenjsko energijo in ustvsrjalnost, na začetku je hudo potem ti pa ne dela več problema..in tudi pomembno je kaj je sprožilec vzburjenja ravno iluzija prinaša psihične težave ker to ni naravna pot..en primer: kolega pokaže sliko gole ženske drugemu kolegu in ga vpraša a ni dobra? On mu odgovori, to ni ženska ampak kos papirja in ravno to se redko kdo zaveda, in pri pornografiji in podobnem se telo nezavedno  odziva na situacijo in stem nastajajo posledice zato se abstinira da se možgani lahko ponovno ožičujejo da spravijo to sranje ven iz sebe...

Samozadovoljevanje naj bi bilo zdravo in naj bi stres zmanjševalo, ne pa večalo.
Seveda pa z nobeno stvarjo ni ok pretiravati. Je pa res, da vsak pozna svoje telo najbolje, tako da posledično gledano, če ti tvoj partner ne zmore dati tistega kar sam doživljaš pri samozadovoljevanju, lahko nastane problem. Seveda pa se problem da rešiti tako, da se partnerju popolnoma odpreš in mu pokažeš kaj in kako.
Tako da, kar se mene tiče, samozadovoljevanje je ok.

Bedak je tisti ki obsoja drugega za bedaka..in to je prvi znak pomanjkanja čustvene inteligence..ne znaš sprejeti, drugačnega razmišlanja, mnenja drugih ljudi, tega, da smo si zelo različni v vseh pogledih, da bi morali sprejemati mnenja drug drugih si s tem olajšati marsikaj..trdiš svoje in misliš, da imaš vedno prau samo ti, s tem samo kažeš svoj visok ego in pomanjkanje sočutja..in ne ne enačim samozadovoljevanja z matrjalnostjo, ampak sem spoznal da mi matrjalne stvari in denar ne morajo več osrečit in ne iščem zadovolstva v tem ker ga ni..tudi js nebom odnehal, in veš zakaj zato ker pišem to iz lastnih občutkov ne pa iz neke domišlije in predvidevanja..in jaz tukaj z nobenim ne manipuliram, samo pomagati hočem..nobenem se ti treba držati mojih nasvetov, tisti ki pa niso zadovolni s sami z sabo pa mislim da je vredno poskusiti, ker sicer nič ne stane in tudi nimaš kaj za izgubit...

Glej, napisal si da hočeš pomagati drugim.
Verjamem celo, da imaš dobre namene.
Si se vprašal mogoče, ali lahko s takimi nasveti tudi komu škoduješ? Področje spolnosti je zelo individualno in prav je, da ga vsak zase raziskuje ob spoštovanju drugih.
Ne moreš pa iz svoje lastne izkušnje narediti recepta za vse.

Tudi veš, kaj se zgodi s človekom, ko zapade v večje psihične težave. Prvič niti ne ve, kaj se z njim dogaja, prekine službo ali šolanje, izgublja socialno mrežo, če ima zdravila že ta zelo vplivajo na spolnost.
Večina nima partnerja in je samo pozitivno, da lahko občasno čuti užitek ob samozadoljevanju.

Marsikdo tudi zaradi zdravil ne more več kontrolirati apetita in teže, izgublja pozitivno samopodobo.

Razen bioloških vzrokov je za nastanek psihičnih težav in soočanje z njimi pomembna tudi vzgoja - če ne bi bilo temu tako, se tudi psihoterapija ne bi uporabljala.

Pa pobrskaj tudi malo po ne še tako davni zgodovini, kako so recimo "zdravili" "prekomerno" samozadovoljevanje (recimo v ZDA leta 1950) in kake travme je to pustilo na mladih osebah.

Če pa ti osebno duhovno rasteš pri s takimi metodami, tudi prav. Ampak vprašaj se, ali lahko to apliciraš kot nek splošni nasvet.

placebo tebe bi bilo treba brisat. normalno se pogovarjaj. tipičen internetni trot.

drkat se da na zelo različne načine, eni znamo tako, da bolj zadane, da tako zadane kot kakšna droga. drkaš lahko npr 6 ur edging, ko si na robu orgazma ves čas, no vsaj v 20 letih se to da, po takem drkanju si čist fuč  :sesmejem:

zdej pa če so droge škodljive zakaj ne bi bilo tako drkanje. na koncu je pri obeh stvareh škodljivo to, da je preveč užitka, za katerega možgani  niso narejeni in to tako možgani popravljajo, da se receptorji za užitek skrčijo in potem si depresiven/brez volje.

Za moje pojme to nemore škodovati nobenem..ja se strinjam, da je to stvar vsakega posameznika, ampak da našen sistem je pokvaril pristno oz naravno spolnost, mi znaš obrazložit zakaj je danes toliko samskih žensk.. Zakaj npr ženska na fb ki je samska dobi na dan več kot 100 sporočil od tega jih 95% prosi za sex, skratka sami obupanci..Je to normalno kaj se je zgodilo? Po mojem mnenju ima pornografija in samozadovoljevanje tukaj ogromno vpliva.. Vem kakšna so zdravila sem biu pri psihjatru in probal 3 vrste antidepresivov ampak mi je intuicija govorila da to ni to, in sem sel dalje in sicer na psihoterapijo in sem ugotovil da tudi to ni to.. In zdaj sem tu, in od tega sem odnesel največ pozitivnih izkušenj..za, moje pojme pod biološke vzroke spada tudi samozadovoljevanje zato ker se razlikuje od sexa ker se ustvarja hormonsko neravnovesje, onemogoca normalno delovanje dopamina..izgubla se testosteron...vzgoja tudi dosti pripomore da zapademo zgodaj v razne odvisnosti, tudi v pretirano samozadovoljevanje.. Ja lahko zato ker smo na forumu socialna anksioznost in ravno tega sem se na tak način znebil..

Javno opozorilo !!!

cale26 in placebo prosim, da zaključita vajin pogovor, ker sta popolnoma zašla
iz naslovne teme...v kolikor se bo to nadaljevalo, bodo pobrisani vsi posti ...
To je prvi JAVNI OPOMIN !!!

M Toja

Odstranil sem vse moje poste v tej temi, ki sem jih lahko.
Prosim, da se še odstranijo ostali moji posti v tej temi, ker jih ne morem brisati.

Še vedno vztrajam, da je tematika zelo problematična in da nima mesta na tem forumu.
Presojo prepuščam moderatorjem.
Če pa bo tema ostala, vsekakor ne mislim v njej več sodelovati.

Se strinjam...


Tema je "Prosim za pomoč! Socialna fobija" in bo ostala ter služila svojemu namenu  :oki:

Nesporazum z moje strani.
Seveda naj tema ostane.
Mislil sem na podtemo ki se je vtihotapila - govora je bilo o tem kako abstinenca od masturbacije pomaga pri reševanju psihičnih težav, kar je tudi povzročilo moj angažma v tej temi.

To je tisto kar me je zmotilo.

Mogoče sma res malo zašla ampak avtor je temo odprl sredi leta 2016, kdo mu je od takrat svetoval karkoli kar mu zares pomagalo, mislim da sem edini, ki sem mu svetoval nekaj s čimer lahko socialno anksioznost odpravi v celoti, kakor sem jo tudi sam..avtor je opisal da se je samozadovoljeval na pornografijo, dle kot je to počel dle bo trajalo da se ozdravi..in nevem kaj je tukaj tako spornega..ubistvu, če pobrišeš poste je meni čisto vseeno, škodovala boš drugim, ne meni..

že toliko časa je minilo od odprtja te teme   ??? Kako hitro gre čas naprej.. 

Kar se mojega mnenja tiče: Mi je v pomagal prav vsak ki je kaj komentiral v tej temi,.. Pač čutim neko razumevanje, sprejetost s tem, nevem no :D čeprav se mi počutje ni kaj dosti zboljšalo, zelo niha,..

Hvala vsem za komentarje  :rozicodam: :-*

Odlično!  :oki:

Potem bom pa še to napisal ... od kar ne jemljem več Cymbalte, je moj libido, huh, tako močan, da si nisem mislil, da bo lahko moj "drugi ego" še kdaj tako deloval.  :clap:

Ja, srečen sem.  :sesmejem: :sesmejem:

pozdravljeni :D ker edino vam lahko zaupam težave in se ob tem počutim olajšano ko izlijem probleme, bom zopet zapisal kaj me tare.

Nevem koliko je kaj to povezano s to fobijo, ampak me nekaj močno moti, ubistu mi gre že na k...

Del prijateljev s katerim se družim mi kar naprej, morijo z nečim. Ko pridemo recimo na žur, in ko pridemo do nekega dekleta, lahko poznana lahko nepoznana (ni važno) me kar naprej predstavljajo kot samskega in sprašuje če je tudi ona, in naju hoče skupaj spravit. To se dogaja nooooonstop. Saj vem da mi hoče samo dobru, samo pusti me na miru, to moram sam pristopat do dekleta, če me seveda interesira, ne pa de vrta vame in spravlja v zadrego,... Naredi to parkrat, ne pa spet in spet in spet, smešno res...

Pa da sem že star ker jih mam 26 in da mi bojo dobil punco,... Hahahaha nevem no, nevem ali mam sprane možgane, a samo jest tako razmišljam.

Se opravičujem za pravopisne napake, kletvice, samo to je en velik kamen v mojmu srcu... ufff

še en problem imam, danes me je kar malo minilo vse skupaj,.. zameril mi je prijetalj ker ga nisem povabil na kavo, in sem šel z drugimi... Prejšni teden smo govorili, da gremo nekam skupaj,.. Jaz pa danes sem šel z drugimi,.. Ga čist razumem,.. Sam me je izjemno žal tega kar je nastalo,.. Preživeli smo skupaj nešteto lepih trenutkov,.. nevem nevem očitno se neznam obnašat v družbi,.. Zakaj se ravno meni to dogaja,.. Že tako se matram da se čimveč družim, ker mam probleme z komuniciranjem, čustvi, slabo samopodobo, z mirnostjo.. Mam dosti prijateljev, a je problem, ker ko ne grem z enimi in grem raje z drugimi, to čudno izpade, kot da nevem kam bi se dal,... to mi je vzelo veliko volje do vsega, tako zelo mi je žal, da ne znam opisat, upam da se popravi in da se poberem, ker danes mi je res uzelo veliko volje, in sem zelo žalosten in obupan z upanjem na bolje, ker čene nevem kaj bo  :jok:

Iskreno opravičilo včasih naredi mali čudež. Se pa ne zna vsak opravičiti in kot pravi ena pesem "Sorry seems to be the hardest word".

Ti bom poskušal "racionalno" pomagati.  :051:


Si ga ignoriral? Si se mu opravičil? Je bila zadeva takšna, ki bi jo človek razumel?


Kdo pa postavlja pravila obnašanja, če obnašanje samo po sebi ni nemoralno in v nasprotju s temeljnimi človeškimi pravili? Obnašaš se, kot se, če je komu to všeč, mu je, sicer pa f*** off". :)


Vsem se dogajajo takšne in drugačne stvari.


Vaja dela mojstra. Sicer pa verjemi, da nisi edini. Veliko ljudi misli, da so socialno na takšen ali drugačen način zavrti, pa marsikdo v njihovi bližini ne bi nikoli rekel tega.


Marsikdo bi ti v tvoji poziciji zavidal. Imaš več družb in ne veš kam bi se dal? Preprosto, daš se tam, kje se počutiš najbolje. Ostale prijatelje pa zbalanciraš tako, da bo najbolje. Hkrati na več mestih pač ne moreš biti. Za to so telefoni, za to je pristna komunikacija, poštenost itd. Lepa beseda lepo mesto najde. Kdor se pa usaja zaradi teh zadev, pač ni tvoj prijatelj.

To je to.

Pozdravljeni leto je naokoli in zopet je čas da strnem par besed. Nekako stanje v 5ih letih se je nekoliko izboljšalo. A še zmeraj je anksioznost prisotna. Soočanje z življenjskimi cilji ob prisotnosti anksioznosti ob zelo nizki samozavesti in samopodobi je težko. Preveč razmišljam a mi bo uspelo ali ne pri določenih ciljih.
Star sem skoraj 28. Zaključujem študij, ter iščem službo. Službo, ki jo bom dobil ni ravno iz moje stroka v čimer bom magistriral, ampak s časom bom že napredoval. Zaenkrat je važno počutje kjer bom delal. Važno da se rešim šole, saj bo več časa za hobije.

Skrajni čas je da si poiščem dekle, kar je pa z vsemi težavami težko. Mislite da se bo zmenek obnesel, če bom zmrznil na njim, al pa začel govorit same bedarije, zaradi treme in ankse ki me lahko zagrabi?  :sesmejem: :seznojim: Veste teško je, če se človek počuti praznega in manjvrednega. Pravijo da dekleta iščejo samozavestne fante, kar jaz ravno nisem. Sicer neko srednje dobro postavo mam, toda to je le neka postranska stvar. Si zelo zelo želim resne zveze, in sigurno bi dal vse od sebe da traja. Upam da ne bom sam naslednjih 5, 10, 20 al celo žiuljenje.

Ojla.
Vem, kako je, če se človek počuti praznega in manjvrednega, tudi če za to sploh ni osnove. A res je, da na podlagi teh prepričanj potem reagiramo.
Ne poznam tvoje zgodbe. Si bil v teh petih letih na psihoterapiji, se zdraviš medikamentozno? Si se udeleževal kakšnih skupin - tam lahko malo vadiš komuniciranje z nasporotnim spolom, pa je potem lažje.
Tudi na samopodobi se da kaj narediti  :A)

Moja zgodba je ta da sem že od zgodnje pubrtete v nekem anksioznem, depresivnem stanju, sicer navzven se to ravno ne opazi, ker poskušam zahajat v družbo in biti navzven dobre volje. Ljudje okoli mene pa vrjetno kljub temu da znam bit v določenih situacijah zabaven (dostikrat koga nasmejim, sam vidim da so to bel zaradi neumnih nizkointeligentnih izjav, kar mi prijatelji tudi potrdijo) delujem sramežljivo, da ne verjamem vase, da mam nizko samopodobo, da si ne upam preveč izpostavljat nerodnim situacijam, tvegat, da sem prazen..

Kar se tiče terapij ter skupin, sem tudi že obiskoval kar dosti, in smo se dobro ujeli, bili prijatelji. Zdaj pa je na vrsti realnost. Spopadanje s strahom ki je navznotri votel zunaj ga pa ni :P

Kar se tiče komunikacije z ženskami, imel sem vezi, eno krajšo endo daljšo, bil na parih zmenkih, toda sedaj pa že nekaj časa nič, tako da imam v planu povabit na kavo eno, sicer na žuru se nisva preveč zbližala, bil je le ene 10 min pogovor, toda ja od zdaj naprej bom delal tako da probam pa tudi če pride do neuspeha, bolje tako kot pa da se ne soočim s problemom, in se ustrašim kot neka plašna srna in stečem v gozd :P

Sedaj zaključujem magisterski študij, po tem bo več časa, da malo delam na sebi

Fajn, samo ne odlašaj preveč. Saj veš, v slogu: še to, še to, pa še to, potem pa se posvetim sebi  :sesmejem:

pozdravljeni, zopet morem izliti iz sebe kar me teži. Od prijateljev nevem če bi kdo razumel, zato hvala vam da lahko zaupam.

Vrtim se v začaranem krogu anksioznosti in depresije že veliko let. Bili so vzponi in padci. Trenutno mi je samozsvest padla precej nizko. Čutim se izjemno praznega. Kar na vseh področjih si nekako v glavi pridobivam potrditve, da je pač to res, bom opisal kar na konkretnih primerih. Postajam izgorel, ter zgubljam zanimanja za stvari s katerimi se ukvarjam, ker preprosto si ne zaupam več in ne vidim smisla.

Nasploh ko sedimo s prijatelji za mizo in se pogovarjamo, no jaz le bolj kimam in stiskam kozarec v roki ter čakam da grem domov, dobivam občutek da premalo vem o stvareh, al če se pogovarjamo karkoli v zvezi o nas, o kraju, o raznih dogotkih ki so se zgodili na žurih. nimam nič za povedat ker imam glavo prazno. nasploh vse . Že ko to pišem mam težavo. Opazil sem da kot da bi bil zelo pozabljiv ter neumen, ker stvari zelo počasi dojemam. Vsi imajo punce, od svojih prijateljev sem samo jaz brez. Pogovarjajo se kako bodo šli skupaj s puncami na izlete. Nekateri si že delajo stanovanja. Vidim kako so pozitivni, in kar srkajo vase življenje ter osebnostno rasejo, medtem ko jaz samo padam.

Oja želim si zveze, resne to bi veliko pomenilo. Trenutno je to moja največja želja, ampak hkrati največji strah, kot da biimel strah pred ženskam (pred zavrnitvijo). Včasih sem si upal na žuru do ženske, sedaj ne več. Poskušal sem s tinderjem, toda več kot do dopisovanja ni prišlo. Razmišljam o tem kako se slikat da bi postal bol interesenten, da bi pač se mi pa le posrečilo ter dobil sorodno dušo. Star sem 28 let, in že bol razmišljam o skupnem življenju. Upam da te najdem sorodna duša.

Trudil sem se (ker sem se bal da ostanem tudi brez prijateljev) da če sem že zelo zelo molčeč in nič govoreč, da saj predlagam da gremo kam, a sedaj tudi tega ne delam, ker dobivam občutek da me ne jamljejo tako normalnega kot se imajo med seboj. Kdaj predlagam pa tudi odziva/zanimanja ni. Sem kar presenečem da sploh še od koga dobim povabilo na pjačo, in se bojim da bom vse to skenslal, zaradi moje slabe psihe, potem bo šele hudo. A ko pogledam v prihodnost ne vedim nikogar več ob sebi

Telovadim, zadnje 3 leta bobnam, toda v zadnjem tednu sem izgubil voljo do tega. To mi je bilo kot antidepresiv. Ampak hkrati pobralo tudi veliko energije za druge stvari, recimo da bi se posvetil da bi bil bolj intelektualec, da bi me zanimat začele stvari, iz katerih bi lahko črpal besede za pogovor pri pruženju s prijatelji, ali iskanju punce. Kdo še bobna na death metal kot to počnem jaz, v mojem kraju (po treh letih še nisem dober) (včasih cele dneve gledam in zapravljam čas samo z ogledi drum coverju, ali live koncertov- no koga to od prijatelju zanima, mene pač zanima in počnem to)

Končujem magisterski študij, samo še zagovor. A čaka me samo delo v proizvodnji. Razmišljam kaj mi pomaga faks, če je moja osebnost tako nesamozavestna prazna, da bi lahko opravljal neko odgovorno delo, kjer rabiš pravilno razmišljat,... nevem res nevem. Da bi vodil sestanke, ojoj raje ne, sem nevoščljiv ljudem kateri majo to danost.  Sem zgleda tako zavrt vase, vem za probleme a se ne soočam z njimi, ča pa se pa pač ne dosežem tega,... Drugega mest mi trenutno ne zagotovijo v moji firmi.

Živim še pri starših, a moja želja, je imeti svojo družino, a rabim rešit ta gordijski vozel problemov in neko formatirat možgane....

Aja še to, včasih sem šel rat na žur, toda zadnje mesece trpim.. Ker se preprosto ne vklopim.
Jutri se zelo bojim kako bom zdržal. Vabljeni smo na vselitveni žur. Prijatelj se je vselil s svojo punco. Vsi pridejo s svojo punco, samo jaz pridem sam. okoli osem prijateljev, in vsi imajo punco, ALI NI TO ŽALOSTNO, PA TAKO SI ŽELIM. Tema bo zagotovo samo okoli stvari o katerih jast ne vem, nimam izkušenj. Mel sem zvezo ko sem bil mlajši, a verjetno se nisem mentalno razvijal, in pač sem ostal dalj časa sam, ker kera me bo pa hotela takega, pa tudi če ponujam iskrenost, zvestobo, in da sem vedno ob njej. Nisem tako ekstremno grd, ampak največ velja, samozavest, duhovitost, zgovornost, da veš kaj zanimivega povedat. Jaz tega obsolutno nimam, čeprav mam v planu da bi probal se zmenit za zmenek (tinder al nekaj še nevem kaj) da probam kako se obnese zmenk haha

Tako, to so moje jaz temu kdaj rečem vsivljive misli, ki si vedno bolj potrjujem da so resnične, pravilne, da nakazujejo v pravo smer. Nevem zmeraj težje prenašam te stvari, od leta 2013 do okoli 2017 sem že dobil občutek da sem premagal depresijo in anksioznost, a nenene se ima fajn v meni, ker lepo napreduje. Se kar bojim prihodnosti

Še zmerej pa upam na normalizacijo mojga življenja