FORUM Nebojse.si

No, se ena nova na forumu - se obracam na va, ker upam,da me bo vsaj tukaj nekdo razumel in morda lahko kaj svetoval, kako naprej.

Upam,da se bo komu ljubilo prebrati tale moj malo daljsi opis dogajanja.
Od nekdaj sem zivcne narave - od rane mladosti grizenje nohtov, vrtenje in puljenje las, strah,da se bo komu mojih najblizjih kaj zgodilo (sploh otrokoma, mozu in mami), v veliki vecini, ce nekaj ni kot pricakovano, si najprej naredim najbolj crn scenarij v glavi in podobno.

Zadnja leta so bila polna raznih stresnih dogodkov - od smrti oceta in sorodnice (ki je zapustila dva mala otroka), do izgube otroka med nosecnostjo, dveh porodov (posledicno nor strah med naslednjima nosecnostima), 2x selitev, obnova hise, izguba psa, bolezni otrok, vrnitve v sluzbo, ki je stresna in zelo naporna, itd.. 

Avgusta se mi je zacelo vrteti, neke vrste obcutek pijanosti v glavi, ki ne vpliva na ravnotezje. Podobno sem imela ze oktobra 2010, ko je zdravnica pripisala stresu in se je v 3 tednih res umirilo. Zdravnica me je tokrat poslala ma MRI glave, ki je pokazal neke spremembe, ki bi lahko tudi nakazovale na multiplo sklerozo, ampak nevrologinja pravi,da meni,da ni to to,da so take spremembe prisotne tudi ljudeh z migrenami, ki jih sama tudi imam in da so moje vrtoglavice vegetativnega izvora kot reacija prilagoditve na stres.. Seveda sem med cakanjem na MRI in rezultate prebrala vse zivo na internetu in se ze videla z tumorjem, MS.. skratka psihicno pridelala en kup fizicnih znakov, ki so izginili, ko sem dobila razlago.  Med prebiranjem o moznih vzrokih za vrtoglavico sem se ujela v zacaran krog iskanja, kaj je meni, se skoraj ze pokopala, bila zivcna, prestrasena, sploh o druem razmisljati nisem mogla. Strah, strah, zivci, nervoza...

Ko se nekako umirim zaradi tega MRI, sem pricela z ornk otezenim dihanjem in bolecinami v prsnem kosu. In spet branje, strah, panika, crne misli o tem, kaj vse lahko imam, zacaran krog in koncno  RT pljuc in EKG srca, ki sta bp. In spet pomiritev. Za cel dan. Naslednji dan me kao nekaj uscipne pod desnim rebrom in obcutek gomazenja v tem predelu, potem razne cudne obcutke v trebusni votlini... In spet samodiagnosticiranje in poklapan odhod do zdravnice, kjer dobim napotnico za UZ Abodmna, ki je spet BP (hvala bogu). Ona itak pravi,da sem zdrava.

Ko se naj bi vse koncno umirilo pa spet - nasla novo obcutje - obcutek kot da bi predozirala s kavo ali padec sladkorja- neko notranje tresenje, obcutek tudi sibkosti v rokah, nogah, ki pa ni fizicna - tresenje se na ven ne vidi, pretecem lahko 10km, dvigujem otroka brez problema... skratka nek cuden notranji nemir, prakticno cez cel dan, ponoci OK, pa tudi ko se s cim zamotim je bolje oz pozabim. Krvna slika in sladkor sta bp.

Mislim in tudi zdravnica pravi, da sem v fazi ornk anksioznosti, obremenjena z vsemi mogocimi strahovi - predvsem smrtjo, boleznimi, da je nekaj narobe z mano. Zavedam se, da so vse moje skrbi, strahovi neosnovani, da bi morala gledati bolj pozitivno, poskusam , ampak nekako ne najdem poti ven. Verjetno bom sla nazaj k zdravnici, da mi da napotnico za psihiatra in psihoterapijo, ampak rada bi probala s pomocjo naravnih poti, preden me hocejo dati na kaksne antidepreseive/pomirjevala.


Ali je kdo imel tak notranji tremor al sloh ne vem kako naj to opisem. Jaz sem ze cist fertik od vsega tega, dost imam sebe, svojih obcutkov, razmisljan, vse negative. Kot da bi iskala problem, bolezen. Hocem spet biti jaz, brez teh bednih fizicnih obckutkov, brez crnih misli z verjetjem, da ne bom zdaj zdaj umrla in pustila otrok za sabo - imam dva mala otrocka. Stara sem 34.

Vsi mi pravijo, da naj ze neham tko razmisljat, da sem zdrava, da je vse OK, da kako se ne morem umirit, ce vidim,da so vsi izvidi OK. Jaz pa kar ne znam, ne vem kako naj se otresem teh misli, tresenja, vrtoglavice... In ce je vse psihicnega izvora si samo se globljo jamo kopljem, ker sama sebe nerviram z razmisljanji - zacaran krog :((  Ker se mi simptomi samo poslabsajo, ko se stres pojaca. Pa pol spet vprasanja  jooj kaj pa ce so kaj spregledali na UZ in podobne neumnosti, ker me skrbi, zakaj ta notranja tresavica oz dvom v izvide, ker me skoz spremljajo neki fizicni znaki. Tok sem utrujena od vsega tega.

Hvala za branje, upam,da se najde kdo s kaksno vzpodbudo besedo, podobno izkusnjo ali nasvetom.
ljuba

Ljuba, preberi mojo zgodbo "Mož mi ni noče več pomagati", pa boš videla, da imava iste probleme.

Glih berem.. se moram prebit cez vseh 5 strani.. sam res nocna mora..  :'( Moj moz je kar tiho, skoraj zignorira me, ko kaj poskusam razlagati ali potoziti - pac po mosko - ker ne vidi resitve, kako mi pomagati, je najlazje zatisniti si oci ..  grem brati dalje ... je ze lazje,da vsaj nisem sama  :jok:

Živijo  :rozicodam:,

še ena "naša" a ne Analiza?

Jaz sem s strahovi živim od 3. razreda naprej...

Lahko prebereš tudi mojo zgodbo... aja, pa tisti notranji tremor, meni se kdaj zdi kot, da slišim nekaj v nogi  :-\. Skratka, uffffffff...

Še link: http://www.nebojse.si/Forum/index.php/topic,9362.0.html

Sicer sem trenutno v dobrem obdobju  :onaposlusa:

overanalizing bi bilo boljse ime :))  :A)

bom se tvojo prebrala seveda! vec glav vec ... komlicira al kako je tukaj pri nas

Tudi moja situacija je zelo podobna..pa sem že na 3. vrsti adja

Ljuba dobrodošla med nami  :)

Svoje težave imaš v bistvu že diagnosticirane oziroma lahko se pomiriš in sama sebi poveš,da si fizično čisto okej,da pa je psiha tista ki ti nagaja.
Naj ti povem,da sem jaz tudi zbolela pri tvojih letih.Vedno se poraja ta nesrečni ZAKAJ ampak če se ozreš nazaj ni nič čudnega.Že leta živiš v stresu in ta stres nekje mora udariti in udari tam kjer je najmanj treba.
Tvoje telo je enostavno omagalo,ne zmore več,zato ti vsak dan pošilja signale,da moraš nekaj storiti.
Mene še vedno stisne pri srcu,ko se spomnim kako je bilo meni.Imela sem iste simptome kot ti,hodila od zdravnika do zdravnika skoraj vse je bilo bp - jaz pa vsak dan bolj slaba.Po več mesecih morečega stanja končno pridem do psihiatra,ki mi predpiše zdravila in mi nič ne pove - kaj dogaja v moji glavi,kako delujejo antidepresivi in kako pomirjevala,jaz pa tudi ne vprašam saj pojma nimam kaj je anksioznost,kaj je depresija,skratka sem trotlj kar se tiče duševnih motenj. Mine nekaj let,jaz hodim v službo,nekako živim,izogibam se vsega in poči drugič. Draga moja PET let življenja sem prevegetirala,PET let moji otroci niso imeli dobre mame,mož ne žene,................ Dobila sem si psihiatra,ki mi je dal zdravila,mi vse razložil,mi povedal kaj in kako,našla sem ta zlati forum in danes sem carica - no ne še čist a kot vem popolnih ljudi itak ni  :)
Hočem ti povedat : pojdi k psihiatru,temeljito se z njim pogovori,vprašaj ga vse kar te zanima,če bo potrebno jemat zdravila jih pač boš  :oki: važno je da ukrepaš in živiš normalno brez strahov in ostalih nepotrebnih zadev,stvari ki nam uničujejo življenje.
Vse dobro ti želim !

lp

Marina, kaksen je bil razlog za menjavo ADjev? Niso pomagali, ali ? A ti so zdaj ok ?

Bikica66 - ful lepo napisano in sem zelo vesela,da vidim,da si zdaj kul :))  :clap: Mi je znano tole vegetiranje, cakanje,da bo dneva konec, da morda pride nov dan brez znakov, strahu... Pa spet pa spet :(( Pa strah pri kakrsnem koli planiranju za prihodnjost  :'( Se sploh ne upam vec delat kaksni planov, pa recimo ravno razmisljamo,da bi se enga kuzka vzeli mene pa skrbi, kaj ce pol ostanejo poleg dveh otrok se z dvema psoma  :zglavovzid: :zglavovzid:

Ali ima kdo kaksen nasvet, h katermu psihjatru in psihoterapevtu iti v Ljubljani?

No danes sem bila pri mami s puncama in dobi klic in pove,da je ena znanka okoli 50 let cist na psu, ker mora na pregled skeleta, ker obstaja onk sum,da ima metastaze od operiranega raka lani na prsih. In pol povprasam za eno drugo znanko, ki je imela tudi opracijo dojke in mi pove,da je tudi njena hci bila operirana.. In moja kancerofobija zopet na planu  :sos: In recem mami, da ce mi da lexaurin (1,5mg)..
In ne morem verjet - jaz se ne tresem vec, pocutje fuuul boljse... Ker se ne spoznam na lexaurin -kdaj to jemljete, a bolj zvecer al tudi zjutraj a samo ko je ful hudo  :unsure: Ampak jaz se ne tresem vec  :clap: :oki: Sploh ne morem verjet, to je tok super filing!!
Se enkrat hvala vsem za nasvete in odgovore!!  :rozicodam:

Jemlji ga, ko bo potreba ljuba. Ko se boš res slabo počutila. Ne glede kateri del dneva je. Nikakor pa ga ne jemlji kot preventivo. Vem, ker sem to sama počela. Pa nikakor več kot mesec, dva. Na žalost te pomirjevala lahko zasvojijo, če  jih prepogosto jemlješ.

Marina, tega je tudi mene strah, da AD ne bo prijel. Jem komaj 1/4 tabletke, pa mi večkrat na dan pride kot nek panični napad. Traja par sekund, pa spusti. Jemljem šele tretji dan, pa sem že obupana, ker je počutje zaradi teh napadov slabše kot prej. Še dobro,da vas tukaj na forumu berem, in da vem,da bo na začetku jemanja še slabše.

Ljuba, tudi jaz ne smem slišati, da je kdo zbolel, sploh za rakom. Ne upam planirati prihodnosti. Še oblačil si ne kupujem, v smislu,da jih ne bom rabila.Pa še več tega. Zato sem se odločila, da začnem z AD, ker to ne pelje več nikamor. In ko me je začela frkati najprej leva roka, pa še levičarka sem, in kot da bi mi zaštekala še leva noga, sem se pa čisto 100% odločila,da če je to od psihe,moram vsaj s tabletami začeti. Sem pa tako kot ti, najprej imela samo grozne strahove in zelo malo fizičnih znakov. Po obdobju 2 mesecev sekiranja,nespečnosti, fantaziranja o smrti, pa so se začeli še hudi fizični znaki. V kolikor se poskušaš izogniti AD, probaj z Dominorjem, naravnimi kapsulami. Meni so pomagale, da sem bila bolj pomirjena v glavi, niso pa pomagale proti tem fizičnim težavam. Zato sem včasih še v dilemi, ali ni tudi kaj z mojim telesom narobe. Spet kaka bolezen!!

Meni po moje nagajajo hormoni po porodu in tudi stresnih dogodkov sem imela veliko...
Tako da je morda to vzrok.

Res se mi vleče  že od aprila in to ves čas huda anksa plus tu pa tam kak panični.
Zdaj sem  12. dan  na Parogenu in zvečer Mirzatenu. Pa še ni boljše, se mi zdi, da sem spet pokasirala stranske. Upam, da tokrat enkrat le bo.
Pa da ne bo pomote, veliko sem delala na sebi, hodila k psihologu, sama sem delala na psihiatriji,
še diplomskoa nalogo sem imela na to temo >:(

dominor papcam ze od zacetka septembra.. Ko sem imela problem z dihanjem, sem mami prosila za 3 tablete lexaurina, ki pa niso NIC pomagale, pol je bila sele panika.
se moram spravit do osebne zdravnice,da mi da napotnice, pa se mi kar obraca v zelodcu od vseh napotnic, pregledov - sita sem.. saj vem,da moram. Tudi napotnico za UZ abodmna sem imela 10dni doma, rpeden sem bila sposobna poklicat za datum. Itak sem pol sla samoplacnisko, ker bi imela datum cez min 3 tedne, do takrat bi se mi pa strenalo do konca.
mene sesuje vsak clanek o smrti nekoga zaradi raka, pa mladih  :'( Najraje bi se zaprla v steklen zvon, ki bi bil nepropusten za take info. Ful ne zmorem folgat takih informacij.

Marina, pol si se zgodovinsko obremenjena s prevec znanja :)) Ma hudic je tole, ko tok bi, pa ne mores. mene NOBEN ne steka, vsi si mislijo,da naj samo plosco obrnem in bom vesela. Upam,da ti te primejo.

Alex- hvala za nasvet. Imam se 5 tablet na zalogi :) Moja zdravnica mi jih ni hotla predpisat,da bi se pri tok mladih temu rda izognila,ce ne bi jaz si res zelela. Tko da mal na "crno" mami fehtam.. Saj bom zdravnici povedala, je super zenska :))

Noben nic ne komentira o izbiri psihologa ali psihoterapevta -moraze kje kaj obstaja napisanega - bom vesela linka.

Aja - kako pa kaj sport? Jaz sem ful pridno tekla do zacetka avgusta, plan je bil polmaraton v LJ. In ko se mi je zacelo vse tole dogajat, sem vse opustila, nisem imela ne energije, strah,da bom kar umrla med tekom, da me bo infarkt  :seznojim: Prej je bil tek moj ventil, pol sem pa se tega zamasila. sem vesela, ker zdaj 14 dni spet tecem in dejansko se edino takrat pocutim res svobodno  :onaposlusa:

Kolko smo si podobne, pa tudi drugačne  :o
Mene sploh ni strah, da bom umrla  :sesmejem:. Strah me je, da mi bo kdo od bližjih... in to že celo življenje! To se je tako stopnjevalo, da me je zvilo. Plus, strah me je MS in podobnih neuro bolezni. Da bom jaz umrla... kje pa, to je naravno  :sesmejem: :sesmejem: :sesmejem:.

Pri AD-jih sem jaz začela s celo tableto- in Anaiza, meni je prijelo šele drugi do tretji mesec. Najprej sem jemala kombinirano z Apaurini: #x Apaurin + Paroxat dnevno... precej  :o.

Sedaj sem pa brez vsega  :onaposlusa:, razen še kakšno polovičko Lexaurina popapcam, ko mam krizico.

Sem pa ponosna sama nase, ker včeraj me je vse bolelo, kot da bom dobila gripo... skoraj bi že obležala, vendar sem se spravla na pilates in bila po njem kot rožica  :oki:.Zato vam polagam na srce- ukvarjajte se s športom, takšnim kot vam ustreza. jaz sem našla sebe v pilatesu  :onaposlusa:. Toplo priporočam!

Marina,

zakja pa ne greš na testiranje hormonov? Jaz sem pravkar (včeraj) bila na pregledu pri zdravnici dr. Tolijanovi, ki je znana strokovnjakinja za hormone (prihaja iz Zagreba 1x tedensko v LJ, sicer pa se je možno naročiti tudi v Zagrebu. Je pa kar čakalna doba, čeprav je samoplčaniško.). Je super gospa in res obvlada zadeve. Svetuje tudi možne naravne načine za izboljšanje stanja (če je potrebno), ne samo tablete. Seveda pa tudi te, če ne gre drugače.
Na osnovi mojega lab. izvida (testiranih 8 hormonov) je presodila, da moja depresija ni v povezavi s hormoni. Morda bi pri tebi ugotovila kaj drugega.

Drži se.
Ribica

Marina,praviš,da se je začelo po porodu. Koliko časa po porodu pa in kako se ti je sploh začelo? Jaz sem verjetno pokasirala poporodno depresijo, ampak v obliki ankse, kar sklepam,d aje še milijonkrat slabše, kot tista "navadna depresivnost" i  to nekje 4-5 mesecev po porodu.

Cincila, kako pa si prenašala stranske učinke in hkrati delala v službi? Mene ful matra že pri tako mali dozi.

Ribica, kaj to pomeni testiranje hormonov oz. katerih? Tiste za ščitnico sem bila, pa so bili ok.

jaz apaurina se nisem stestirala ga je moj le enkrat, je bil cist zadet .  :sesmejem:

In kako si prisla do tega zen stanja?

Aja, mene najbolj zeza pri strahu pred smrtjo dejstvo,da bi zapustila otroke za sabo - ne same smrti, ampak da bi bila otroka brez mame.  :jok: To me pa ubija.. In ja,saj vem, svet gre dalje. al jaz noceeeeem tega  ???

Ribica, kje pa si testiras hormone, a to je tudi adria lab?

Jaz sem komot delala, brez nisem mogla  :sesmejem:
Si pa zadet, ja. zato tudi ni priporočjivo več kot 1 mesec. Skupj z Apaurini sem jemala 1 mesec, potem samo še paroxat. Prekinila zaradi želje po otroku. Znanec- farmacevt pa me je zatem nadrl  :-\, ker bi morala AD-je jemati vsaj leto in pol. Zato imam pa vzpone in padce. Takoj, ko sem prenehala, no čez kak mesec sem imela grozno stanje, takrat sem se tudi pridružila temu forumu. Spet mi je vse trzalo. Sedaj sem pa ok. zakaj? Kot  sem že napisala, sem našla forum BFS in se našla noter, v vseh simptomih. Poleg tega sem prebrala vse simptome, ki so posledica anksioznosti, katere je eden pripopal na ta forum. Spet sem bila pomirjena  ;D. Tako sem se prepričala, da nisem resno bolana. No vsaj upam, da ne. Aja, pa še na masaže hodim, po novem...In sem trenutno ok  :A)

Ja, bila sem v Adria lab v LJ. Za osnovno hormonsko sliko so mi naredili sledeče teste: DHEA, FSH, TSH, T3 in T4, ESTRADIOL, PROGESTERON in TESTOSTERON. Cena testa 73 EUR.
Pregled pri dr. Sanji Toljan pa 60EUR.

LP
Ribica

Ribica
hvala ti za info in tebi analiza za dobre želje.
Res ni fajn biti tako dolgo v takem strahu....hvala Bogu, da še vedno upam in da imam voljo za novi dan.

Vem, kako dobro sem se počutila na zdravilu Cipralex in nisem rabila nikoli nič, ampak res nič zraven....

Hormoni mislim, so po porodu sigurno zmešani in traja, da se postavi na svoje mesto. Nekako bom pregurala tudi to...

Pa lepo bodite
m

Evo mene malo ...
Zdi se mi,da sem se vsakic umirila in so fizicni znaki izginili, ko sem dala skoz eno preiskavo, ki je pokazala,da je vse OK. Tokrat sem se zgelda malo umirila, ker je ko sem vzela lexaurin moja tresavica ponehala. In sem glede tega simptoma boljse. Ampak dalec od OK.
Ful poskusam s pozitivnimi mislimi in zavestnim ogibanjem gelde negativnega razmisljanja, ki povecujejo strah.
Sploh ne zberem energije,da grem k zdravnici po napotnico... Tok sem sita tega :( Pred avgustom sem bila ene 4x pri zdravnici v 10 letih, zdaj pa sem nadoknadil za vse skoraj..

Sprasujem se ali je sploh mozno,da ob naslednjih bolecinah ne bom takoj pomislila, da je kaj zelo narobe z mano, rak... Kaksne terapije se ponavadi upoabljajo? Ali je mozno spremenit tak mind set?
lep vecer zelim vsem!!

Ojla Ljuba,

jaz sem danes od neuropsihiatra. Ej, ma res ne grem več! Halo?! Pridem in mi spet reče kaj hočem  ???. Potem mu povem, da sem bolje in me skor nadere, da zakaj sem potem sploh prišla, če sem bolje  ??? ???. Grrrrrrrrrrr...
Sploh ni pogledal v moj karton od prejšnjič, tako da sem mu povedala vse še 1x in moj strah pred tem, da imam MS. No, nekako me je pomiril vsaj s tem, da je rekel, da to po njegovem sigurno ni MS...
In ponovno mi je predpisal Lexaurin- ki mi ga je že prejšnjič, a seveda ni pogledal v karton  :seznojim:. Sem bla kar tiho o tem...
Sem ga pa vprašala ali simptome lahko pridelamo sami, in je rekel, da ja- psiha je očitno sposobna vsega.
Drugače sem ok, včeraj mi je ena roka trzala samo pred spanjem in to je to. Če primerjam od prej... ko sem imela non-stop trzanje v vseh možnih mišicah, sem sedaj res ok.
Tako da Ljuba, simptome si očitno res lahko pridelaš in bolj kot misliš na to, slabše je...

Aja, pa rekel mi je, naj si najdem stvar, ki me veseli... in naj to počnem.

Lp

Cicila, joooj ampak odnosi nekaterih v zdravstvu so pa res pod kritiko.. Ker ne prides tja, ker si srecen in vesel, ampak imas problem in rabis temu primerno obravnavo. Tu je moja osebna zdravnica super  :clap: Ko sem hodila k njej z novimi simptomi, me je tako razumevajoce gledala in rekla, no pa pojdi se na to preiskavo (kar je pac naneslo) ker meni itak ne bos verjela,da si OK. Se moras sama prepricat in kokr je bilo naporno pol, mi je zdaj super, da sem dala vse skoz.
Ceprav moja zmedena glava seveda v crnih trenutkih kar dvomi v te preiskave, kaj pa ce so kaj spregledali, kaj pa ce..  :seznojim: :jok: Smotka sem..

Sem ogromno prebrala o MS in meni se tudi ne slisi, da bi imela MS. In drzim pesti,da imamo vsi ostali prav  :) :oki:

Mene preganja ta moj kolk, ki mi vsak tok mal zaboli (max 1x na dan) pa spet neki cudni obcutku vv zgornjem delu trebuha  in spet moja kancerofobija  :o :o :o ??? Ampak se poskusam in ornk delam na tem,da si zavestno recem STOP, OK sem, nic hudega ni narobe z mano  :zvizgam: in poskusam verjet v to..

In ja, psiha dela cudeze, v negativo in pozitivo. Sem prebrala nekje tole: Pa psiha lahko iz raja naredi pekel in pekel iz raja. Pri nas smo struckoti za drugi del na zalost ..

Kaj pa tocno je neuropsihiater?  A imas ti kaksne pogovore ali si del kaksne vedenjske terapije?

Jaz bi rada sama pri sebi spremenila nacin razmisljanja - un primer, ko dobis telegram, kaj pomislis. Jaz bi itak na nehi najhusega.. No tko je z vsemi stvrmi pri meni, zmeraj pomislim na najhuse .. in je tok naporno... Kaksen nasvet, kaj je komu pomagalo pri premiku iz negativnega v pozitivno razmisljanje?

Isto pri meni, najprej pomislim na najslabše  :(. Ko gre kdo mojih bližjih kam z avtom, s tako boljim, da me morajo nujno poklicati na cilju. Drugače se kar tresem od strahu ali je bilo vse ok. Da ne omenjam, če gre kdo z letalom...
Po drugi strani grem pa jaz povsod, sem strastna popotnica, bila že v nešteto nevarnostih, pa mi je ravno. Skrbi me in imam res panični strah za moje bližnje. To že od otroštva dalje. Vsak dan jih klicarim, in me je vedno strah, če kdo takoj ne dvigne slušalke   ???.
Glede bolečin pa... ma mene skoz nekaj nekje boli. Prejšnji teden me je eno mečo tako zabadalo, da sem skoraj klecnila. Bolelo, bolelo in čez 2 dni nič več. Kdaj pa kdaj se že zbudim z bolečimi  rokami, podplati... skoraj vsak dan mi med spanjem zaspi kaka roka..., ker spim grozno, to je čista napetost v meni. Pa križ me boli...

Mod iskanjem kaksne anravne pomoci sem nasla tudi Bachove esence in sem se zdajle nate spomnila  :sesmejem:
Ena izmed njih ima ucinek:

Rdečecvetni divji kostanj / RED CHESTNUT / Aesculus carnea
Ključna beseda: Vse je dobro
Pretirana skrb za druge – ko vas nenehno skrbi za varnost ljudi, ki so vam blizu, strah, da se je vašim bližnjim zgodilo kaj hudega. Rdeče cvetni kostanj pomaga, da smo bolj optimistični in razvijamo zaupanje, da je za vsakogar poskrbljeno.

Ljuba, kako odmisliti bolezen, meni pomaga, da ne berem nobenih zdravstvenih stvari na netu ali v časopisih, pa da preslišim,če se domači pogovarjajo o boleznih. Skoraj vsak dan grem na sprehod za pol urce, sama ali z  možem, pa začela sem jemati AD. No, ti še seveda niso prijeli, vendar upam na najboljše. Jemljem komaj 1/4 tablete na dan. Mislim,da mi je ena od članic foruma v odgovoru napisala, da če bom seveda vztrajna, dovolj naredila zase, ozdravljena nekje v 2 letih. Torej je še dolga pot.
Tudi mene vedno nekaj boli, točno določena točka na hrbtenici, pa roke, pa noge, v glavnem vsepovsod.  Takrat ko boli, ponovno zapadem v strah, kaj mi je. Tako kot Cincili, mi ponoči zaspi roka, ali zamravljnči prste in vem,da dokler ne bom opravila EMG rok,bom skoz razmišljala,da mi nekateri živci v rokah ne delajo. Nevem no, upam,da je res psiha in da bodo AD pomagali.

Cincila, Lexaurin je AD ali kot npr. Helex? Pa ti pomaga? Važno ,da si psihiatru  potarnala glede strahov o MS in da te je pomiril.

Samo v vednost Lexaurin,helex,loram,apaurin,.... to so vsi anksiolitiki - pomirjevala in se jih jemlje samo občasno po potrebi,ker če jih stalno jemljemo postanemo odvisni  :oki:
Zoloft,asentra,cipralex,..........,ta zdravila pa so antidepresivi in jih moramo jemati dalj časa,da sploh primejo  :oki:

lp

Hvala bikica :)
Okoli mene vsi ful strasijo glede pomirjval,da tega a ja ne.. Enako za AD, no rahlo manj. a razni komentarji sem milsila,da si bolj ozitvna oseba ali a bolj mocna  > evo take dobim servirane. ://

Lexaurin je pomirjevalo. Mislim pa, da mi je itak dal napačno zdravilo in se ga bom izogibala še naprej. AD-ji so pa ok, ne postaneš odvisen, lahko ozdraviš na dolgi rok. Jaz jih ne jemljem samo iz razloga, ker hočem zanositi, drugače bi jih sigurno vsaj 1,5 leta.
Sem pa prebrala na Anxiety Centre Canada, da traja ozdravljene vsaj 7x toliko kot je trajal stres- se pravi jaz bom ozdravljena nekje pri 50-ih  :sesmejem: :sesmejem: :sesmejem:.

Hvala za rdeči kostanj, se bom pozanimala. Samo, da je naravno  :oki:.

Analiza, a veš koliko ljudem zaspijo roke ponoči- nešteto. Tega mene ni strah, saj mi podnevi nič ne zaspi, zato valda ne more biti nič narobe z živci. Ponoči je pa to pogost pojav, ker tako trapasto zvito spimo  ???. Tega se ti res ni treba bati, to je normalno.

LP

Aja glede unega kostanja  poglej od bachove esence ... nocem delat kaksne reklame z linki, sama se razmisljam,a si kupim ali ne.

To pa zelo poznam, greš na preiskavo, ki naj bi ali kaj našla, ali ovrgla, pa so vedno neke spremembe, ki lahko kaj so ali pa ne. Potem pa stric Google "pomaga", kaj vse so lahko te spremembe... Jaz še zdaj čakam izvide od revmatologa, ker imam sum na neke revmatične spremembe v hrbtenici... Pa čakam, pa čakam, pa čakam, na koncu pa ne bo nič (upam).

Tvoji simptomi se mi pa sicer res zdijo psihične narave  :wav:

Res, ker se ti nekaj dozdeva, pa VSE lahko, to je bistvo. Jaz pa ne morem več teči, ker komaj hodim, ker me noge bolijo, prsti na roki me bolijo da komaj pomivam posodo, kaj da bi kaj težkega dvigoval s to roko itd. Tremor ponoči je tak da se ga vidi in čuti, ker se mi roka trese, ni zgolj interni.

Pa drugi pravijo, da še z menoj ni fizično nič narobe... Verjemi torej, da s teboj tudi ni.

Hej Ljuba?? Kak si kaj??

Zdaj sem prebrala tvojo težavo in jaz imam vse kot ti.. aaaaaaaaaaaaaaa.. grozno..
Jaz sem imela malo drugačne preiskave.. ORL, dermatolog, ščitnica, ginekolog.. kri sem dala.. vse mi je znano..
Pa tudi se vedno bojim za družino, posebej za hčerko.  Ko sem bila mlajša vedno sem mislila da se bo kaj zgodilo moji mami.. :( ampak ni :)
Zdaj sem malo bolje.

Nef zivjo,
evo guram dalje, in se borim z negativnimi mislimi... Vcasih bolj uspesno vcasih manj..
Trenutno sem kar kul, kot sem na eni drugi temi pisala sem za svoje fizicne simptome (vrtoglavica, notranji tremor, obcutek sibkosti) obiskala bioterapevta in vse je zginilo. Tko da upam,da traja in sama delam na tem, da se kuliram in sproscam, da pripomorem. Za psihicni del pa bo tetka psihoterapija pomagala - da razclenim od kje meni vsa ta negativa, zakaj in poskusam spreminjat miselne vzorce. al to je pa dolga pot kot berem  :zardevam:

Ker ni fizicne simptomatike, se tudi psihicno ful bolje pocutim  :clap:  No ni vrtoglavic in notranjega tremorja, ampak vseeno seciram vsako novo bolecino  :o no sploh ne rabi bit bolecina, ampak pac neki, kar zacutim.. Poskusam ne , ampak ne gre cist. Se pa kar drzim stran od strica Googla.

Bioterapevta? Mi pojasniš malo.. prosim.

Kaj te zanima? Gre za terapijo z bioenergijo po metodi Z. Domancica, traja 4 dni zapovrstjo, skupina 8-10ih, dela vsakega posebej, glede na njegov problem. Jaz sem bila ornk skepticna, se zdaj sem, ampak izboljsanje pri meni je veliko. Nisem cist OK, se vedno me ob kaksni situaciji, ki jo dojemam kot stresno prime kak moj simptom, ampak velikoo manj kot prej. Ne vem , kok casa bo drzalo, trkam pa..

Ljuba, kje pa dobim informacije o tej terapiji? Kakšna internet stran?

Poslala na ZS.. Da ne delam reklame,ker to ni moj namen.