FORUM Nebojse.si

Pozdravljeni,

sem nova tu gori. Stara sem 46 let. Pred 20 leti sem se že spopadala z anksioznostjo, uspešno...in imela 20 let mir. Letos so mi odkrili raka, bila sem operirana, prognoza je dobra. Trenutno sem še na preventivni kemoterapiji in kot strela z jasnega me je zopet napadla anksioznost. Šla sem k psihiatru, ki mi je predpisal Cipralex, trenutno ga jemljem 23 dan, ampak se še ni kakih učinkov. Moji simptomi so tesnoba - prisotna ves čas, hud nemir, ne morem biti pri miru, stalno hodim gor in dol, jokavost, težko se skoncentriram, praktično ne morem brati ali dlje časa gledati TV-ja (nemir), bojim se iti sama ven, težko zdržim sama doma - čeprav sem na bolniški in večino časa sem doma, kjer pa se počutim kot ujetnik. Zanima me, ali jemanje AD odpravi te simptome - predvsem ta nemir in nemoč, ki jo čutim? Ali je kdo tukaj s podobno izkušnjo (rak, tesnoba)? 

POZDRAVLJENA. zelo mi je žal da so ti odkrili raka. tudi pri meni je bila podobna zgodba, vendar je še zaenkrat nebi zaupala saj je zelo boleče.  Tudi pri meni na začetku Cipralex ni pomagal  vendar potem je začel delovati in sem se počutila bolje. Tudi jaz sem se počutila kot ujetnico in si nisem upala sama ven, vendar sem se nekega dne odločila, da bo s tem konec in sem se prisilila da sm šla sama na sprehod. to je trajalo kakšen mesec nato sem se navaila in me  ni bilo strah iti sama na sprehod.  Jaz nisem poskusila z

pozdravljena, ariel :rozicodam:

ne morem točno vedeti, kaj doživljaš, si pa predstavljam. Moja mami je zbolela za rakom na črevesju pred tremi leti, bila operirana in imela tudi kemoterapije. Njeno psihično stanje pa je bilo bolje od mojega, namreč jaz sem padla v depresijo in ne ona  :kiselnasmeh:
Kolikor mi je znano obstaja skupina za pomoč rakavim bolnikom, da lažje preživijo ves ta strah in stres. Kako delujejo AD in kemoterapija skupaj, pa ne vem. Najbolje, da vprašaš onkologa in psihiatra. Predlagam ti, da si poiščeš psihoterapevta, da skupaj predelata kognitivno vedenjsko terapijo, poizkusi se čimveč sproščati, ne zapiraj se doma med štiri stene. Če imaš moč, le pojdi ven na zrak. Nabavi si CDje za globinsko sproščanje in delaj vaje najmanj trikrat na dan.
Kar se tiče ADja, ti mogoče še ne deluje, kot bi moral. Nad tesnobo se pa spraviš predvsem s sprostitvijo, pa možgančke je treba čimveč zaposliti, najbolje da se lotiš reševanja križank, bodi vztrajna :rozicodam:

Odpravijo. Le moram ti povedati, da boš morala za anksioznost jemati večjo dozo kot za depresijo. Tako nekako 15, 20 mg. Se pravi 2 tabletki. Vsaj nekaj časa. :)

Vesela sem, da premaguješ hudo bolezen. Tako lepo je slišati.  :rozicodam:

AD tako da ti nemorem povedati če deluje. bodi  močna in vse bo vredu.  :clap:

Najlepša hvala vsem za hitre odgovore, mi je že malo lažje pri srcu.
Trzinka, veseli me za tvojo mamo, da je OK. Tudi moj rak je črevesni. Je pa to res huda izkušnja, imam  3 otroke...in očitno sem ta strah pred smrtjo in kaj bo z družino, če ne ozdravim, predelala v anksioznost. 

Monocikel - držim pesti zate in verjamem, da bo vse v redu.

Trzinka, kje lahko nabavim cd-je za globinsko sproščanje?

Trenutno sem na 1/2 Cipralexa, sem imela kar močne stranske učinke (utrujenost, počutila sem se kot da bi bila pijana) - po celi tabletki, tako da mi je moja psihiatrinja svetovala naj za kak teden znižam dozo, potem pa nazaj na celo. Hodim pa k dr. Sodji v železničarski zdravstveni dom. A ima morda kdo izkušnje z njo, do sedaj sem bila samo 1x pri njej.

Mislim, da se ti CDji dobijo v vsaki trgovini s CD prodajo, kar povprašaj prodajalke. Če ne boš dobila, pa napiši, ti bomo že pomagali. Drugače pa pojdi na You tube , pod relaxing music imaš vse sorte glasbe za sproščanje, edino vodene niso, zato je fajn, da si kupiš take, ki te vodijo.
Ja, strah pred smrtjo je bil tudi pri meni hudičev, tako, da te čisto razumem. Mene je totalno ohromil, ker so se mi psihično pojavili enaki simptomi kot pri mami.
Kar se tiče anksioznosti je fajn, da je višja doza ADja, ampak jaz vseeno nebi nižala doze, ampak bi šla z enako dozo naprej in čez en teden malenkost zvišala, pa potem spet naslednji teden spet itn.
Sem vesela, da je prognoza dobra :oki: :oki:, moja mami hodi sedaj na pol leta na kontrolo, je tudi vse OK, čeprav nismo vedeli, kako bo, je šlo naprej na dve bezgavki, ampak se je dobro izšlo.
Tvoji otroci so verjetno že odrasli? Kaj pa kakšen kužek, bi te zanimalo? Jaz sem si ga letos nabavila in povem ti, da je to res naravni AD, ven te bo spravil, ne boš sama, spoznala boš nove ljudi, zamotiš si misli in poskrbiš hkrati za svoje fizično in psihično stanje. :rozicodam:

Pozdravljena ariel !

Takoj na začetku naj ti povem,da sama nisem šla skozi ta pekel kot ti in si tudi ne želim.Sem pa šla z možem,delom njegove žlahte,lansko leto pa je še najboljša prijateljica zbolela za rakom.
Mene kar strese in o tem zelo težko pišem.
Zakaj se ti sploh oglašam ? Rada bi ti povedala,da ima moja kolegica tudi velike psihične težave oziroma jih je imela.Na onkološkem imajo tudi psihiatra,vendar ona tja ni hotela,pa tudi antidrepresivov zaenkrat še noče jemat.Je pa spremenila kar nekaj svojih življenskih navad.
Verjemi,da bo tudi pri tebi kmalu vse dobro,saj antidepresivi še niso začeli delovat v polni meri.Antidepresivi začnejo delovat šele po dveh mesecih,zato ti želim tudi veliko potrpljenja.
Jemlji jih točno tako kot ti je dejala zdravnica,za katero sem slišala da je ok.Če imaš pri roki kakšno pomirjevalo si ga kar mirno privošči,vsaj toliko da nemir popusti.
Sama tudi na začetku mojih težav nisem mogla bit na miru,ne gledat tv,ne brat,da bi šla v trgovino ali spolh ven iz hiše je bilo misija nemogoče.Z zdravili,z psihiatrom,s skupinsko terapijo sem premagala svoje težave.
Vse dobro ti želim in javljaj kako si  :oki:

lp

ima Bikica prav :-[, moje mnenje je bil samo nasvet, tako, da raje jemlji AD po navodilih zdravnice :rozicodam:

Bikica najlepša hvala za odgovor in spodbudo :). Mi je res kar lažje pri srcu, ko preberem, da se je pri tebi vse uredilo. Sploh, ker si imela podobne simptome kot jaz. Pomirjevalo imam, Xanax, ampak ga ne vzamem pogosto, takrat, ko je res kriza. Bojim se, da bi se preveč navadila nanj. Čeprav mi je zdravnica rekla, naj nič ne šparam z njim, sploh po kemoterapiji, za umiritev simptomov. Danes sem vzela cel cipralex, zaenkrat se počutim čisto OK, brez kakšnih stranskih učinkov.. Ja saj vem, potrpljenje je potrebno pri teh stvareh, tega mi včasih zmanjka. Ta anksioza je zelo nadležna in včasih je počutje res tako morasto, da mislim, da bom znorela, tako da si človek želi hitrejšega izboljšanja.

Trzinka, bom kar jutri povprašala za tele cd-je, upam da jih dobim. Moji otroci še niso tako veliki, starejši dve sta najstnici, mala pa ima komaj 4 leta. Tvoja mama ima podobno situacijo kot jaz, tudi pri meni sta bili 2 bezgavki od 15 odstranjenih pozitivni, ampak tumor še ni izoblikoval svojega žilnega in živčnega sistema. Tako da, če ne bi bilo teh 2 bezgavk, sploh ne bi rabila kemoterapije...Tako so mi predpisali 8 ciklusov, ta petek imam 6 kemoterapijo. Kako je mama prenašala kemoterapije? 

Moja mama je imela kemoterapijo s tabletami, sem pozabila kako se jim reče. Bolele so jo pa vse kosti, luščila se ji je koža na dlaneh in podplatih, pa splošno počutje je bilo slabo, občasno ji je šlo na bruhanje. Njej so vzeli vzorec iz 18ih bezgavk in sta bili dve pozitivni, tako, da je tudi ona imela kemoterapijo zaradi teh dveh. Je bil pa rak velik za celo pest ???in III. stopnja-faza. Kolikor se spomnim je imela tudi ona osemkrat, ....sem že pozabila, sedaj mi hodi še oče (je pa star že 92 let), tako, da imamo pri nas tudi pestro.

Lepo mi bodi, pa piši :rozicodam:

Trzinka, držim pesti za mamo in očeta, da se vse dobro izteče. To so res stresne situacije za celo družino.
Tudi jaz imam tablete Xeloda, hodim pa tudi na infuzije. En cikel - najprej infuzija Oxialiplatin - upam, da sem prav napisala, potem pa še 14 dni jemljem Xelodo, potem 6 dni pavze in spet od začetka. Uf, tudi jaz imam precej stranskih učinkov - mravljinčenje po rokah, sploh če je kaj mrzlega (hladilnik, kovine ipd), slabosti, utrujenost, težko se koncentriram - kar je anksioznost še poslabšala....skratka komaj čakam, da bo konec, da se počasi sestavim nazaj.

Ja, Xelodo je imela, si me spomnila, pa mravljinčenje tudi.
Mislim, da ti vse to povzroča kemoterapija in ne toliko sama anksioznost. Ta ti povzroča tesnobo, žalost, strah....., kar pa bodo ADji začeli umirjat. Super se držiš :oki:
Pa vzemi si kakšno knjigo, pa ne o boleznih in raku, ampak o življenju in ljubezni :rozicodam:, te čaka še veliko lepega na tem svetu.

..o tem mi je pisal tudi Epocace .. obrni se k njemu..morda ima kakšen nasvet! :pomezik:


                                       Dušica

ariel, kako si.... :rozicodam:

Gre nekako. Prestala sem še 1 kemo, čakata me še dve. Naslednja že 18. 11. Počutje je še kar, čeprav nisem še v redu. Največji problem mi je trenutno, da grem sama kam iz hiše...sej se trudim, se poskušam izpostavljat...ampak je kar muka. Cipralex je prijel, manj sem nemirna in tesnobna, vsaj to.

Ariel bravo,lepo počasi korak za korakom pa bo  :oki:Dovoli si počivati,če kakšen dan ne zmoreš iz hiše ni nič narobe,bo pa naslednjič bolje.
Vse dobro ti želim !

lp

Pozdravljeni, se spet malo oglašam. Pred zadnjo kemoterapijo sem bila že kar OK, zdaj pa sem spet bolj na tleh. Zdi se mi, da se je anksioznosti pridružila še depresija, sem čisto brez volje, brez motivacije, nič se mi ne da, najraje bi samo ležala in spala. Nekaj k takemu počutju sigurno prispeva tudi kema. Vsega sem že pošteno sita. Pred mano je še ena kemoterapija, potem pa upam, da se bo stanje začelo izboljševati. Jutri grem k psihiatru, da mu bom povedala kako je z mano. Jemljem cipralex, 1 tableto. Morda je pa to premalo ali bi rabila drugo kombinacijo zdravil.

Bikica, koliko časa si rabila, da si začela hodit iz hiše, sama, normalno, brez strahov. ali si se tega lotila sama ali si imela kakšno pomoč? Nekaj časa mi je šlo vse skupaj kar dobro od rok, potem se pa je tudi moje izpostavljanje s kemo porušilo in sem spet na začetku.

Prijavila sem se tudi na psihoterapijo, na poliklinki k prof. Ravnik. Začnem januarja. Ali ima kdo kakšne izkušnje z njo?

ariel, verjetno veliko prispeva pri počutju tudi kemoterapija. Kolikšno dozo Cipralexa že jemlješ, 10 ali 20 mg? Povej psihiatrinji za počutje, morda ti bo povišala dozo. Res pa je, da moraš tudi sama prispevati k psihičnemu počutju. Kolikor se da, pojdi ven, vsaj za pol urce dnevno. Če gre kdo s teboj bi bilo fajn :oki:, če nisi sigurna ali te je strah.
Ali imaš psihoterapijo pri dr. Ravnik Slavici? Nekam znan priimek mi je, se mi zdi, da sem jo imela na skupini , tema anksioznost, kot predavateljico na polikliniki. Meni je bila simpatična, drugih izkušenj pa z njo nimam. Vsakršna pomoč je dobrodošla, ariel. Če ne boš zadovoljna z njo, jo vedno lahko zamenjaš, samo ne vse pustit, bodi vztrajna  :rozicodam:

Jemljem Cipralex 10 mg.

Ja, moje mnenje je, da se doza poviša na 20mg. Sama imam višjo dozo ravno zaradi anksioznosti in lepo funcioniram. Pomeni se s psihiatrom (kar pokliči ga/jo, še danes), zaupaj vse svoje stiske in težave, bi ti moral povišati dozo. Če ti bo svetoval, potem zopet postopoma zvišuj, ne naenkrat, zaradi stranskih učinkov, bo lažje :rozicodam:

Postopoma sem začela hodit ven,vse to pa sem premagovala sama saj nisem imela nikogar,ki bi me razumel. Vsi so mislili,da blefiram,otroka sta bila premajhna,možu ni bilo nič jasno niti se v to ni poglabljal,jaz pa brez moči tudi nisem govorila ampak le vegetirala.Joj ko se spomnim za nazaj me kar strese.Se mi zdi,da sem veliko vsega hudega kar nekam potisnila.
Glej ti po mojem preveč pričakuješ od sebe,vsaka kema te dodatno izčrpa tako fizično kot psihično,zato potem vedno misliš da si spet na začetku.Veliko korakov si že naredila pa še več jih boš,včasih boš mogoče šla korak ali dva nazaj ampak to te bo le ojačalo v nadaljnem življenju.Začela si z zdravili,naročila si se na psihoterapijo,obiskuješ psihiatra - to so res ogromni koraki,ki se jih ti še ne zavedaš :oki:
Nekako čez tri mesece boš že pisala kako se tvoje počutje izbolšuje in da sploh ne moreš verjeti kako si se počutila.Takrat me boš povabila na kavo in skupaj se bova smejali strahovom in tegobam današnjega dne  :pomezik:
Psihiatru vse povej,odkrito se z njim pogovori o vsem kar te teži !
Vse dobro ti želim in poročaj kako je bilo !
Objem  :rozicodam:

lp

Bikica66 hvala za vzpodbudo. To je pa moralo biti res težko in naporno obdobje. Močna si, da si se izkopala iz vsega tega.

 Bila sem pri psihiatru, mu vse razložila, rekel je, da je vprašanje, kaj od tega so posledice kemoterapije in kaj so pravi simptomi. Glede na to, da imam v petek zadnjo kemo, je rekel da bi počakala z kakimi drugimi zdravili in ko se bo izkristaliziralo, kako in kaj bo ostalo, bova začela potem te težave zdravit in takrat se bo lažje odločil za pravo terapijo. Misli, da bo kar nekaj simptomov izzvenelo, samo jaz se bojim da ne bo šlo tako zlahka. Predvsem je rekel naj se zdaj poskušam čim manj obremenjevati, če rabim spremstvo za iz hiše, ga pač rabim. Kema te naredi tudi nekoliko švoh, tako, da si dodatno nesiguren vase. Če bo ta simptomatika ostala, bom šla na kognitivno terapijo. Rekel je, naj se pa kljub vsemu ne predajam popolnoma in naj si poskušam vseeno najti kaj in narediti, da ne bom imela občutka, da sem čisto nemočna.
Zdaj bi namreč najraje cel dan preležala v postelji, ker se tam najbolje počutim. Je pa to seveda beg pred težavami, tako, da tako ne bom kaj dosti rešila.

Uf, kaj bi dala, da bi bilo čez kake tri mesece tole vse skupaj boljše. Kava seveda, z veseljem  :). Zo bi bilo super ja, sedeti in piti kavo v miru in se smejati današnjim težavam.

Ariel, lepo ti je psihiater svetoval, je imel posluh zate. Kar počasi, po moje tudi kemoterapija veliko štrene zmeša tukaj vmes. Sem prepričana, da bo potem , ko se to umiri, tudi s psiho drugače :rozicodam:

Bomo šli pol na kofetka, pa se bomo res smejal :pomezik: :pomezik:

Ariel 100 % se bomo čez tri mesece pogovorjali kako je bilo hudo in kako si vse to prebrodila.
Psihiater ti je res dobro svetoval in ga ubogaj,sploh ko ti pravi NE OBREMENJUJ SE  :oki:
Drži se in velik objem ti pošiljam  :rozicodam:

lp

ariel, kako si?  :rozicodam:

Včeraj sem imela zadnjo kemoterapijo, zdaj bom imela kontrolne preglede na 3 mesece. Upam, da bo vse v redu in da bom končno ozdravljena. Anksioza me še vedno matra, zdaj bom še malo počakala, potem pa grem nazaj k psihiatru, da se dogovoriva glede ad jev. Imam pa 3. januarja začetek psihoterapije pri Ravnikovi, upam, da bo kaj pomagalo. Trzinka in bikica 66, kam pa sta vidve hodile na psihoterapijo?

ariel, ne vem, če smem delati reklamo psihoterapevtki. Meni je KVT zelo pomagala, mislim pa, da si v dobrih rokah tudi pri dr. Ravnikovi :oki: Tudi njo lahko vprašaš glede ADja in doziranja. :rozicodam:

Ariel mene je iz totalnega podna  z ad in individualno obravnavo na noge postavil dr.Rebolj.
Potem sem bila v Begunjah 3 tedne na sproščanju,tam sem tudi izvedela za ta naš zlati forum .
Ostalo ti napišem v zs,ko se zbudim .

lp

No, če je Bikica napisala, bom pa še jaz :sesmejem:

Bila sem pri dr. Starovasnik Barbari na Rudniku in me je tudi ob pomoči Adja spravila na noge.

tudi jaz hodim k njej in sem zadovoljna

vse dobro ti želim!

Moonica, kako pogosto pa hodiš k Ravnikovi? 1x na teden?

se ti javim na ZS

Trzinka tudi jaz hodim k Barbari - ona je men carica  :oki:

meni  je zelo pomagala, lepo jo pozdravi in povej, da mi gre dobro, saj veš moje pravo ime biki?

Ariel kje si in kako si ???

lp

Evo mene, tukaj sem :). Pred novim letos sem imela kar hudo krizo, najraje bi bila ves čas kar v postelji, nič me ni zanimalo, bila sem popolnoma otopela, utrujena, vsako najmanjše opravilo mi je bilo muka. Imela sem napade joka, skratka počutila sem se kot razvalina. Potem so prišli prazniki, punce so bile doma, malo več sem se s prijatelji družila in je bilo nekoliko bolje.

3.1. sem imela prvo psihoterapijo - po njej sem se odločila in šla končno sama iz bajte ven na sprehod. Zdaj se trudim z izpostavljanjem - sama hodim v bližnje in malo bolj oddaljene štacune, vsak dan grem na sprehod na bližnji hrib - po gozdu, kar mi vzame kako uro in pol na dan. Šla sem v kino, sicer z možem, ampak zame je bil tudi to podvig. Sem še anksiozna, to čez dan niha, so pa momenti, ko se počutim popolnoma OK. Jutri imam spet psihoterapijo, bom videla kako bo kaj.

Ariel, zelo veliko si naredila...res je to zate velik podvig, čeprav si morda ti misliš,
da ne...z malimi koraki se daleč pride... :clap:

Glede na to, da si imela samo eno terapijo, si se zelo potrudila,
nič hudega, če se kdaj pojavijo slabi dnevi...vedno lažje jih boš premagala,
ker boš imela znanje, s sprehodi si boš pridobila energijo...za izpostavljanje,
ti pa je itak samo za čestitat... :rozicodam:

En velik BRAVO... :-* :rozicodam:

Hvala Toja :rozicodam:

ariel65 zelo te občudujem ,spremljam temo že skoz. Samo tako naprej ,bravo!!! :clap: :rozicodam:

Ariel bravo  :rozicodam:

Vsak dan boš korak naprej  :)

Nikar pa ne obupaj,če se ti slučajno zgodi kak padec - takrat se pobereš in greš dalje in ne jemlji tega kot poraz,bodi ponosna nase saj si ogromno naredila  :oki:

Drži se !

lp

Julija30 in bikica66 hvala za vzpodbudo :rozicodam:.
Evo danes sem se po dolgem času sama peljala z mestnim avtobusom - šla sem na psihoterapijo, pa mi je bilo kar OK. Potem sem šla še s prijateljico na kavo :). Tako se počasi vračam v normalno življenje - upam, da bo sčasoma anksioza popolnoma popustila, tako kot pred 20 leti in da bo spet vsaj 20 let mir pred vsem skupaj ;D.

Ariel carica si  :)
Jaz na mestnem avtobusu nisem bila že ne vem koliko let  :seznojim:
Napreduješ in zelo sem ponosna nate  :oki:

Bikica, hvala :rozicodam:

ariel, večkrat pomislim nate, kako si ? :rozicodam:

Živjo,

Trzinka, hvala ker se spomniš name. Zdaj sem kar v redu, predvsem sem ponosna, ker sem se spravila od bajte in zdaj mi ni več problem sami okrog hodit. Vsak dan grem na sprehod, tudi po štacunah se odpravim, pa na roditeljske sestanke, pa na avtobus....me še malo tesnoba muči, ampak je precej boljše. Kakšen dan se že prav super počutimn, potem pa pride spet kak slabši dan.

Zadnjič sem bila tudi na ultrazvoku na kontroli in je vse OK. Zdaj bom imela kontrole na onkološkem na 3 mesece. Upam, da bo vse v redu in da ne bo kake ponovitve. Počasi bom šla v službo, najprej za 4 ure. Po svoj eže komaj čakam, ker sem se že malo nažrla biti doma.
Kako si kaj ti?

ariel65, BRAVO!!! :clap: in pogumno naprej!!!

Bravo Ariel res sem zelo ponosna nate in ti moraš biti tudi !
Moja prijateljica ima kontrole že na 6 mesecev,moj mož pa tudi - tako,da imam vsaj tukaj manj skrbi  :)
Bodi pridna še naprej,pohvali se sama - to si zaslužiš  :rozicodam:
Ne ustraši se padca,ker veš da ne bo nič narobe le malce slabe volje bo prisotne  :)

lp

Ariel  :oki:, sem zelo vesela zate. Veš tiste tesnobe se navadiš sčasoma, pa tudi izzvenela bo, če se boš le dovolj trudila pri sprostitvenih vajah. Jaz nisem tako pridna  :zardevam:
Pomembno je, da greš ven, da si se zopet vključila v življenjski tok dogodkov in da znaš uživati v malenkostih :rozicodam:

toplo te pozdravljam in čimveč lepih, sončnih dni ti želim :poljubnjej:

Živjo,

po daljšem premoru se spet oglašam. Počutje se mi je močno izboljšalo, še malo pa bo vse tako kot pred boleznijo. Občasno me še malo stisne tesnoba, imela sem tudi en manjši napad panike, ampak 95% časa sem OK. Za mano je tudi prva kontrola na onkološkem, zaenkrat je vse v redu. Uživam v teh lepih dnevih in sem veliko zunaj.
V tem času sem hodila tudi na polikliniko, k psihoterapevtki, ampak to ni bilo ravno tisto pravo - srečanje je trajalo samo 10 - 15 minut, bom morala poiskati kako drugo varianto.
Evo toliko na hitro  :)

 :rozicodam: za vse lepe stvari, ki se ti dogajajo!

Super ariel. Naj gre še tako naprej.  :oki:

ariel  :wav: odlično, le tako naprej