FORUM Nebojse.si

Čez 10 dni morem v tuj kraj,kjer še nisem bila.Me pa že sedaj grabi strah kaj če me med potjo zahakla panika,od vsega tega razmišljanja in straha se mi že sedaj vrti >:(.Lepo sem premagala samoto oz.to da sem sama doma-sedaj lepo zdržim in ni več straha,ampak ta strah it v neznani kraj se me pa močno drži,najraje bi se skrila v mišjo luknjo.Seveda me zraven najbolj skrbi,da doživim napad,pritisk se poveča in potem komplikacije,ker sem noseča.Najraje nebi šla,vendar moram.

Evak4373  :rozicodam: prav vem kako se počutiš, saj tudi mene pred odhodom v "neznano" zvija 100/h.

Pri meni je ponavadi tako, da se prej sekiram in nerviram že 2 tedna, ko pa dejansko pride do tistega dogodka ali potovanja, sem kul. Se pravi, da se sekiram "na zalogo" ter razmišljam..."kaj bo...kako bo...kaj če..."

Veš, da so vse skupaj le misli in misli lahko ukrotiš...dopovej si, da se ti ne bo nič zgodilo, da tudi, če te panika slučajno "zahakla" jo znaš "predihati" in se umirit...tako, kot si premagal strah pred tem, da si ostala sama doma, boš sedaj premagala tudi strah pred potovanjem v neznano.

Ker pa vem, da rabimo nek "plan B", da dobimo občutek obladovanja situacije, ti priporočam, da si ga pripraviš. Npr., če te bo zagrabila panika boš________________ (tukaj navedi vse tiste "pripomočke", ki ti pomagajo pri premagovanju tesnobe).

Morda se na samem potovanju zamotiš z branjem dobre knjige, poslušanjem glasbe, klepetanjem s sopotnikom...(zaposliti moraš svoje misli, da ne boš razmišljala o tem "kaj pa če..."). Če greš v kraj, ki ga ne poznaš, pa še malo pobrskaj na netu o njegovih značilnostih...spoznaj ga "na daljavo" in dobila boš občutek, da ni več tako neznan in strašen, kot se ti zdi sedaj.

Sicer pa že veš, da se ti ne bo NIČ zgodilo...in da boš zmogla tudi to potovanje spraviti "pod streho"...potem boš še bolj ponosna nase  :oki:

Nekaj o teh težavah, pa je bilo govora tudi tukaj...če ti bo kaj v pomoč:

http://www.nebojse.si/Forum/index.php/topic,8477.0.html


Drži se...pa pošlji kakšno kartico  :pomezik:

Eva...ne razmišljaj o tem..kaj bo,če bo...pojdi pogumno, kajti običajno se vse konča super... :oki:
PREVERJENO....  :)

Eva...Only thing we have to fear is fear itself. (FDR)  :rozicodam:

Razumem te, ker tudi mene začne stiskati v takih momentih. Greš sama ali še s kom? Meni pomaga, da si govorim...Vse je ok, ni razloga za nemirnost, vse je namišljeno v moji glavi. Minilo bo. Ti je že Slavka napisala....predihati in se pomiriti  :rozicodam:

o, superca  :clap: :clap: :clap: spoznaš nov kraj, nove ljudi... vidiš nove običaje... poskusiš drugačno hrano... uživaš v pokrajini... prijetno potovanje ti želim in kup pozitivnih izkušenj  :oki:

Hvala za podporo :rozicodam:.Ne grem sama,grem s partnerjem in sicer niti ne tako daleč,približno 1h vožnje.No danes sem četrt poti do tja opravila,vožnja po avtocesti :o in še to sedaj zvečer,priznam da me je malo stiskalo,vendar sem se nekako skulirala.Upam da bo šlo,če ne pa se še vedno tolažim če me zagrabi tako močno(strah me je da mi nebi narasel pritisk in bi bilo kaj narobe z mojo bebico)še vedno obstaja nujna pomoč.Ah,ko se rešim enega straha pride drugi.

ja seveda bo šlo, kako pa drugače ?!

Bom se potrudla.Vglavnem noben še ni umrl zaradi tega in tudi jaz nebom :)

Evak4373... :clap:

 :oki:



točno tako; če je le možno, se prepusti in - se imej nadvse lepo  :) :rozicodam:

Tako drage moje,preživela sem.Sicer sem bila med potjo nervozna,ampak sem prestala :oki:.Upam da bo vedno tako oz.da bo še boljše

no, se mi je zdelo, da bo tako  :)
to pa itaq  :oki:

Eva verjeti moraš vase in življenje je takoj lažje.
Tudi jaz sem se bala vsega in vseh,vendar vsak dan nekaj novega izvem in se naučim.
So padci in vzponi,vendar po padcu je velika zmaga,ker se znam pobrati  :oki:

lp