FORUM Nebojse.si

Spoštovani forumaši,

sem nova na forumu, vendar moram opisat mojo zgodbo, ker sem danes spet na tleh  :'(.

V družini imamo dedno psih motnje.

Že ko sem bila v 3, razredu oš, so me starši neko obdobje ponoči vozili na urgenco, saj sem trdila, da se dušim. Sevda se nisem, ampak občutek je bil kot da se. Se še zelo spomnem.
No, potem so se začele OKM: nisem zaspala, če nisem 5x prižgala luč, obhodila vseh kotov v sobi, 5x potrkala itd...
Po komaj par letih se je počasi umirilo, toda nikoli popolnoma. Še vedno moram kaj prisiljenega narediti  :-\.
Že od takrat pa do danes, ko jih štejem 30 sem non-stop v strahu za mojo družino, kot nora! Vedno, ko gredo kam z avtom, me morajo na cilju poklicati... Vsak dan se bojim zanje. To me tako omejuje! Ko gresta starša kam z avionom ali motorjem, sem čisto paf! Se potim, norim in nisem skoncentrirana.

Vmes sem pred 4 leti dobila močne bolečine v nogah, pred spanjem. In seveda, ko sem gledala simptome, sem mislila, da imam MS. No, to je trajalo 6 mesecev, potem me je minilo, saj kao ni bilo vključenega trzanja in  ostalih simptomov.

Lani se je zgodilo  to, da sem naenkrat prenehala making love z mojim partnerjem, ker sem menila, da morava biti zato poročena, drugače se bo komu kaj zgodilo. To je bilo lani v nov. Seveda sem ga potem "prisilila" v poroko čez 3 mesece, vendar do takrat nisva niti enkrat. Seveda sem navedla razne zdravstvene razloge, da ne moreva  ??? Čeprav ga ljubim, sem mu lagala.

 Po poklicu sem pravnica z zaključenim podipl.  študijem v tujini. No v istem času, pa tudi zadnja leta nisem zadovoljna z nobeno pozicijo na del. mestu.Vse mi je premalo in vedno težim k boljšemu! Pred poroko sem obiskovala jezik tečaj vsak dan, hodila na razna testiranja za službe, se učila in seveda bila preutrujena.

Potem pa se je začelo. Po celem telesu so mi začele trzati mišice, pa bolečine, pa mravljinčenje... Seveda mislim, da imam MS, res bolezen do katere imam itak fobijo :(. Šla sem k svojemu zdravniku. Ko mu povem na kaj merim, se mi je začel smejat in mi po moji zgodbi predpisal Paroxat in Apaurine, ker zaradi suma na MS, nisem mmogla spat, jest... Shujšala sem in se med tem tudi poročila. Od tega je minilo že 6 mesecev, vendar meni mišice še vedno trzajo. Veliko manj kot takrat, vendar mi in se res bojim bolezni. Je možno, da sem bojazen pred simptomi dejansko spremenila v simptome? Zraven vseh mojih OKM in fobij in norosti?
Ima kdo podobne izkušnje?

Hvala!

pozdravljena med nami

jaz sem se tudi srečevala  z vsemi možnimi simtomi, ravno danes sem razmišljala da imam ms. bolijo me namreč noge, trzam...
tako da te lahko razumem

Živijo marina,

a potem nisem edina? :A)

Mah, meni se to dogaja že od decembra. Pa skozi mi nekje trza (obraz, hrbet, noge, roke) pa občutek imam, da me nekje mravljinči (na koncu nosa npr.), pa vsake toliko čase imam bolečine v nogah, rokah... In valda imam ves čas v glavi vklopljen senzor in res vse čutim! Drugače se fizično počutim super, imam kondicijo, nič se mi ne vrti al kaj podobnega. Samo do MS imam fobijo že izpred 4 let, ko sem slučajno iz firbca nekje prebrala simptome. In sem sedaj zaradi tega dejanja res jezna nase!  >:(

Aja, pa v prejšnji službi je imela MS mama od šefice in ena zunanja sodelavka, tako da sem bila čisto prestrašena od tega. Potem pa se še meni začne trzanje vsega kar je mogoče!  :'(

Tu na forumu je veliko napisanega o OKM. Bojazen pred simptomi se ne more spremeniti v dejansko bolezen.


http://www.nebojse.si/Forum/index.php/topic,9285.0.html

http://www.nebojse.si/Forum/index.php/topic,7284.0.html

http://www.nebojse.si/Forum/index.php/topic,8394.0.html

Cincila,

pozdravljena med nami.. :rozicodam:

To menim, da je že slab začetek, saj verjamem v MOČ MISLI, da si lahko sama prikličeš simptome določene bolezni, zato prosim..prenehaj s tem smotanim razmišljanjem  :nehvala: ker samo škodi! Razmišljaj, DA NI NIČ NAROBE in če imaš le simptome kot so strah, trezljaji in občasno mravljinčenje, so simptomi duševne bolezni, katere lahko z vajami in raznimi tehnikami omiliš ali celo premagaš zato..se ne OCENJEVAT KOT NORO ALI DA IMAŠ MS, KER JO NIMAŠ, OKEJ? :oki:

Moj prijatelj jo ima in ti povem, da se je tako močno angažiral v boj proti njej (klasična + alternativna medicina!!), da se mu je stanje izboljšalo za 40% in še zdravniki se čudijo..torej, se da premagat marsikaj, če si tole želimo..ne kliči pa neg k sebi ali išče le poz stvari s  :srce-utrip: in dušo..


                                                   Dušica

Dušica hvala  :)
Ja saj probam odmisliti, samo potem, ko sem najbolj sproščena, spet nekje trza  :(.

Kot sem povedala, mi je zdravnik predpisal Paroxat. Jemljem ga od januarja, ampak ker bi rada zanosila, moram prekiniti. Sedaj jemljem samo še 1/3 na dan, ker imam obupne odtegnitvene simptome.

Ad-ji so mi precej pomagali. Čez poletje praktično nisem nič paničarila in trzanje se je omililo.
Za vsak slučaj imam vedno pri sebi Apaurine, ki jih vzamem le, ko sem čisto na koncu in me je neizmerno strah MS. Čez poletje so bili Apaurini nedotaknjeni, saj sem zadevo nekoliko odmislila. Ta teden pa... trzanje je spet nekoliko pogostejše in včeraj sem se mogla "zadeti" s tem apaurinom. Res sem razočarana nad seboj.  Mogoče se je ponovilo zato, ker jemljem le 1/3 Ad-ja.

Aja pozabila sem povedati, da sem prej seveda googlala o MS in potem sem bila čisto paf, ker itak imam nekatere simptome. Zdravnik mi je zato prepovedal googlanje  :sesmejem:.

Cincila  :rozicodam:

Prav gotovo nimaš MS, kajti, ko si jemala polno dozo Paroxata o tem nisi razmišljala, sedaj, ko ga zmanjšuješ pa so občutki in strah spet prišli na plano.

Res je najbolje čimmanj brskati po zdravstvenih straneh, ker potem si še dodatno prikličeš simptome in si dejansko v začaranem krogu.

Morda bi probala s sproščanjem, da sprostiš napetost v mišicah in se notranje umiriš.

Sicer se s podobnim problemom ubada tudi članica "analiza", ki je pred kratkim opisala svojo težavo v temi "Mož mi noče več pomagati".

http://www.nebojse.si/Forum/index.php/topic,9328.0.html


Te pa popolnoma razumem glede tvoje skrbi za svoje bližnje, ker sem jaz ravno takšna. Skoz preverjam, če je vse ok...Že kot otrok sem imela poseben ritual, da sem se pomirila in sploh zaspala...Življenjske okoliščine nas pač prisilijo, da sprožimo v sebi neke obrambne mehanizme in varovala, ki nas potolažijo in naredijo naš svet varnejši.

Si morda kdaj razmišljala o obiskovanju psihoterapije? Morda KVT? S to terapijo vzameš moč v svoje roke in ti upravljaš z mislimi, ne več obratno.

http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=855&Itemid=83

Drži se in želim ti, da čimprej najdeš mir in zadovoljstvo znotraj sebe  :rozicodam:

Slavka, hvala  :rozicodam:

Upam, da zdržim brez Ad-jev. Mah najhuje je to, da me trzanje najde, ko sem najbolj sproščena. Potem pa še čuden občutek na jeziku, pa kakšno ustnico mi zategne... pa sem spet na tleh.

Drugače tudi moja mama jemlje ad- Helex. Ona pa je v mojih letih mislila, da jo bo kap. Npr. bolečine v eni roki in podobno. To še vedno traja pri njej. Ma mene pa tega sploh ni strah. Strah me je edino MS, nobenega raka, kapi ali podobnega.

Je pa zanimivo, da so se te stvari začele dogajati, ko sem bila max pod pritiskom: služba (velik stres, ko bi najraje umrla), poroka, želja po nov službi, vsak dan popoldanski tečaji, selitev... in preutrujenost. sedaj se me pa kar drži, četudi sem bila vmes že na dopustu.

Zdravnik mi je rekel, da je zanj MS komaj, ko 14 dni ne čutiš uda. Pa še takrat gre lahko za nekaj drugega. In da so vsi predhodni simptomi značilni tudi za anksioznost. Joj, da bi le lahko tako razmišljala in ne preučevala vsakega trzljaja in ščemenja.

Mah itak sem težek primer  :o. Da ne govorim, da sem tudi že anoreksijo in bulimijo prebolela.
Mislim, da je vse to nekako povezano.

Kar je pa najbolj smešno... ostali ljudje me imajo za zelo normalno osebo s perfect življenjem, dobro službo, dobrim možem... Saj je vse res, samo moja notranjost je pa čista zmešnjava  :o in neprestana borba  :'(.

Pozabila sem napisati, da k nevrologu me je pa tako strah iti, da ne bi mogla niti mrtva! Ni šans! Strah me je, da bi potril moje sume in potem bi bilo zame konec!

O psihiatru sem že razmišljala, vendar ne poznam nobenega, pa tudi čakalne vrste so dolge. A ve kdo za koga? Kaj pa homeopatija? Sem slišala, da homeopati odpravljajo trzanje ali pa kiropraktik?

Do sedaj sem bila 100%, da lahko to odpravim sama oz. AD-ji, vendar se že kar vleče.

Ker resno delava na zanositvi me zanima ali me bo mogoče to pomirilo? Da bom prenehala gledati na trzljaje in MS ter mislila na otročka.

Cincila  :rozicodam:

No, vedno več ko poveš, manj se čudim, da te mučijo dotične težave. Ko se človek preveč izčrpa, prične psiha delovati na način "zaviranja", torej...če se ne znamo drugače ustaviti, smo se primorani zaradi določenih občutkov, ki jih v nas sproža anksioznost.


Tudi meni se prične tesnoba ponavljati in z njo vsi pripadajoči simptomi, ko sem preveč obremenjena...trenutno sem prav gotovo, vendar niti ne morem drugače, kot, da počakam, da se zadeve umirijo. Poizkušam pa vsak dan vsaj malo poskrbeti zase...sprehod...počitek...brezdelje  :kiselnasmeh:


 :ne: nisi...ne razmišljaj tako. Vse se da uredit...kjer je volja, tam je pot  :oki:



Sva že dve  :kiselnasmeh:

Ne rabiš hodit k nevrologu, bolje je it k psihoterapevtu, prav gotovo. Ne vem, če bi ti homeopat ali kiropraktik odpravil trzanje, kajti vse te občutke ti sprožajo strahovi, ki so zakopani v tebi. Že tvoja mami se je ubadala s anksioznostjo, torej ti zadeva ni nepoznana.


Pa tudi ona ni doživela infarkt, temveč je doživljala napade tesnobe....

Tukaj je seznam terapevtov, mogoče ti bo kaj v pomoč:

http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=27&Itemid=84

Slavka, hvala.

Danes mi je že mnogo bolje, mislim, da sem do sedaj trznila samo 1x, kar je uspeh  :clap:.

Verjetno ste me vsi pomirili v podzavesti. ker vedno mi je bilo čudno, kajti ko sem bila čisto mirna in brez trzljajev mi je potem podzavest čez par minut zadala trzanje, čeprav se nanjo sama nisem spomnila- kokr nož v hrbet, da ne bom preveč prepričana, da sem ok. In potem so bili vzponi in totalni padci. Tak se je zgodil na dan, ko sem se prijavila na forum. res sem potrebovala potrditev od podobnih primerov, da sem verjetno zdrava.

Upam, da bo to stanje trajalo, in da neham trzati.

No, imam pa vseeno danes spet ta odtegnitveni od Paroxata. To mi pa tako najeda... Sedaj jemljem vsak drugi dan po 1/3 in dan, ko sem brez je v glavi obupen. Kot rahla vrtoglavica, omotičnost...ko ga pa vzamem, sem pa čezpol ure ok, brez omotice. To je res ena droga  :kadim:.

Uživajte na ta lep sončen dan   :sunny:

Cincila,

Če bo potrebno, pejdi in ne sekiraj se...nič ne bo narobe..resnici v oči! :rozicodam:

In ker bo kmalu  :binkybaby: na poti, vzemi vse bolj z lahkoto in  ;D..pusti one simptome, ki itak izginejo..ne daj jim pomembnosti in osredotoči nase in na partnerja, okej?

Smo s teboj... :rozicodam:


                               Dušica

Ah,danes je spet mal slabše. Spet mi trza rama in stegno. Pa jezik me je mal zamravljinčil in sem spet vsa panična, da se kar tresem od strahu red MS.  :'( Pa sem ponovno mal nižje. Očitno je res čas, da pokličem psihiatra, ker tile vzponi in padci so grozni!  :'( :'( :'(

Tako, done deal. Danes sem se naročila k psihiatru, ki ga imam že v ponodeljek. Slučajno ima uro frej.  :wav: Poročam, kaj mi bo rekel. Upam, da kaj dobrega, in da lahko preneham s temi Paroxati, ker si pri 30-ih res želim otročka. LP

Cincila  :wav: bravo...


Ti privoščim iz vsega srca, da boš kmalu, namesto o bolezni, razmišljala o vozičkih...pajackih...dudah...  :A)

Sporočam, da sem bila danes pri psihiatru in sem le še bolj potrta :(. Pa tako dobro mi je bilo spet včeraj in danes zjutraj...
Skratka, pridem v ordinacijo in me dr. vpraša kaj je moj problem. Šok! Sploh me ni gledal. Potem mu nekaj začnem, da imam pač strah, da sem bolana in OKM in ne vem kaj še..., in da bi rada zanosila. 
Potem me vpraša ali kaj jemljem in ali si mislim, da bo potem z nosečnostjo vse izginilo in se začne smejat. Skratka, jaz mu razložim, da imam trzljaje in da se bojim, da je to MS, nakar mi prepove branje zdrav. forumov, ker je tam 2/3 totalno škodoželjnih ljudi. Potem mi pove, da je trzanje lahko psihosomatsko, da pa je tudi tipični znak MS, in da razume zakaj se bojim. Samo mi očita, da nisem dohtar, in da ne morem sama zaključevat. To me je čisto pribilo na tla.Se pravi lahko imm MS, lahko pa ne, samo mi ni niti pustil povedati od začetka kakšne težavse sploh imam. Jaz imam za seboj precej dolgo zgodbo, ki bi mu mogoče mrsikaj razjasnila. Od tega kako sem sploh dobila fobijo do MS in kako imam sedaj res neke simptome, do tega kako sem bila namišljeno bolana že kot otrok in kako sem prebolela anoreksijo, bulimijo, in kako sem pred 4 leti že enkrat "bolehala" za MS. NIČ! Nič mu nisem mogla povedati. Potem mi je predpisal Lexaurin in rekel naj preneham s Paroxati in to je to. Kaj se bo zgodilo z menoj, pa da bo pokazal čas. Se vidimo čez 2 meseca...

Sploh ne vem, če bi še šla, saj ga očitno ni zanimala moja zgodba, temveč samo, da mi nekaj novega predpise in mi pove naj neham gledati forume.

 :026: :026: :026: :026: :026:

Cincila  :rozicodam: očitno si res naletela na nekoga, ki nima človeškega čuta...žal  :(

Ne vem, če je rešitev v Lexaurinih...oz. prav gotovo NI  :ne: Ali imaš možnost pridobiti še kakšno drugo mnenje...da greš do drugega psihiatra ali pa se naročiš k psihoterapevtu na pogovor.  :unsure:

Res rabiš pogovor in tudi ustrezna obravnavanje, kar pa tole danes vsekakor ni bilo...  :ne:

Živijo Slavka  :A),

ja mislim, da sem totalno falila, in da dejansko rabim psihoterapevta. A morda veš kaj o Maruši Zaletel? Dela v Kranju. Baje je ugodna in dobra, samo to sem slišala nepreverjeno. Psihiatri preveč dohtarsko pristopijo, sploh ta gospod danes  ???. Edini plus je bil, da je bilo zastonj, ker ima koncesijo. Tega sploh nisem vedela :-[. Vendar me je samo v večjo luknjo stlačil. Pa te tablete... No, danes začnem s pilatesom, mogoče bo to kaj pomagalo  :onaposlusa:.

Živijo,

mislim, da sem našla svojo "bolezen", ki je seveda posledica moje anksioznpsti. Reče se ji BFS.
Če ima še kdo probleme s trzanjem naj prebere:
 http://www.nextination.com/aboutbfs/forums/viewtopic.php?t=200

Cincila popolnoma se prepoznam v tvojih stavkih v tej temi!!  :'( Mi je po eni strani lažje, ker vidim, da nisem edina, ki se ukvarja s takimi problemi, po drugi strani pa mi je hudo, zelo hudo... :jok:

Meni so se začele težave pojavljanti pri 22 letih, torej 2 leti nazaj. Najprej trzanje, potem prebiranje forumov kjer sem se prepoznala v znakih MS. Nato totalni panični izpadi, vsak dan... s pomočjo vez sem dobila magnetno resonanco, kjer niso opazili nič posebnega,..bila sem pomirjena za 5 dni, nato pa spet slabo počutje, in šele takrat sem začela razmišljat, da nujno potrebujem pomoj psihiatra, čeprav se še vseeni nisem pustila nikomur prepričat, da je z mano vse ok  :ne:
Po vseh možnih preiskavah in paniki, sem začela jest Cymbalto, najprej 30mg, nato 60mg. Zdravila sem jedla samo 8 mesecev, prekratek čas...To čutim danes...

Skratka 1 leto je odkar Cymbalte nisem jedla, v zadnjih dneh pa bum! spet vsi fizični znaki...bolečine v rokah, nogah, pekoč občutek, trzanje, bliskanje pred očmi...vse kar se mi je dogajalo 2 leti nazaj. Na novo pa se je pojavila vrtoglavica, slabost in šumenje v ušesih... :(

Ker se mi je stanje v parih dneh močno poslabšalo, sem danes zjutraj spet začela jemat Cymbalto. Naj povem, da sem bila z zdravilom zelo zadovoljna, razen začetne slabosti nisem imela hujših stranskih učinkov...mogoče upad libida.. Tako da sem danes kar precej "zadeta" ko tole pišem... :o

Seveda sem v zadnjih dneh moje bližnje začela obremenjevat s tem da moram ponovno na magnetno resonanco, na pregled glave itd... in seveda so mi skušali vsi odpreti oči, da se mi dogaja podobno kot 2 leti nazaj...Tako da sem sklenila, da začnem s Cymbalto, preden se sama sebe napsihiram z vsemogočimi nevrološkimi diagnozami...od MS, do raka...itd. Tokrat mislim, da bom zdravila jedla dalj časa, predvsem pa poleg psihiatrinje začela obiskovat še psihoterapevta, ker hočem zadevi prit do dna!!

Cincila kakšne imaš izkušnje s Cymbalto? Povprašaj psihiatra...Meni je res pomagala, samo sem ga pobiksala ker sem očitno prezgodaj zaključila s terapijo...

Sem pa sama že veliko prebrala o Fibriomialgiji...Zadeva je logična, ampak po drugi strani se pa jaz itak velikokrat najdem v vseh simptomih in znakih neke bolezni, tako da me je pošteno strah, da ne bom kmalu popolnoma nesposobna pretehtat morebitnih bolečin in težav...

Pozna mogoče kdo kakega psihoterapevta, ki se ukvarja s podobnimi hipohondri kot se jaz?
Hvala za odgovore!

Pozdravljena  :rozicodam:

a si mogoče kliknila na povezavo, ki sem jo dala na prejšnjih postih? Na Bfs forum? Je sicer ameriški, vendar se milijon ljudi tam gor srečuje s podobnimi težavami, kot jih imava midve.
Vsi trzajo, in to precej več kot jaz in ti  :-[, eni non-stop trzajo. Npr. 100x in več v minuti v različnih delih telesa.
Jaz sem trenutno malo bolje, predvsem (verjetno) zaradi spoznanja BFS-ja, ki ni nevarno.

Še vedno trzam, vendar le parkrat dnevno. Npr. včeraj sem ene 3x čisto malo na različnih delih telesa (triceps, zadnjica, brada). Prej sem mnogo bolj... Tam na forumu je tudi veliko veliko takšnih, ki trzljaje povezujejo z anksioznsotjo in pretiranim strahom, ki se na koncu spremeni v trzljaj.
Glede bolečine pa, sem govorila s farmacevtom, ki dela za Cymbalto- da ta res ublaži bolečine, ki izhajajo iz psihe. Razložil mi je, da imamo "anksiozneži" razsuto ravnovesje, ki ga ima zdrav človek. Prag bolečine se uravnava nekje v zg. hrbtenici, pri vratu. Zdrav človek zato določene bolečine ne čuti, ker jo hrbtenica uravna, ker pa imamo to razsuto, jo pa čutimo, ker nam ta del ne funkcionira.
Priporočam ti tudi masažo- sem bila sama in je fenomenalno. Baje imam čisto zategnjen hrbet, le zakaj  :sesmejem:

LP :rozicodam:

Sem na hitro preletela link, ki si ga prilepila, ampak sem bila včeraj tako slaba, da se nisem mogla zbrat in prebrat cele zadeve...
Sem pa naredila eno bedarijo oz. ne vem sploh ali sem naredila prav ali narobe... Včeraj sem vzela 30 mg Cymbalte, z namenom, da spet posežem po zdravilih...čez dan sem bila seveda zadeta in omotična do konca, misli pa so bile dokaj pozitivne, ker sem se prepričevala, da bo kmalu bolje. Ponoči pa groza... to se mi 2 leti nazaj ni zgodilo niti enkrat ko sem jedla tablete...totalno panična, nemirna, prestrašena, kot da nebi bila v svojem telesu...groza..
Tako da sem sklenila, da se poskusim borit brez tablet, ker sem se res prestrašila ponoči...
Upam da mi uspe...psihiatrinjo sem ravno zamenjala, imam čez 14 dni uro. Še vedno lahko takrat začnem s tableti, če bo šlo stanje navzdol. Ampak sem pa odločena da grem čimprej k enemu psihoterapevtu(ko dobim kako dobro priporočilo).
Totalno sem v dilemi glede tablet. Prvič sem bila samo 8 mesecev na Cymbalti in psihiatrinja mi je rekla, da če se mi zadeva ponovi, da bom morala tablete jest 1-2 leti.. ampak nekako me je strah tega da jem tablete in potem spet po določenem času pristanem na istem, zato pa resnično upam da se mi s pomočjo drugih metod uspe izvlečt iz tega sranja.

Zanimivo glede masaže.. jaz sem bila ravno v soboto po doooolgem času na zelo grobi tajski masaži, in dejansko so se bolečine začele krepit od nedelje naprej...Tako da bo treba tudi na masažo začet malo pogosteje hodit, da se kanali mal prepucajo  :sesmejem:

Ojla,

to kar se ti je dogajalo ponoči, kot da nisi v svojem telesu še kako poznam. Dogajalo se mi je 5 let nazaj  :'(. Čista beda! vem kako je. In to je vse samo psiha, ki te obvladuje. ne daj se ji! Jaz se skušam braniti vseh tablet! Trenutno samo še kako četrtinko Paroxata vzamem, ker ne prenašam odtegnitvenega sindroma in kdaj pa kdaj polovičko Lexaurina in to je to.

Se bom raje posvetila pilatesu, masažam in sprehodom  :A). Mislim, da je to še najboljši recept. Sem pa trenutno veliko bolje, upam ,da ostane tako.

Aja, pa čimprej na masažo!
Jaz grem drug teden še na Bownovo terapijo.
In res...preberi si tisti forum iz mojega linka. Meni je zelo pomagal!

Cincila danes mi je mami kazala mail ki ga je dobila od kolegice in sem se takoj spomnila, da ti lahko posredujem informacijo...skratka en gospod je v mailu na veliko hvalil magnezijev klorid, ki ga je začel jemat zaradi dolgoletnih bolečin v hrbtenici. Sem pa sama pogooglala in zasledila, da naj bi bil zelo učinkovit pri tremorju( trzanju), bolečinah v mišicah in še in še... Se ga pa dobi v večini lekarn, tako da bom poskusila z njim..

Trenutno bi pojedla vse možne prehranske dodatke, samo da nebi šla nazaj na ad..Imam pa zaenkrat še močno voljo, da se tej paniki uprem in opažam, da mi v družbi ljudi poplnoma uspeva.. Problem je samota in prosti čas, ki ga namesto za sprositev podzavestno preživim v razmišlanju o bolečini, bolezni itd... Ampak se ne dam... vdih izdih  :P  Good luck!

Evita, imam magnezij, ja pomaga. Pomaga pa tudi B kompleks.
Vendar, lahko trzaš tudi, če imaš preveč B kompleksa, npr, če si kak bilder in jemlješe veliko dodatkov. Načeloma pa pomanjkanje teh reči povzroči trzanje, pa tudi pomanjkanje kalcija.
V bistvu je tukaj sper povzava s stresom- stres uničuje magnezij v telesu. In ga čisto posrka  ???.
Je pa fora, da se magnezij in kalcij uničujeta- moraš vedeti kateri ti primanjkuje. Če ti primanjkuje kalcija in ti jemlješ Mg, potem bo stanje še slabše. Ah, hmalu bom nevrolog  :sesmejem:.

Glej, nič ti ni. Meni verjetno tudi ne... Imava pa neverjetno zakompleksano psiho, ki je čisto udarla na telo. Kopičilo se je pa že bilijon let v naju.

LP

Spet jaz... hipohonder..

Nekej dni že jemljem algo klorelo v upanju, da se mi uredi prebava... In včeraj sem jo popila na dokaj prazen želodec, nato pa še kaki 2 uri nisem jedla... S fantom sva se ravno peljala priti Ljublani na martinovo večerjo in seveda jaz namesto večerje in družbe fanta in prijateljev, stojim na mrazu, bruham in komaj živim  :sesmejem: 

No... da ne govorim kakšne misli so me vmes obhajale: od tega, da je slabost sigurno zaradi stalne vrtoglavice, pa da bom šla vsak čas na urgenco in naj že naredijo nekaj z mano(čeprav ne vem kaj), pa da je nekaj z želodcem narobe in da je to itak povezano z mojo prebavo, ker je verjetno že vse gnilo tam... In ko prideva domov, slabost k sreči pojenja, ampak sem čutila, da se tisti zvarek od alge premika proti črevesju, kar me je pomirilo, da je sigurno to to...

Itak sem se zapodila na internet in pregledala če je slabost možna od te alge in je.. No in pridem do naslednjega odstavka, kjer piše, da alga lahko poveča simtome pri avtoimunskih boleznih( torej multipli sklerozi itd.) in jaz spet okamenim... Potegnem črto, da me mišice bolijo in mi trzajo in ima pekoče, težke roke verjetno zato, ker pijem algo zadnje 2 tedna, ta pa naj bi vplivala na simtome pri MS...

Ne vem zakaj me čisto vsaka informacija, ki napelje na nevrološko bolezen totalno iztiri... Non stop se poskušam borit in si dopovedovat, da je vse ok. Nato pa spet pomislim, da sem bila na magnetni resonanci že 2 leti nazaj in se je od takrat naprej sigurno nekaj spacalo v moji glavi... Za znoret!!!

Morala sem se malo razpisat...

Evita  :rozicodam:

Tvoje misli so te potegnile v to, da si pričela verjeti kako zelo si bolna, pa čeprav veš, da je bila včerajšnja slabost le zaradi tega, ker ti je v želodcu "obležala" chlorela.


 :ne: ne zato, temveč zato, ker si ti o tem prepričala samo sebe. V takem primeru je najbolje čimmanj brskati po internetu in brati stranske učinke in se samodiagnosticirati.



Nekaj "moramo" imeti, da nas spravlja ob pamet...  :kiselnasmeh: Jaz sem se spopadala s hudo anksioznostjo, bila sem omotična, vrtoglava, imela sem meglen vid....in sem bila prepričana, da imam tumor na možganih. Sama sebe sem namreč prepričala v to, da ti simptomi ne morejo biti le zaradi tesnobe...vendar so. Ker so izginili, ko sem pričela s sproščanjem, psihoterapijo in drugačnim razmišljanjem.

Sedaj me občasno še vedno "napadejo" ti občutki, vendar vem, da niso posledica neke hude bolezni, temveč povečane tesnobe. Ker, če bi bili posledica bolezni, bi jih občutila vedno in ne le nekajkrat na leto. Tudi psihoterapevtka mi je povedala, da sploh ne moremo vedeti, kakšne telesne občutke vse nam lahko prikliče psihična stiska.

Vedi, da bo minilo, ko boš svoje strahove ujela in jih pričela nadzorovati oz. jih odstranila, kajti le oni ti nagajajo....nič drugega ni narobe s tabo.

Slavka hvala! Res sem vesela, da obstaja tale forum, ker me prebiranje velikokrat pomiri, saj vidim, da obstaja še mnogo takih kot sem jaz, ki jim psiha povzroča fizične bolečine.

Če trezno razmislim, sem bila od poletja naprej res pod stresom, ki bi lahko spet priklical trenutno stanje. Trenutno sem v fazi menjave psihiatra..v četrtek grem prvič...s pedopsihiatrinjo sva zaključili, ker zaključujem faks in se bom januarja redno zaposlila...

Ne vem ali je to kar se meni dogaja depresija, anksioznost, panična motnja,..? Pojma nimam kaj naj se urstim.. Mislite, da je smiselno, da poleg psihiatra začnem še s psihoterapijo? AD- jev zaenkrat nebi rada spet jedla, če bo šlo navzdol jih pa pač bom. Mogoče bi mi pomagala tudi kaka knjiga na temo hipohondrije in fizičnih bolečin pri depresiji... po drugi strani si bom pa mogoče na tak način pridelala še kake nove simptome, glede na to da sem tako občutljiva na vsak stavek pri prebiranju razne literature v zvezi z boleznimi...
ah ja...sej bo!! mora bit !! ;D

si si že kar sama odgovorila v prevem stavku in jap, vse troje naenkrat sem doživljala jaz, ravno zaradi šoka in stresa in seveda je smiselno it na psihoterapijo. Če ti uspe brez ADja :oki:, če ne, pa glej, da ne boš trpela predolgo :rozicodam:

Evita  :rozicodam:


Evo...nekaj si že sama ugotovila. Tudi menjava psihiatra ni čisto zanemarljiva situacija, pa tudi zaključek faksa in pričakovanje zaposlitve...kar nekaj stresorjev je, ki povečujejo tvojo nesigurnost in tesnobo...hkrati pa tudi simptomatiko, ki jo občutiš.


http://www.ezdravje.com/si/zivcevje/anksioznost/

http://www.burnout.si/sl/psihopedija/o-osebnosti/samopodoba/63-panicna-motnja.html

http://www.ezdravje.com/si/zivcevje/depresija/



 :oki: ko zboli duša, jo je treba pozdraviti...ravno tako, kot rano na roki oskrbimo in jo počasi pozdravimo, je potrebno tudi ranjeni oz. prestrašeni notranjosti posvetiti pozornost....nič ni prišlo kar samo od sebe, zato tudi odšlo ne bo. Če imaš možnost, ti vsekakor priporočam psihoterapijo, s pomočjo katere boš ozavestila svoje probleme ter jih postopoma tudi razrešila.


Priporočam branje:

http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=754


Želim ti lep dan  :rozicodam:

 

hvala obema...

v mislih imam take grozne slutnje glede ms, da me je kar sram pisati...
Danes mi misli že cel dan uhajajo 2 leti nazaj ko sem opravila magnetno resonanco, lumbalno punkcijo, emg, itd... In ne da mi miru nekaj... ko sem opravila magnetno resonanco, sem dobila izvid, kar je nevrologinja opisala kot dokaj normalno stanje, v delu možganov je bilo le neko hiperaktivno področje in me preventivno poslala 1 mesec kasneje na lumbalno punkcijo... Itak sem bila že vmes totalno na tleh ker izvid ni bil popolnoma bp, ampak izvidi lumbalne punkcije so bili pa k sreči bp.

Skratka hočem povedat, da je v tistem času do izvidov Cymbalta že začela delovat in bila sem pomirjena da je vse ok. Pozabila sem na tisto opombo iz izvida magnetne resonance...
Ampak dones sem se pa totalno spet obesila na tista 2 stavka in mi ne gre iz glave in vse obračam na to, da se je takrat v možganovini sigurno nekaj začelo delat...

A mislite, da če bi bila dejansko nevrološko bolna, da bi imela bolečine kljub ad-ju. Ker do sedaj sem bila popolnoma ok...Čudno mi pa je da sem tablete nehala jest že 1 leto nazaj in me šele sedaj zopet vse boli, trza, pred očmi se mi bliska(čakam na okulista), težave imam z ravnotežjem, skratka imam vse znake, za katere imam črne misli, da je to vse povezano z ms... Dones sem spet iskala neke informacije glede oči, bliskanja( kao odstop mrežnice) in spet nekako prijadrala do foruma bolnikov z ms, naprej pa sploh nisem gledala ker totalno zmrznem... :seznojim:

Res me je kar malo sram, ker pišem o teh svojih trapastih razmišljanjih, ampak resnično ne vem kaj naj... Naj grem samoplačniško na magnetno spet? me je kar groza tistega tunela, še bolj pa izvida... :'(

hvaležna sem vam za vsak odgovor, domače mi je grozno obremenjevat, ker non stop eno in isto govorim, oni me prepričujejo da je psiha... Sploh pa se je mami v zadnjem letu ponovil rak na dojki in vem, da se o vsem glede mene sekira še 6krat boll in se čutim odgovorno za njeno zdravstveno stanje, ker me ima najraje in bi zame naredila vse. Niti jokat ne morem no :jok:

Evita draga, nehaj prosim  :rozicodam:
Bodi močna, s tabo ni nič, res, si pod stresom, mogoče zato, ker je tvoja mama bolna...
Glej, a si si prebrala kaj na Bfs forumu? Takšnih kot si ti in jaz je bilijon.

Ej in uno, ko te vrže na forum MS... tudi mene, vedno in ravno tako kot ti, ne berem naprej, samo otrpnem od strahu. VENDAR- moraš vedeti, da na forum MS pišejo (v velikem %) ljudje, ki samo MISLIJO, da imajo MS- zato te potem vrže na ta forum. Dejnsko se kot ti sprašujejo kaj je z njimi. Tudi to sem med drugim prebrala na Bfs forumu in res je tako  ;D. In še vsi na tistemu forumu imajo samo Bfs, sploh ni nobenega, ki bi mu odkrili Ms, pa imajo orng simptome. Znaš angleško, da lahko bereš ta forum?

Aja, bom postala (sej sem že nekje na forumu) kakšni vse so simptomi anksioznosti, stresa itd... boš videla, da je bolj verjetno od ms.

Bolečine so pa itak normalno pri vsakem, ki se spopada z ankso- saj sem že nekje napisala, da imamo razsuto uravnavanje praga bolečine- to naredi stres.

Simptomi anksioznosti:
Common anxiety symptoms include:
Body (anxiety symptoms commonly associated with the body in general):
Allergy problems, increase in allergies (number, sensitivity, reactions, lengthier reactions)
Back pain, stiffness, tension, pressure, soreness, spasms, immobility in the back or back muscles
Blanching (looking pale, loss of color in the face or skin)
Blushing, turning red, flushed face, flushed skin, blushing, red face or skin
Body aches, parts of or your entire body feels sore and achy, feels like your body and muscles are bruised
Body jolts, body zaps, electric jolt feeling in body, intense body tremor or “body shake”
Body temperature increase or decrease, change in body temperature
Burning skin, itchy, “crawly,” prickly or other skin sensations, skin sensitivity, numbness on the skin
Burning skin sensation on the face, neck, ears, scalp, or shoulders
Buzzing sensation in the feet, toes, hands, fingers, arms, legs
Chest pain, chest tightness
Choking
Chronic Fatigue, exhaustion, super tired, worn out
Clumsiness, feeling clumsy, co-ordination problems with the limbs or body
Cold chills, feeling cold
Craving sugar, sweets, chocolate, usual craving for sugar and sweets
Difficulty speaking, moving mouth, talking, co-ordination problems with the mouth or tongue
Dizziness, feeling lightheaded
Dizzy, feeling dizzy
Electric shock feeling, body zaps
Excess of energy, you feel you can’t relax
Falling sensation, feel like your are falling or dropping even though you aren't
Feel like you are going to pass out or faint
Feeling cold or chilled
Feel wrong, different, foreign, odd, or strange
Flu-like symptoms, general malaise, feel ill, like you are coming down with a flu
Flushed face, red face, flushed skin
Frequent urination
Head Zaps
Heart palpitations, racing heart
Hyperactivity, excess energy, nervous energy
Increased or decreased sex drive
Infection - increased infections, persistent infection
Mouth or throat clicking or grating sound/noise when you move your mouth or jaw, such as when talking
Muscles that vibrate, jitter, tremor, or shake when used
Muscle twitching
Nausea
Nausea vomiting

Neck, back, shoulder pain, tightness/stiffness
Night sweats, waking up in a sweat, profusely sweating at night
No energy, feeling lethargic, tired
Numbness
Numbness tingling, numbness and tingling
Numbness and tingling, and other skin sensations on hands, feet, face, head, or any other places on the body
Persistent muscle tension, stiffness
Pounding heart, heart feels like it is beating too hard
Pulsing or throbbing muscles. Pulsing or throbbing sensation.
Rib or rib cage tightness, pressure, or feeling like a tight band around the rib cage
Sexual Dysfunction, sexual uninterest
Shooting pains, stabbing pains, and odd pressures in the neck, head, or face
Shooting pains in the face
Shooting pains in the scalp or head
Skipped heart beats
Sore or tight scalp or back of the neck
Startle easily
Sweating, uncontrollable profuse sweating
The floor feels like it is moving either down or up for no reason
Tightness in the ribs or rib cage area, may also feel like a tight band around the ribs or rib cage area.
Tingling sensations, anywhere on the body, including the hands, feet, legs, arms, head, mouth, chest, groin area
Throat or mouth clicking or grating sound/noise when you move your mouth or jaw, such as when talking
TMJ
Trembling, shaking, tremors
Twitching
Unsteadiness, dizziness, feeling dizzy or lightheaded
Urgency to urinate, frequent urination, sudden urge to go to the washroom (similar to urinary tract or prostate infection symptoms)
Warm spells
Weak - feel weak, weakness, low energy, light, soft, like you may faint
Weak legs, arms, or muscles
Weight loss, weight gain
Chest (anxiety symptoms commonly associated with the chest area):
Chest tremors, trembling in the chest, chest feels like it is vibrating
Chest pain or discomfort
Concern about the heart
Feel like you have to force yourself to breath
Find it hard to breath, feeling smothered, shortness of breath
Frequent yawning to try and catch your breath
Heart Palpitations – beating hard or too fast, rapid heartbeat
Heart - Irregular heart rhythms, flutters or ‘skipped’ beats, tickle in the chest that makes you cough
Pounding heart, heart feels like it is beating too hard
Rib or rib cage tightness, pressure, or feeling like a tight band around the rib cage
Emotions (see mood) (anxiety symptoms commonly associated with emotions, mood, and feelings)
Fears (anxiety symptoms commonly associated with fear):
A heightened fear of what people think of you
Afraid of being trapped in a place with no exits
Constant feeling of being overwhelmed.
Fear of being in public
Fear of dying
Fear of losing control
Fear of impending doom
Fear of making mistakes or making a fool of yourself to others
Fear of passing out
Fear that you are losing your mind
Fears about irrational things, objects, circumstances, or situations
Fears of going crazy, of dying, of impending doom, of normal things, unusual feelings and emotions, unusually frightening thoughts or feelings
Heightened self awareness, or self-consciousness
Need to find nearest washrooms before you can feel comfortable
Need to seat near exits
Head (anxiety symptoms commonly associated with the head):
Brain fog
Burning, itchy, tight scalp
Dizziness
Dizzy
Dizziness or light-headedness
Frequent headaches, migraine headaches
Feeling like there is a tight band around your head, pressure, tightness
Head, neck or shoulder pain, tightness/stiffness
Head zaps, head tremors
Giddiness
Numbness
Numbness tingling, numbness and tingling
Shooting pains, stabbing pains, and odd pressures in the neck, head, or face
Shooting pains in the face
Shooting pains in the scalp or head
When you close your eyes you feel like are beginning to, or will, float upwards
Sore jaw that feels like a tooth ache
TMJ (Temporo-Mandibular Joint) - clenching of the jaw or grinding of the teeth
Hearing/Ear(s) (anxiety symptoms commonly associated with hearing):
Feel like there is something stuck in your ear, that your ear canal it plugged or blocked, that there is a pebble in your ear that you can't get out
Low rumbling sounds
Reduced hearing, frequent or intermittent reduced hearing or deafness in one or both ears
Ringing in the ears, noises in the ears, noises in the head
Pulsing in the ears, throbbing sound in the ear(s)
Tickle or itch in your ear that you can't seem to get at
Mind (anxiety symptoms commonly associated with the mind and thinking):
Afraid of everything
Altered state of reality, consciousness, or universe feeling
Brain Fog
Deja Vu, a feeling like you've done or experienced something before
Depersonalization
Derealization
Desensitization
Difficulty concentrating, short-term memory loss
Difficulty thinking, speaking, forming thoughts, following conversations
Disorientation
Fear of going crazy
Fear of losing control
Fear of impending doom
Feelings of unreality
Frequent feeling of being overwhelmed, or that there is just too much to handle or do
Having difficulty concentrating
Nightmares, bad dreams
Obsession about sensations or getting better
Repetitive thinking or incessant ‘mind chatter’
Short-term learning impairment, have a hard time learning new information
Short-term memory impairment, can't remember what I did a few days, hours, or moments ago
Spaced out feelings, feeling spaced out
"Stuck" thoughts; thoughts, mental images, concepts, songs, or melodies that "stick" in your mind and replay over and over again.
Trapped in your mind feeling
Underlying anxiety, apprehension, or fear
You often feel you are carrying the world on your shoulders
Mood / Emotions (anxiety symptoms commonly associated with mood, emotions, and feelings):
Always feeling angry and lack of patience
Depersonalization
Depression
Dramatic mood swings (emotional flipping)
Emotionally blunted, flat, or numb
Emotional "flipping" (dramatic mood swings)
Emotions feel wrong
Everything is scary, frightening
Feeling down in the dumps
Feeling like things are unreal or dreamlike
Frequently being on edge or 'grouchy'
Feel like crying for no apparent reason
Have no feelings about things you used to
Not feeling like yourself, detached from loved ones, emotionally numb
Underlying anxiety, apprehension, or fear
You feel like you are under pressure all the time
Mouth/Stomach (anxiety symptoms commonly associated with the mouth and stomach):
A ‘tinny’, ‘metallic’ or ‘ammonia’, or unusual smell or taste
Aerophagia (swallowing too much air, stomach distention, belching)
Burning mouth, feeling like the inside of your mouth is burning, or tingling, or like pins and needles, or all of these together or at different times
Burning tongue, feeling like your tongue is burning, or tingling, or like pins and needles, or all of these, or all of these together or at different times
Choking
Constant craving for sugar or sweets
Constipation
Diarrhea
Difficulty swallowing
Difficulty talking, pronouncing certain letters or sounds, mouth feels like it isn't moving right, slurred speech
Dry mouth
Feeling like you can’t swallow properly or that something will get caught in your throat
Feeling like your tongue is swollen
IBS
Lack of appetite or taste
Lump in the throat, tight throat, something stuck in your throat
Mouth muscles twitching/jumping
Mouth or throat clicking or grating sound/noise when you move your mouth or jaw, such as when talking
Nausea
Nausea vomiting
Nausea or abdominal stress
Numbness
Numbness tingling, numbness and tingling
Stomach upset, gas, belching, bloating
Teeth grinding
The thought of eating makes you nauseous
Tight throat, lump in throat
Throat or mouth clicking or grating sound/noise when you move your mouth or jaw, such as when talking
TMJ
Tongue symptoms - Tingly, “stretched,” numb, frozen, itchy, “crawly,” burning, twitching, “jumpy,” aching, sore, or swollen tongue (when it isn’t).
Urgency to urinate, frequent urination, sudden urge to go to the washroom
Vomiting
Skin (anxiety symptoms commonly associated with the skin):
Burning skin sensations, skin sensitivity
Numbness
Numbness tingling, numbness and tingling
Skin problems, infections, rashes
Sleep (anxiety symptoms commonly associated with sleep):
Difficulty falling or staying asleep
Frequent bad, bizarre, or crazy dreams
Hearing sounds in your head that jolt you awake
Insomnia, or waking up ill in the middle of the night
Jolting awake
Waking up in a panic attack
You feel worse in the mornings
Sight (anxiety symptoms commonly associated with sight):
Distorted, foggy, or blurred vision
Dry, watery or itchy eyes
Eye tricks, seeing things our of the corner of your eye that isn’t there, stars, flashes
Eyes sensitive to light
Spots in the vision
Flashing lights when eyes are closed
Your depth perception feels wrong
Touch (anxiety symptoms commonly associated with touch):
Burning skin sensations, skin sensitivity
Feeling cold or chilled
Numbness
Numbness tingling, numbness and tingling
Pain
Tingling, pins and needles feelings
Other anxiety symptoms are described as:
Being like a hypochondriac, muscle twinges, worry all the time, tingles, gagging, tightness in the chest, tongue twitches, shaky, breath lump, heart beat problems, head tingles, itchy tingling in arms and legs, and so many more.

In addition to these anxiety symptoms, you may also find yourself worrying compulsively about:
• Having a heart attack
• Having a serious undetected illness
• Dying prematurely
• Going insane or losing your mind
• Suddenly snapping
• Losing it
• Uncontrollably harming yourself or someone you love
• Losing control of your thoughts and actions
• Being embarrassed or making a fool out of yourself
• Losing control
• Fainting in public
• Not breathing properly
• Losing control of reality
• Choking or suffocating

Ojej veliko je teh znakov ja... ko se "streznem" mi je veliko lažje, ko me pa zagrabi je pa kriza...
Danes ponoči sem vsa prešvicana spala, delala plane kako se bom samoplačniško na magnetno resonanco prijavla..  :o
Zjutraj sem se naročila na psihoterapijo. Sva kakih 10 min govorili po telefonu, ker jo je zanimalo osnovno o meni, in mi je predlagala kognitivni vedenjski trening in seveda terapijo pri njej...Sem pa dobila dober prvi vtis, glede na to da me je že po telefonu nekako želela pomirit in me ni na hitro odpravila..
Tako da upam, da kmalu kdo odpove uro pri njej in me pokliče na prvo srečanje...konec koncev sem pa tudi že psihiatrinjo skoraj dočakala, še par dni...mater sem kar jezna, da sva s prejšno zdravnico ravno pred kratkim zaključile, pa lih zdaj bi jo rabila!

Ko gledam tele smejkote bi lahko kar vse prilepila med besedilo, ker se res ravnotako počutim.. med  :jok: in  :sesmejem: 
vsega tega sem sposobna v parih minutah, sploh pa ko pomirjena berem svoje prejšnje poste kako blodim in iščem probleme.. se kar naglas začnem smejat
Ampak ne vprašajte pa čez par urc, ali minutk...je slika v trenutku obrnjena  :-[

Tale forum mi resnično dviguje moralo, vsaj kratkoročno... Sem že ogromno tem prebrala in vidim, da ste nekateri res zelo dejavni in delite svoje izkušnje z drugimi...To res pomaga! :clap:

men se mešaaaaa... pa to ni normalno noooo :'(
nikakor ne morem preusmerit misli, vrti se mi vedno bolj.. dejte me prosim potolažit, da je vrtoglavica zarad psihe..danes sem se šla naročit samošlačniško na pregled oči, ker ne mislim okulista še 1 mesec čakat in me je še okulistka prestrašla, da to ni za čakat, da so lahko resne stvari v ozadju... :seznojim: kot da bi vedla, da sem jaz taka boječka da me mora prestrašit..

doma se dobesedno kregamo, ker mi vsi dopovedujejo, da je psiha, jaz pa njim nazaj, da ne verjamem.
Potem naslednjo minuto, da hočem, da mi slikajo glavo, naslednja minuta, da ne upam niti do osebne zdravnice ker mislim da me ima za hipohondra... :( za zaključek mi pa mami zabrusi, da bo na koncu ona spet na onkologiji pristala, ker se jaz ne spravim k sebi...hvala res!

sploh ne vem, al je pametno da se naročim pri nevrologu in reskiram tisti pregled da se prepričam al je kaj fizičnega, ali je psiha.. dokler ne bom imela izvida bp, pomoje ne bom odnehala.. zakaj me od lani oktobrta ko sem nehala s Cymbalto pa do 1 meseca nazaj ni še nič matralo(če je že psiha)?, to pomeni da so zdravila še tolk časa učinkovala?  Kaj pa če sem res bolana(ms) in mi je ad samo blažil bolečine in simptome, ki bi bile sicer še močnejši?

ne upam si predstavljat, da je dejansko nekaj narobe(npr. ms)...kaj pa potem? kaj mi bodo pa potem domači rekl? še naprej da je psiha....pi....!!!! prav nič se ne veselim več, da imam psihiatrinjo(novo) v četrtek... jaz bom blodila kaj vse me boli, ona pa sigurno nazaj, brez da ima zdravniški izvid, da je to psiha...pa sej nisem več normalna noooooo :jok:

vsem ki berete se ful opravičujem, ker vem da že totalno najedam zadnje dni s svojim pisanjem... če ne drugega mam vsaj filing, da sem svojo jezo/strah mal v tipkovnico zabasala... edino česar se veselim je noč, ker edino spim pa še dokaj ok...
to ni fer :jok:   

Očitno v tem času ni bilo nobenega sprozitelja.....ki bi sprozil simptome. JE pa tudi jesen
lahko sprozitelj krajši dnevi, (pre)več časa zase in misli in.....

Vsekakor HUDA tesnoba ima nešteto simptomov. IN ko kakšnega "spregledamo" se tesnoba
pojavi v drugačni obliki in spet imamo nov simptom in nov strah.

Evita, a mi poveš katero terapevtko si klicala? Lahko tudi na zs.

Drugače pa bo kmalu minilo leto, odkar se ubadam z mojim trzanjem   :o. Mi gre že počasi na živce, sploh ta strah, ki ga imam  vedno v glavi, da imam kako bolezen.
Edino kar me tolaži ste vi na tem forumu in na bfsforumu.
Sem ravnokar prebrala, da pri MS ni splošnega trzanja vseh mišic (kot imam jaz), ampak trzajo le mišice, ki počasi odmirajo. Vse to me tolaži, vendar vsakič, ko nekje trznem , se v meni poraja misel na to bolezen. Ne morem mimo. Čeprav se počutim načeloma ok, in res manj trzam, me vedno prešine ta misel in vem, da ne bo nehalo, dokler bo tako  ???.
Zato verjetno res poztrebujem psihoterapijo. Se priporočam, Evita.

Ja tvoje vroglavice so verjetno psiha. Jaz jih sicer nimam, niti nobenih težav z vidom, občutji ali ravnotežjem...nič tega, imam pa občasen tremor na obrazu (ko se smejim) in kdaj na nogi- se kr neki trese, če pritisnem prste ob tla in dam peto v luft. vendar samo občasno.  Vendar je tudi to lahko posledica psihe... verjetno hude psihe  :(.

Skratka, vse imamo podobne, vendar drugačne težave. Dejstvo pa je, da smo vse anksiozne in hipohondrične, kar naše težave še poudari.

Cincila nikakor mi ne uspe poslati zs, nesposobna.. ;D ti bom kar tukaj kopirala kar sem napisala:

Psihoterapevtka je Doris Pavlovič, tel: 040 688 261, mislim da dela nekje v Lj., cena je baje 70 eur...

Jaz grem k njej takoj, ko kdo odpove uro in me pokliče...sem ji rekla, da ni važno ob kateri uri v dnevu, ker je res kriza. Ima pa ogromne čakalne vrste, baje naj bi na vrsto prišla šele januarja, februarja...tako da če bo šlo navzdol si moram druge posikat začasno..
Jaz zaenkrat nimam izkušenj s psihoterapevti, le z psihiatri...tako da nimam pojma kako bo. Mi je pa že po telefonu rekla, da je zdravljenje najučinkovitejše ob hkratni uporabi zdravil in psihoterapije...  Naj te potolažim, da imam jaz s trzanjem že več kot 2 leti težave, vmes ko sem bila na ad je prenehalo oz. se zmanjšalo skoraj na 0.
Jaz mislim, da je brez zdravil prekleto težko telo umirit, čeprav se sama zaenkrat probam borit brez njih... nekako se mi zdi, da če sedaj jem zdravila 1-2 leti, bo itak po porenehanju spet kaka kriza prišla, v začaranem krogu se pa nebi rada vrtela celo življenje, glede na to da bom naslednji mesec stara šele 24 let in bi rada imela otročka čimprej...

Če ti po pravici povem, je mene 2 leti nazaj to trzanje najbolj morilo,... sedaj ko sem spet na istem me trzanje še najmanj mori, ampak me je strah težav z vidom in bolečin...  Najbolj me vedno prestraši ta težava z ravnotežjem ki je takrat nisem imela in vid...Mi je psihiatrinja že rekla, da se bolečine lahko zelo spreminjajo in me bo s časoma bolelo čisto nekje drugje in bom spet prestrašena, če ne bom podstrešja uredila... Mater smo težavni :sesmejem:

Jaz imam trenutke v dnevu, ko sem popolnoma ok, poskušam se učit za zadnje izpite... Potem pa pride do hude vrtoglavice, bolečine v križu ali nogi ali bilokje, potem se prisilim it na sprehod in se mi nonstop zdi, da je korak z levo nogo drugačen od koraka z desno nogo..kr nekej...

Sem si obljubila, da počakam na okulista naslednji teden... če me on kej napsihira grem samoplačniško glavo slikat, če me pomiri, pa upam da si uspem zabit v glavo da je psiha  :nehvala:...in delat na tem!!!

Včeraj mi je fant razlagal, da se je njemu tudi vrtelo, ker je nekej časa čist premalo očala nosil... Jaz ne vidim na daleč in če po pravici povem, svoje oči nonstop matram, ker se mi očal skoraj nikoli ne da nosit..

Jutri imam psihiatrinjo...upam na ugoden začetek, in da ne bo samo pregovarjanje o zdravilih 

Drži(te) se!! :rozicodam:

Oj, saj ti je uspelo na zs poslat, sem dobila  :)
Hvala. Saj se nisem še čisto odločila ali bi šla na terapijo ali ne, mogoče na kakšno cenejšo, kjer je pa itak vprašljiva kvaliteta.
Pa kaj tebi tudi vse trza? Roke, noge, zadnjica, podplati...?

Aja,moj oče ima skoraj vsak teden vrtoglavico, zanj je to nekaj normalnega  ;D, ti (in jaz tudi) pa kompliciramo  :sesmejem:. Mislim, da je zaradi vida...

Ja Cincila, ful mi trza...večinoma roke in noge, velikokrat po tudi hrbet ali kjerkoli drugje.. ampak kot sem napisala, tokrat me to še najmanj straši in živcira, ker sem na vrtoglavico, vid in bolečine bolj "skoncentrirana"  :(

danes sem imela psihiatrinjo. Iz mojega pripovedovanja je dokaj hitro izluščila, kaj me matra... od selitve na svoje, zaključevanja faksa, nove službe, mamine bolezni... Me ni prepričevala, naj jem zdravila, kar mi je všeč..

Je pa rekla, da če bi bila jaz dejansko bolna, teh znakov in bolečin Cymbalta nebi odpravila.. Tako, da je zame trenutno bistvenega pomena, da si misel na bolezen izbrišem iz glave, kar je pa seveda svinjsko težko.  :seznojim:

Si mogoče ti že kakšno knjigo na "najino temo" našla? Ne vem kako naj se stvari lotim, poleg zapolnitve urnika s čimvečimi aktivnostmi, da mi misli ne odplavajo v prepovedano smer..

lep pozdrav :rozicodam:

Tudi meni se je začelo trzanje po celem telesu pred mesecem in pol. 14 dni prej pa se mi je začelo tresenje rok, a samo ponoči. Pa tudi roke mi mrtvijo ponoči, enkrat leva, enkrat desna, enkrat le par prstov.

Nevrolog ni odkril nič, na EMG bom še šel, na MR me nočejo poslati.

Zadnji mesec me bolijo še stopala, tam mi največ tudi trzajo mišice, notranji loki stopal me bolijo, da sem težko kaj dolgo v čevljih, pozdravi se pa ne.

Psihično sem prišel na dno, ko sem v nesrečni google vpisal v angleščini trzanje prsta (tako se mi je začelo, ponoči mi je trzal prst in do večera ni nehal, kar strašljivo). No, po tem kaj mi je google ponudil, se je vse poslabšalo in čez 3 dni sem trzal po celem telesu in to ne le 2-3x na dan kot piše ena od vas zgoraj (a ni toliko normalno, vsak kdaj trzne!) ampak tako ene par stokrat, po stopalih kot že rečeno pa kar poklja.

Ni MS tisto, česar sem se tako na hud... ustrašil, ampak ena druga bolezen, pa je nočem niti imenovati, ker ste vsi na MS prestrašeni, pa je bolje da tako ostane - pri MS lahko še zelo dolgo relativno kvalitetno živih, ni čisto brezizhodna bolezen, kot se zdi zdravim.

No moram omeniti, da imam zdravstveno fobijo že leta dolgo, sem "imel" že raka sečil, želodca in črevesja :-( In to so take bolezni, kjer ti ustrezne (neprijetne) preizkave 100% povedo, da ga nimaš in je šlo potem na bolje (čeprav me še daje me ne skrbi več)... Nevrološke težave, kot jih imam zdaj se mi pa zdijo kar nekako nemogoče da bi lahko od bolne psihe človek trzal in se tresel. Psihiatrinja mi je sicer dejala, da ne pozna nobene bolezni, kjer se človeku roke tresejo samo ponoči, ampak... v resnici me ne motijo najbolj boleče noge, tresenje ponoči in mrtvenje udov (dokler pridejo nazaj), ampak tisto kar najmanj boli - trzanje mišic. Kar dokauje, da je vseeno kaj se nam dogaja, važno je, kako osmislimo to v naši glavi :-/ In ker je trzanje povezano s tem, kar se najbolj bojim da mi je, me pač to najbolj teži (vsak trzljaj mi je kot žebelj v glavo).

Seveda me ima žena poln kufer, meni pri tem ni nič lažje. Ves čas imam telesne težave, vedno nove in nove, pa nihče ne ve kaj mi je. Zdaj čakam na izvide revmatologa, ker je bil nek sum na revmo, samo revma ne pojasnjuje teh nevroloških težav, ki jih imam sedaj. Kar s strahom grem spati vsak večer, na tisto nesrečno bolezen sem se pa tako zafiksiral, da prav težko še napol opravljam svoje delo in sem z družino kaj več kot da mislim na to bolezen.

Prijaviti se mislim v Begunje na KVT imajo 12 dnevne delavnice, kako se spopasti s tesnobo. Ker pri meni gre za tesnobo, nisem v depresiji, ampak v taki tesnobi, da včasih lahko samo krožim po stanovanju. Pomagal mi je tek, sem malo tekel, par km, odkar me pa noge bolijo je pa še to šlo.

Pozdrav
Jerry

Jerry,

bla sm pri nevropsihiatru- mi je rekel, da je seveda lahko od psihe. V bistvu sta mi osebni zdravnik in on oba ovrgla MS. Je pa res,da se nisem testirala. Ampak baje, da je MS takoj pozna- neki zenice gledajo itd.
 Vem katero "drugo" bolezen misliš- jaz se pa te nič ne bojim. Ostajam nekeko pri MS fobiji  :D.  Ker, če imaš tisto bolezen, ki jo ti misliš, moraš biti tudi "švoh", v bistvu gre za bolezen švohosti in trzanje se začne šele, ko imaš mišice klinično oslabele.  Na koncu. Prej trzanja sploh ni, in trzljajo so zelo mini. Mene pa skor meče, kokr mi kdaj trza  :sesmejem:. Pa tudi podplati so me boleli in vse mi je zaspalo ponči- no za to slednje se ne bojim, ker se mi že od nekdaj dogaja in je predvsem zaradi pozicije spanja.

Jaz sem ok sedaj, Bfs forum mi je veliko, veliko pomagal Priporočam tudi tebi. Je ameriški, ampak imamo vsi iste težave: trzanje, bolečine, tresenje... kar hočeš. Obolenje je benigno- gre za benigni faskulacijski sindrom (BFS) in verjetno izhaja iz psihe oz. kake okužbe.
No na tem forumu so me ravno ta teden tudi razsvetlili- da trzanje ni niti MS znak  :pomezik:, na to te samo google pripelje, ker ljudje sprašujejo ali je to znak, ker je pač mišična neželena reakcija. Skratka, pojdi na ta forum, če znaš ang, če pa ne znaš obstaja bfs forum tudi na Hrvaškem. Pogooglaj: Bfs forum hr. Boš videl, da jih bo veliko z enakimi simptomi, kot jih imaš ti, pa jim ni nič  :sesmejem:. Meni je res fulllll pomagalo, ker se bila že čisto panična.  Raje to kot Begunje (za sedaj)  :pomezik:


 

Hvala, saj sem na tistem forumu BFS. In tam se jih one druge bolezni več boji kot MS. Ker MS je kot "gripa" proti tistemu drugemu. Ja, moraš biti švoh. Eni pa prej trzajo tudi.

Najbolje sem se zasekiral, ker mi po notraniih lokih stopal res kar utriplje včasih. Ena mišica, druga, tretja kar tako kot "unim" z boleznijo na YouTube. Joj mi ježal da sem v google vtipkal finger twitch takrat ko mi je prst trzal.

Ja, saj vem simptomi niso samo logični, ker me noge tudi pečejo, špikajo, danes mi recimo brni po notranjem loku (in tudi trza)...

Nevrolog mi žal ni omenil anksioznosti, omenil je le da je BFS še 20x bolj redek kot ***. Ni me ravno potolažil. Pa neko atrofijo roke se mu je zdelo da je, sreči sem našel 1.5 let stare slike, da sem imel res že prej tako roko. Na dlani ene roke se mi tetive ful vidijo on je pa rekel da je lahko atrofija, me je stisnilo v nulo (šibkosti pa res ni odkril!) In sem potem sam gledal obe roki in res, na levi imam pol manj mišic kot na desni, obseg roke je 1cm manjši toliko je manj mišične mase. Pa vidim na fotki iz dopusta (sreči sem enkrat z levo roko pomahal) da je prav tako ali vsaj podobno. In takrat sem dojel, kaj naredi pozornost. Vsaj 2 leti imam eno roko ful bolj čudno kot drugo, pa nisem niti opazil, ker me pa leva roka tudi boli že 8 mesecev in mi je kazalec začel trzati, sem pa potem se poglobil in opazil, nevrolog me pa ni potolažil. In tista *** je redka, pri mojih letih (42) še bolj, a hudič je v statistiki, statistika je velikokrat prasica.

Meni se ta obsedenost z najhujšimi diagnozami ponavlja v spiralah, sem obupal, da bom lahko to sam rešil. Res pa je, da je po mojem *** najhujša bolezen, ne vem, še rak se mi trenutno ne zdi tako brezupen, kot je tisto. Način, kako greš, kako hitro greš in 0% možnosti... ko sem prvič bral mi je biceps začel trzati še 5 ur, takrat sem si rekel madonca, a lahko samo ko nekaj bereš zato začneš bolj trzati. Ker da sem sploh gledal, SEM TRZAL kot pravim ponoči, kazalec mi je v desno skakal celo noč. In nikakor nisem pričakoval take bolezni ko sem v google vtipkal :-(

MS ja, je pa vedno možna, ker ima toliko simptomov, senzoričnih, motoričnih, kar hočeš. Mene ni poslal na MR, čeprav imam tudi veliko senzoričnih problemov (recimo mrtvenje rok). Žena me prepričuje da je mrtvenje rok lahko tudi samo psihični znak. Kaj vem no. Razumsko bi moral biti kakšen vkleščen živec. Je pa res, ko mi je nevrolog zaradi mrtvenja priporočal EMG leve roke, me je desna začela mrtviti kmalu potem, zdaj me pa spet leva ali pa obe. Bah.

Mah, nevrologi so šele 2009 priznali BFS. Ni res, da je boj redka od ***, potem bi bili vsi na unem foumu že pod zemljo. In *** je res redka. Kako si potem to dejstvo razlagaš?
Dokler ti roka ne mrtvi podnevi, mislim, da je ok. Pri MS po 14 dni ne čutiš roke, ne pa par minut, dokler jo ne zbudiš. To je normalno. Ravno sodelavka mi je unkrat rekla, da se skoraj vsako noč zbudi z omrtvičenjem. Meni je to res normalno.

Drugače sem jaz začela trzati pred 1 letom. Ko sem googlala- sem začela RES trzati po vseh mišicah, tudi jeziku. Pa ščemenje... itd. Potem sem šla na AD + Apaurin in se mi je po 2 mesecih zelo zelo popravilo. Skoraj nič trzanja. No potem sem prekinila AD in je spet začelo  :(, zato VEM da je psiha. Ampak imam še vedno dvom oz. strah nekje v podzavesti. Zato pa še trzam.
Aja, in podplati- v mojem max trzalnem obdobju mi desen podplat non-stop trzal, res non-stop. Kak mesec pa je šlo stran.
Če bi imela *** bi bila sedaj po enem letu že onemogla. Pa nisem, fizično sem zdrava kot dren, če odmislim trzljaje. Močna, se ukvarjam s športom.  Pri *** to ne bi bilo več mogoče,
Sem pa jaz kot ti hipohondrična že od nekdaj, samo jaz se ne bojim bolezni s smrtnim izidom, bojim se le MS. To, da naj bi jo imela se mi je zdelo že pred 5 leti in se po jemanju Cipraleksa po 6 mesecih končalo. No takrat nisem trzala, ampak so me noge res bolele... Skratka, če ne bi bila psiha, ne bi bil ne ti ne jaz več pri moči.
Aja in na unem forumu so ljudje, ki trzajo že po 20 let...meni to veliko pove, vendar bi rada nehala prej. 

Vem, če trzaš eno leto kot ti ni ***. Jaz trzam (žal v tem primeru) šele 1 mesec in pol :-( Ki je bil dolg kot večnost :-(

Jaz sem smotani napol matematik :-( Na BFS forumu je nekako 4000 članov in to je za ves svet (iz celega sveta so zraven), to je res precej manj kot je ***-ja. Na tem forumu si ti pa še ene par članov, ki trzajo. Recimo težav z vrtoglavico, prebavo je 100x več, tisto so nekako standardne težave zdaj vidim (zakaj sem se tako zasekiral zanje, ko sem jih imel???) Trzanje pa... tudi pri želodcu so mi vsi zdravniki takoj rekli psiha, pri trzanju so pa previdni, kao da je lahko karkoli...

Trzanje je živčni impulz, ki ga ne bi smelo biti, ker to je sama fizika. Kar težko sprejmem, da je sploh možno trzati zaradi psihe. Nekako si še predstavljam, da si v taki hudi situaciji, kot je recimo da se ti mož utopi, da rodiš mrtvorojenega otroka, da te nekdo zlorablja itd. Jaz se nimam da se mi je kaj res hudega zgodilo. Sem zasekiran na mikronivoju več let, vse kar bi moral mi biti izziv ali veselje (recimo imeti otroka, preurediti podstreho), sem vedno doživljal kot problem in strah. Ne vem, razen če se nabira to skozi leta in potem ven skozi trzanje udari. To se mi kar malo znanstveno fantastično sliši vseeno.

Najbolj me skrbijo stopala, ker se mi mesec dni vleče in ni nič bolje. Saj se ne zasekiram prvi dan, tri dni preden mi je vse začelo trzati po notranjih lokih stopal sem pretiraval (zaradi tesnobe) malo s tekom, sem tekel 17km v 24 urah, ponavadi pa 4km, pa še en dan prej sem 35 km kolesaril. Ampak ni bilo zdaj neke sile, še mišice na nogah me niso bolele kaj zelo. In potem 3 dni kasneje se mi je začelo z levo nogo na plesnih vajah me je po podplatu špikalo in mravljinčilo (živec), potem se je naslednje dni preselilo na mišico ki gre iz palca v peto (notranji lok pač) in potem je šlo v tednu dni še na desno nogo kjer je zdaj slabše. Tisti notranji lok me boli, zdaj par dni mi vibrira (torej senzorično, točno čutim kje gre živec tam, kot bi mi potreseval med hojo), in jasno, tam mi od začetka najbolj trza :-( In potem v moji glavi vidim kako je po trzanju prišla bolečina in si ustvarim misel, da je trzanje mojo mišico na nogi že tako najedlo oz. onesposobilo da me boli, zdaj pa pride potem še šibkost mišic in sem tam :-( Pa točno v te dve mišici obeh palcev me krči grabijo, samo malo palec narobe postavim (zdaj odkar imam težave z nogo), tudi ponoči. In krči so še en in to zgodnji znak *** ;-/ Torej fascikulacije in krči v stopalih, pa še začne se tam pogosto. Ja, sem pa selektivno napisal, priznam. Krči so verjetno mišljeni taki, da ne moreš mišice več iztegniti v takem krču si, moji niso taki, bolj bolečina v obliki krča, stisne pa gre pa stisne pa gre (razen če palec dam dol pol imam pa pravi krč)... Pa res sem zamolčal, da vsaj PONAVADI se *** pojavi na ENI nogi ali ENI roki, ne na obeh v razmiku 7 dni. Pa fascikulacije se se mi začele na roki (kazalec kot sem napisal), pa na bicepsu mi je 5 ur trajala itd... Stopala so prišla kasneje. Pa še zbadanje, vibriranje... moral bi verjetno razmišljati o znakih, ki NE sodijo zraven, izberem pa le tista dva, ki "potrjujeta" sum.

Opažam pa, da včasih trzam zelo malo par ur, potem pa kot bi dal na večjo jakost vse, trzam VEČ povsod, po stopalih skoraj non stop takrat, poklja mi pa tudi drugje po telesu. Ni vsak trenutek enako. Nikoli pa ne zgine. Pravzaprav niti ne vem koliko je "normalno". Ker medna parkrat na dan vsak trzne, pa se ne zave tega... Zaveš se če vztraja in vztraja ena mišica dolgo časa, če ti pa nekje trzne pa menda večina ne ve. Ampak ja, 1000x na dan je pa preveč, toliko mi nikoli ni trzalo.

Mislim kriza, vsak dan misliti da boš umrl. Kaj sem šel googlati tisto besedo, trzanja nisem imel nikoli za znak nečesa hudega :-( Sem pa šel gledati šele po tem ko sem se tresel ponoči (to me ni zelo skrbelo, kaj vem zakaj), in mi je prst na kazalcu trzal celo noč in ves dan, da mi je prst kar metalo v desno... Torej ni mi začelo trzati zaradi googla, da sem malo raziskoval hude bolezni, ampak sem šel gledati po tem, ko mi je začelo.

Sem zdaj bral knjigo o KVT pa piše da se je treba kot protiutež tudi soočiti z boleznijo nekako, če se bojiš raka pojdi na onkološki pomagati... Za ***, kjer je 70 bolnikov v SLO nimaš kam iti, pa je bila najbolj sorodna pot, da si malo videov na You Tube ogledam, tistih z lepimi naslovi:  "*** can not win over love and hope" itd. Mislim ja. Big mistake se mi zdi. Ker ni, da si samo ves paraliziran, srbi te pa vseeno in boli in vse, vsi čuti delajo. Kot da si ujet v lastnem telesu dokler ne moreš niti govoriti več in dihati. Mislim... Pa še veren nisem, mislim, da vera človeku lahko pomaga sprejeti, karkoli imaš pač. Je pa tako z vero, ali je imaš ali pa ne.

Glede MS sem tudi vse prebral jasno. Moraš vedeti, da veliko ljudi ima le en napad, pa jih potem nima več in dobiš precej funkcij nazaj. Veliko (vem, ne vsi) živijo dolga leta še dokaj samostojno življenje lahko. Mislim na googlu imaš MS survivors stories kolikor hočeš, pri nas je društvo itd. Za *** ni ne društva, survivor stories sicer so, samo v par letih potem kakšen sorodnik spodaj napiše, da je xy izgubil boj z boleznijo.

A tebi se je trzanje kar tako začelo iz nule? Prej nisi, potem si pa kar začela?

Meni Helex ni pomagal, zato sem se prepričal, da ne more biti psihično :-( Zdaj pijem čaj Šentjanževke dober mesec pa... ne občutim razlike.

Ti si očitno dokaz, da lahko psihično trzaš :-( Pa si imela kakšno hudo travmo pred tem ko se ti je začelo? Mene tolaži le še to, da je trzanje verjetno povezano s tremorjem rok ponoči (prišlo je 14 dni za tresenjem), malo je verjetno da bi imel dve bolezni. In za tremor rok ponoči... menda ni medicinske razlage od česa bi bilo lahko ... Še Parkinsonovi bolniki se ponoči nehajo tresti jaz se pa začnem. In to bolj proti jutru ponavadi, ko se zbujam (če sse zbudim uro ali dve ko zaspim se ne tresem), in ko se čisto prebudim, neha takoj. Kot bi tresenje prihajalo skozi roke samo v stanju, ko sem "manj prišteven". Psihiatrinja je seveda temu rekla, da čez dan uspem stres potlačiti za mišičnim tonusom, ki je močan, ko si buden, ponoči ko pa "zavest pade", pa udari ven stres in skrbi...

Ojoj, me spominjaš name pred 1 letom  :sesmejem:, še dobro da takrat nisem vedela za ***, ker potem bi zihr bla tudi švoh  :sesmejem:.

Ja meni se je nabiralo (od 10-leta): panični strah (vsak dan vsako min), OKM, hipohondrija, ambicioznost, težek študij v tujini, poroka, preselitev, testiranje za razne high službe, učene tujih jezikov vsak dan... in en teden groznega stresa (sem hotela kar umret) v službi. Tisti teden sem zgubila ene 3 kg vsaj. Slab mesec po tem pa trzanje  :'(. Najprej hrbet, potem roke, noge in na koncu nič kar ne bi trzalo  :'(. Potem še vibriranje stopal, ščemenje, mravljinčenje ni da ni... in na koncu dr. google  :'(. Bam imaš prve znake MS. Pa še 2 bivši sodelavki sta imeli MS.
Hitro k zdravniku in mu povem svojo diagnozo- se mi začne smejat  :seznojim:. In me vpraša po kakšnem stresu. Ko mu povem le 1/4 zgodbe, mi takoj predpiše Apaurin (3 dnevno) in en Paroxat. Se pravi že 1/4 moje zgodbe ga je prepričalo, da je to očitno preveč stresa za normalnega človeka.
Seveda sem bila jaz čisto prepričana v MS in sem čutila vsak trzljaj, zato se tudi verjetno ni nehalo.

Po kakih 2 m jemanja AD, se mi je umirilo, čez poletje je bilo ok, potem septembra pa spet bum... ker se prenehala z AD.
Grem k nevropsihiatru, ki mi tudi ovrže MS, ker bi on že vedel, če bi jo imela. *** pa verjetno tudi nimam, saj kot si že rekel, bi bilo po enem letu precej huje oz. imam preveč faskulacij po celem telesu.

Mah jaz pa verjamem , da psiha dela čudeže- ko sem imela 10 let, sem imela napade, ko sem se davila. In jaz sem res tako čutila, da se dušim. Neštetokrat so me peljali na urgenco in nič. Nič fizičnega. Ampak, kot se spomnem, res nisem mogla dihat.

Zato ti pravim, da tudi tebi ni nič. Jaz sem imela orng simptome, pa sem še živa in zdrava. Zato je trzanje lahko psihično. Drži se, bo minilo.

Jah hvala za spodbudo... Čakam da mine... Človek si začne potem ogledovati stvari in se mu zdi, da je drugače kot je bilo, ko ni polagal pozornosti...

Ene fascikulacije imam v stopalih (mišica ob notranjem loku ponavadi), ker jih čutim kot popkorn ko vrže mišico. Ker mi pa tudi nekaj vibrira in utripa in še krče imam v tej mišici, si pa jaz to bolje ogledam in ni vrag da ugotovim, da imam na desni nogi veliko luknjo med mišico in kostjo, veliko bolj kot na levi. In ko palec katerekoli noge malo skrčim, pomeni da je mišica pol napeta ne pa čisto, mi po notranjem loku kot da gredo črvi od mini trzljajev, ki pa jih ne čutim, vidim vse migljati. Končno to je bilo lahko pa vedno tako, nekakšen tremor ko mišica ni ne ohlapna ne napeta, ampak seveda nisem nikoli gledal ali kaj miglja ko imam palec napol pokrčen. Ker mišico imam zelo vidno, le koža je čez, verjetno kdo drug ima globlje, pa se niti ne bi videlo. In tako se potem sekiram za nekaj, kar pa ne morem reči, da ni od nekdaj, da miglja po loku če je palec napol skrčen.

Edino vem da toliko trzal nisem po celem telesu. Če je zaradi anksioznosti menda pomaga magnezij, pa mi ni pomagal. Ne B12 ne magnezij, nič ne pomaga. Je pa res da mi tudi z želodcem in črevesjem ni nič pomagalo, sem si rinil tiste svečke v ri... ker me je notri črevo tako peklo da dejansko nisem mogel voziti skoraj, sem si kupil tisto poporodno blazino z luknjo pa ni pomagalo. 2 meseca in pol me je peklo, proktolog je rekel da ni nič, nobenega vnetja, na koloskopiji en malo notranji hemeroid, nevnet, mene pa peklo do neba dan za dnem vsak dan... Potem po koloskopiji se je počasi umirilo v 1 mesecu. Še kdaj pride ta občutek pekoč, ampak se ne vznemirjam in mine v 2-3 dneh. Tako da kaj lahko psiha naredi s prebavo vem.

Nisem vedel, da lahko nevrološki sistem tudi tako podre, v glavnem se res gotovi o prebavi in teh srčnih stvareh (panični napadi, da misliš da se boš zadušil, da te bo kap), o trzanjih, vibracijah itd. pa nekako nisem povezoval to s psiho ampak zgolj s fiziko in nevroni, ki delajo ali pa ne delajo tako kot je treba.

Vsekakor hvala ti za tvojo zgodbo. V *** padejo menda še nekateri ki nimajo hipohondrije kot jo imam jaz. Sicer je ena stvar fajn če se izvlečem iz tega... vsaj v tem trenutku ne verjamem da me lahko še kakšna bolezen tako pretrese kot me je ta, da je ozdravitev 0% (še glioblastom in rak trebušne imata 5-10% ozdravitev), pusti ti vso senzoriko samo paralizira ti vse in se gledaš kako umiraš. Smrti se tudi jaz ne bojim sicer, pride pa te ni. Pa recimo rak se mi zdaj zdi, pač ugašaš (kolegov oče je umiral od raka pa mi je precej natančno poročal), se počutiš vedno slabše, ampak še zadnji dan je dal menda roko mojemu kolegu oče, pa nos si je lahko popraskal in tiho nekaj povedal... Itak si je pa želel umreti ko je dovolj slabo. Pri *** si pa v bistvu "zdrav" samo paraliziran kompletno :-( In traja in traja... in v bistvu družina izgubi blazno $$$ za neke pripomočke... Eh, brez veze...  Saj si bom čez par mesecev lahko napisal list: Se mi spet zdi, da imam hud problem? Bi imel raje ***? Mislim, da bo vsak problem zvodenel... Malo seveda sčasoma pozabiš, ampak ta bolezen mi verjetno nikoli ne bo šla čisto iz glave. Tega pa ne privoščim nikomur. Ko bi vsaj odkrili že kakšno zdravilo.

Ne *** pa ti gotovo nimaš, ker po enem letu če bi bilo trzanje znak odmiranja nevronov bi bila danes precej švoh, pa nisi. Čas zaceli "to fobijo" prej ali slej, čeprav na BFS forumu vidim, da ene kar džrži v smislu prej ni bilo, kaj pa zdaj, je pa lahko... Pa našli so eno raziskavo ko so eni trzali par let in potem res imeli ***. Ampak to je brez veze. 4 so bili taki, vsem ljudem se vse zgodi, ampak verjetnost je res blizu nule za kaj takega. Večina na forumu jim niso nič odkrili, enega so pa res diagnosticirali z *** pred kratkim, samo ta je na prvem nevrološkem pregledu kazal neko šibkost, ki je sicer EMG ni potrdil... Aja, pa bil je premalo v paniki ;-) Trzal je, samo je bil zelo miren na forumu, nič prestrašen. Ker večina ljudi gor (kot sem tudi sam) pride v smrtnem strahu pred ***, on pa ne, samo trzal mu je ves zgornji del telesa. Delal je pa na nekih ZDA poljih velikih. Sem potem bral, da to je rizična populacija za bolezen, verjetno kemikalije, s katerimi škropijo :-( Tako kot varilci imajo malo več in tisti iz zalivske vojne (bojni strupi?) Skratka, ta človek je malo izstopal iz ostalih tam gor.

Veš zakaj ene na unem forumu drži pa mineva, da imajo ***? Normalno, vsi so ankiozni- in kdaj ti trza pa si ok, kdaj pa samo malo trzne pa zapaničariš. Pri meni je odvisno od dneva  :-\ oz. tudi od meseca.

In kako si razlagaš to? Takoj, ko sem prebrala tvoj post o trzanju podplatov, je še meni začel  :-\ hmmm, če psiha ne bi imela nič pri tem... bi res tam trznilo? Pa priznati moram, da si me kar malo prestrašil s tem... verjetno bo to zame spet majhen padec, saj sem bila prej že na konju  :(. No, ampak sem navajen atega in upam, da sem ti vsaj kaj pomagala. Se bom že pobrala.

Upam, da se navadim živet s tem. Npr. danes mi trza predvsem obraz  :jok:, kar res sovražim!  Jaz nimam samo dela telesa, pri meni se vse menjuje.
Nimam pa nikoli pravih krčev, nikoli. Pa tudi ponoči verjetno ne trzam, zbudilo me še nikoli ni.

In eden na Bfs je prav napisal... z *** je bil diagnosticiran le eden med vsemi uporabniki-samo eden! Halo, tudi med vsemu uporabniki kateregakoli foruma ima verjetno eden ***!

Npr. mene veloko boli glava, pa nisem še nikoli pomislila, da imam tumor v glavi. Verjetno pa ga kdo z glavoboli ima, verjetno jih ima veliko več kot nas ima ***, tistih, ki trzamo.

Hrvatje imajo tudi Bfs forum, pa nima noben ***, jih pa skrbi to . Zato prenehajva!

Še nekaj sem pozabila omeniti v prejšnjih postih. Imam tudi bolečine kdaj pa kdaj (ostre v nogah, rokah), kdaj pa kdaj mi mravljinči del jezika... skratka, ni da ni. tega pri *** baje ni. Si samo švoh in mišice od švohosti trzajo.  Jaz in ti pa imava še kup stvari. In tisto, ko ti premika palec- to se je tudi meni dogajalo. Aja, pa si prebral moj post, ko sem pripopala kakšni vse so simptomi ankse? Milijon jih je. Kar poglej na Anxiety center Canada.
Aja pa tudi Evita na tem forumu trza že 2 leti, tako da... je anksioznost, pomoje povezana s fibro...

Pa da se ne boš sekiral, nisim me preveč prestrašil, malo pa ja  :pomezik:, ker me hitro kaj takega vrže s tira. Se pa vidi na meni sedaj... ker mi ustnice trzajo  :sesmejem:.

Res te nisem mislil prestrašiti ker nekoga, ki trza 1 leto pač ne bi smelo biti več strah. Ker je tako, da *** ali kaj drugega vsak lahko dobi vsak dan, ne le danes. Ne moremo živeti v strahu. Ker tisti ki so trzali in čez leta dobili (4 na svetu mimogrede!) *** so ugotovili, da bi lahko dobili tudi brez da bi trzali, da ni dokazane vzročne povezave. Namreč če boš dovolj dolgo iskal boš dobil vse. Sem prepričan, da tudi kdo, ki so ga samo podplati srbeli na svetu je dobil ***, pa to ne pomeni zdaj da so srbeči podplati znak!

Skratka, ko bom na tvojem mestu, se ne bi več bal. Raje potem česa drugega, kar ima večji verjetnost!  :kadim:

PS - Ja, pa vsi štirje so imeli trzanje + KRČE! Ti nimaš krčev torej si out ;-)

hahaha, ne saj sem ok, samo veš, ko si enkat malo ven iz strahu, te še nekaj tako malega spet potegne noter  :sesmejem:. Ni panike.

Drugače pa... 4 na svetu pomeni notrmalnim ljudem nekaj ful dobrega. Npr. moj mož bi na to gledal kot na nekaj, da sedaj pa res nimam ***. Za anksiozneže kot sva jaz in ti pa 4 pomeni neko verjetnost  :o, ker sva res bedna! To je tipična razlika razmišljanja med normalnimi in anksiozneži. Kot, če mene nekdo nepričakovano pokliče na mobi, takoj na nekaj slabega pomislim... mo mož tega nikoli tako ne vzame ampak je vedno flegma. Ko bi vsaj jaz bila takšna.

Aja drugače pa imam sodelavko- če gledaš njeno zgodovino je skoraj enaka moji, simptomi pa so malo drugačni. In ona je že 1 mesec trzala na enem mestu (nad očesom), potem ji je nehalo. Skozi vidi bele pikice pred očmi, veliko so jo grabili krči- tako, da ni mogla premakniti roke; vrti se ji, ful je občutljiva na vročino, težave ima z želodcem. Diagnoza: anksioznost, ki traja že drugo leto. Bila je pri nevrologu na testu, test ok. Nevrolog ji je rekel, da je to normalno pri anksioznih, in da bo potrebovala še enkrat toliko časa, da pride telo v ravnovesje, kot časa je bilo pod stresom. 
Skratka, jaz bom ok pri 50-ih  :sesmejem: :sesmejem: :sesmejem:.

Tebi ni jasno zakaj trzaš iz psihe? Kot sem jaz brala, pričneš trzati zaradi: 1. pomanjkanja magnezija, ker ga stres dobesedno žre; 2. pripravljenosti na beg- telo je pripravljeno na "akcijo" in živčki so zato čisto podivjani, vedno v pripravljenosti, da nekaj naredijo. Če si dolgo v stranu, stresu... se jim pač odtrga  :sesmejem:.
In še nekaj, ko sem bila na bolniški zaradi trzanja in sem šefu pkaj je vzrok. Glej ga zlomka, je začel tisti vikend tudi on trzat po obrazu. Sicer ga je minilo po 3 dneh, ker je res flegmatijk, toda 3 dni je bilo. Psiha!!!

Haha bom jaz kolegu ki je ful flegmatik tole trzanje omenil, me res zanima, če bo začel trzati, to se zgleda širi kot ogenj ;-)

Mimogrede, mene pa tisti štirje niso nič kaj vznemirili. In tudi jasno je da bo med 4000 BFS-ježi nekdo nekoč imel tudi ***, morda brez povezave s tem kar se mu je prej par let dogajalo...

Vem da pri anksioznosti manjka magnezija, se nalivam z donatom vsak dan, jedel sem CA + MG in nič ne pomaga. V moji matematični glavi je potem anksioznost na off oz. ni razlog.

Sicer se mi pa že par dni dogajajo še bolj čudne reči, vrti se mi v glavi, včeraj me je recimo zbadalo po rokah in nogah zvečer, taka vrtoglavica, kot bi mi hotelo biti slabo. Sem mislil da je panični napad, samo ni bilo tako intenzivno in ni minilo do danes. Ponoči me je kar mrazilo, roke so mi mrtvele, se tresle kar v valovih. Mislim, kot bi mi možgani odmirali se počutim. Če bo šlo tako naprej se bom morda kmalu odklopil od ***, ker če gledam vse kot celoto, sem se na neko trzanje zafiksiral, imam pa še senzorične in mentalne ali kako naj rečem znake, kot da me bo ravno pobralo. Panični napad mine čez 30 minut to vem, sem jih imel 7 let nazaj v zvezi z želodcem (slabost meni povzroči panične napade sem ugotovil), tole pa ni napad, ker kar traja že od včeraj. Priznam pa da je čudno to, da noč prej je bilo pa ok (s tresenjem jasno, sicer pa ok), predprejšnjo noč je bilo pa tudi tako mučno le zbadalo me ni po rokah in nogah. Skratka, če ni vsak dan enako... če bi mi odmirali možgani potem bi mi roka "odmrla" in ne bi prišla k sebi.

Samo edina anksioznost ki se mi zdi da jo imam je strah pred tem, da me jutri ne bo več in kako bom danes prišel skozi dan. Ne sekiram se kdo od pajacev bo zmagal na volitvah itd  :sesmejem: Ti še vedno misliš da je lahko od anksioznosti to? Depresije nimam je prihiatrinja ugotovila, zato nisi ne vem če naj še šentjanževko pijem.

A ti imaš potem 25 če boš pri 50 ok? Jaz bom potem ok pri 84 ;-(

Ne, imam 30, od 10 leta pa sem anksiozna. takrat sem se prvič "davila". Potem so se začeli panični strahovi, da se bo kaj zgodlilo mojim bližnjim itd... ne ne paničarim zaradi volitev  :sesmejem:

Glede magnezija- meni pomaga samo Magnesol od Krke. Ne delam reklame, ampak sem probala že druge firme, pa mi je samo ta pomagal. Če ješ CA+MG skupaj nič ne narediš, ker eden drugega uničujeta. Probaj posebej oz. vsaj enega zjutraj drugega zvečer.

Ne zameri, ampak po tvojem pisanju sodeč, se mi zdiš čisti paničar in mi je jasno, da se ti vse to dogaja kare se ti. Lahko pa imaš fibromialgijo, no to je v bistvu nekakšen Bfs, ful ju povezujejo.

Zbada tudi mene, odvisno od dneva. Kdaj me tako zbada v nogah, da skoraj jočem.

Jaz bi (če čbi bila zdravnik) tebi predlagala enako terapijo kot sem jo imela sama Apaurin + Paroxat, ti pomiri telo. In paroxat bi jemala vsaj 1,5 leta, ker če prenehaš vmes, kot sem jaz, se spet pogrezneš...

Aja magnesol, to je samo magnezij, vidiš jaz pa oboje jem, ker vedno piše da moraš v pravem razmerju 1:3 jesti oboje... Bom pa še magnesol poskusil, čeprav donat, ki ga zdaj pijem je tudi ok verjetno. Samo ima tudi Ca notri, ampak malo.

Jaz se izgovarjam s tem, da bi vsak človek postal paničar, če bi mu telo tako odpovedovalo ali naj raje napišem "odpovedovalo". En kolega je rešilca že klical ker ga je krč v nogo zagrabil in je mislil da je kap. Zame je on tudi panik. Srečo ima da mu nič ne fali, en tur na riti je samo imel do zdaj. Ker če bi se mu dogajalo to kar se meni s telesom bi bil večkrat na urgenci kot sem sam.

Pravim, ne vem kaj je bilo prej, telesni znaki ali panika zaradi njih. Jaz prisegam na to, da me telo zaj... in se potem zasekiram in ne obratno. Dopuščam možnost, da je tudi obratno.

A paroxat je SSRI antidepresiv? Pa gre to skupaj z apaurinom, ki je pomirjevalo? Jaz sem par dni ko se mi je to začelo vse jemal Helex, pa nisem nič občutil ne + ne -. Psihiatrinja mi je rekla, da sem eden tistih, ki ima premočno "glavo", da glava premaga tableto. To je morda res, jaz se niti napiti ne morem (nikoli nisem mogel), da bi kakšne kozlarije delal  :sesmejem: Bil sem ene 3x pijan, da sem cik cak hodil, a glava je ostala trezna. Če bi ženi rekel, da sem šel s kakšno v posteljo, ker sem se ga tako navlekel, da nisem zase vedel, mi to ne bi bila olajševalna okoliščina, ker ne bi verjela, pol veš kako je  :'(

Saj, jaz samo čakam da se bom še čez dan začel drhteti, leva roka se mi zdi da mi že malo. Samo da ne povežem tega potem s kakšno šibkostjo roke...  :'( če ne je po meni...

Saj ne vem, morda bi pa potreboval izganjalca hudiča  :D Ker ponoči se mi je čisto tako zdelo, heh...

PS - A pri fibromialgiji naj bi človek tudi trzal, tega znaka pa nisem zasledil. Sicer ja, imam znake FB, že 10 let v to smer razmišljam. Samo nimam glavnega znaka. Imam nekaj med nogami preveč. Večina FB je deklet... Samo en deček je na 9 deklic menda...

Ja je trzanje, velik del fibre- poglej ang strani, slo so itak v krizi. V bistvu je orng simptom fibre. Mah, moški ženske... vsi smo isti.
Paroxat (je SSRI) gre skupaj z Apaurinom doler ne prime. Da se ti ne zmeša, ker moj 1. mesec je bil tak, da ga ne privoščim nikomur! jaz sem dobesedno prijokala v ambulanto. Bila sem v psihičnem krču, cela shujšana. Brez spanja, cela zmešana, nezmožna dela. telo mi je drhtelo od paničnega strahu. Pred seboj pa sem imela še 3 tedne do poroke. če ne bi bilo pomirjeval, bi se zlomila.  Pa vzrok sploh ni bila poroka, to je zame nekaj normalnega, ampak je ravno sovpadalo z začetkom trzanja.
Apaurin ješ samo prve 3 tedne, ko se uvajaš na Paroxat, potem samo še Paroxat. Po Apaurinu si zadet. jaz imam tudi "trezno" glavo večino časa, vendar me je Apaurin kar rahlo zadel. Sicer ne tako kot bi druge, jaz sem imela 3 Apaurine + Paroxat dnevno- za ene je to že skoraj smrtna doza, zame je bil le rahel relaxant. Zgleda, da imava konjski glavi  :sesmejem:.
Mene tudi najprej telo zataji, glavo imam vedno ok. Ja za takšne ljudi je potem vse težje v kaj dobrega prepričat.

Hehe. Skoraj kot bi sebe poslušal. Sem skoraj prijokal na dežurno v soboto v začetku oktobra in rekel direktno zdravnici da imam *** :-( Pa mi je dala Helex, nič nisem bil zadet potem.

Ko sem čakal na nevrološki pregled sem skoraj iz stola spolzel, notri v ordinaciji me je pa dušilo in roke so se mi tako tresle, da me je vprašal, če se mi vedno tako roke tresejo ali ne. Tako ena 2cm so drhtele, nisem se mogel umiriti. In potem ko mi je z atrofijo roke začel... ah... živim od začetka oktobra tako da komaj še kaj naredim, nekaj tednov nisem nič (ker sem s.p. in delam doma se mi to ne pozna KRATKOROČNO toliko, se mi pa delo nabira na glavo zdaj), zdaj imam pa vrtoglavico in komaj delam, zvečer sem ful zaspan, zbudim se 4:30 in ne morem spati, začnem pa trzati :-(

Tudi jaz nikomur tega ne privoščim...

Mi je enkrat ena zdravnica rekla, koliko bi bolje prišel skozi, če ne bi bil tak "intelektualec", ampak en navaden kmet iz Butal (to ni mislila kmetov žalit vem da ne), hotela je nekaj drugega povedati. Jaz vse preverjam, razmišljam, včasih je pač to zelo slabo, en neizobražen pride k zdravniku ko je na koncu...

Smo imeli krovce pred parimi meseci so delali od jutra do mraka, je rekla ona da samo dol pade še v posteljo, sem se zadnjič spomnil nanjo, ta bi lahko trzala pa ne bi opazila sploh ;-) Ker dejstvo je da ponoči in ko si pred računalnikom na miru se trzanje najbolj čuti. Med tekom ga sploh ne čutim ali pa ga ni. Ker napeta mišica praviloma ne trzne, samo sproščena.

Se sprašujem, če bi bilo kaj drugače z mano, če ne bi tistega usodnega 2. oktobra vtipkal finger twitch na google :-( Mislim, če bi še toliko trzal ali malo manj. Ker sploh ne vem koliko sem prej. Nekaj malo vsak trza, pa sploh ne ve. Žena mi je enkrat rekla, da je trikrat trznila pa še enkrat na vratu, je čutila ker sem ji ravno o "trzanju" predaval.

Jaz tudi hujšam ko sem v tesnobi, pri "raku črevesja" sem 5 kil shujšal, potem dobil nazaj pa še eno kilo več, zdaj mi tudi pada in se dviga ni stabilne teže, pade po 1-2 kile in zraste ko je kakšen bolj svetel dan ;-)

Sem si pa čisto mimogrede, ker sem pač zaradi žene dobil aparat za pritisk en dober in sem si vsak dan meril pritisk (tak aparat je ki lahko podatke v PC pretočiš, pa sem rekel si bom en mesec meril). In je ravno med 15 sept. in 15. okt. prišlo, 2. okt sem pa trznil prvič. In ne bi verjel če ne bi videl... Saj špice so prej in kasneje, samo povprečje se je pa dvignilo (ni nič tragičnega), ampak se je pa dvignilo. Nekako sem imel prej "lep" pritisk tam 110/70 od 2. okto naprej je pa bolj 130/85 v nekem povprečju, prav vidi se kako se je iznenada dvignil in ni padel in to dan na dan, ne le en dan, od takrat naprej imam za 20 v povprečju višji zgodnji pritisk, kar ni malo (ja, vem da to ni nek hud pritisk zdaj, hočem samo povedati kako mi je tesnoba z *** dvignila pritisk statistično pomembno iz normalnega na kao "mejnega" vsaj po novih, pretiranih kriterijih). Ne bi verjel skoraj če bi mi kdo povedal, da tesnoba tako pritisk zviša.

Samo tesnobe zgleda ne odpraviš kar čez noč, sem imel v teh 6 tednih tudi 2 lepa dneva, se mi je zdelo da nič nisem trzal, noga me je sicer bolela, a se nisem sekiral (na morje sva šla za 2 dni), ampak se je tretji dan in potem doma vse vrnilo še tisto kar se je zdelo da je bolje. Torej tega ne odpraviš kar tako, da se 2 dni ne sekiraš in ne boš več trzal :-(

 :sesmejem: :sesmejem: :sesmejem:
Ja drži v tem, da če kaj fizično delaš ne trza. Midva z možem sva se poleti selila in sva morala vse prefarbat in opremit. In veš kaj... poletje je bilo moje super obdobje, ko sploh nisem vedela, da trzam. Poleg tega sem še službo menjala, in takrat sem imela ful uvajalnega dela in ni blo časa na neumne bolezni mislit. No prišel je beden sept., sva vseljena, nič ne fizičarimo in je malo udarlo nazaj. Jaz tudi nič ne čutim, če tečem, kaj delam itd...
zato se pomiri, če bi bila *** bi ravno tam še bolj čutil, saj ne bi bil zmožen delat.

ja in res je (pa ne da govorim, da sem kakšen intelektualec) ampak midve s sodelavko, ki imamo podobne težave sva obe viskoko izobražene s težkimi tujimi faxi za seboj... nekaj povezave je tudi v tem. Preveč razmišljamo! So pa tudi intelektualci, ki so totalne flegme, vendar bi rekla, da jih je bolj malo.

Zato, ne daj se, pojdi vem, zadihaj... vidiš, da je še ena s popolnoma isto zgodbo kot ti.
vendar jaz sem si veliko živcev prišparala s tem, ko sem sicer googlala "trzanje" oz. "twitching", vendar sem zraven vpisala še anxiety... da sem se malo izolirala od "direktnih" šokov in mi je prvo vrglo ven malo "milejše".  O *** sploh nisem vedlela, do 1 meseca nazaj. Hvala Bogu! Do MS pa sem prišla tako, ker sem imela 2 sodelavki z njo pa še 5 let nazaj sem imela občutek, da sem kao zbolela in mi je enkrat vrglo na MS forum, ko sem googlala trzanje. Vendar v resnici (sedaj vem) so bili to le ljudje kot jaz in ti, ki so spraševali ali imajo MS. 

Bodi lepo!

Ja vidiš, tko je... Saj morda trza ko delaš samo ne čutiš če nimaš ravno tisktega, ko ti non stop ista mišica trza, ne vem če se to tebi kdaj zgodi, meni se je ene 5x zdaj v kratkem, takrat pa čutiš ves čas. Če pa trzne tu malo tam malo pa ne čutiš. Po podplatih sploh ne če tečeš ;-)

Bom upošteval tvoj nasvet, sicer v Lj. ravno nimamo svežega zraka na pretek ampak ok, je pa zrak ;-)

Meni je šlo ful na slabše odkar me noge bolijo (mišice na notranjih lokih) in živci na nogah in podplatih (težko opisati pa saj nima veze) od takrat ne tečem več pa ni fajn. V bistvu me noge najbolj skrbijo, kaj to je, da me bolijo mišice, trzajo mi mišice, brnijo mi živci, pa še krči me grabijo v palčno mišico (tudi znak ***). Če bi vsaj to prenehalo... 30 dni in nič bolje :-( Samo ene čevlje lahko dam pa čez 30 minut sem ves ubogi v njih. Hodim pa sicer vseeno še lahko, bi poudarila moja žena ;-) Sicer ni fajn, a zmorem.

Drži se!

Aja samo še nekaj, kar imam težave dojeti... Ok, trzanje, vibriranje, želodec, vrtoglavica, slabost... anksioznost...

Ampak bolečine v stopalih... to je pa res težko od anksioznosti ampak če bi bilo kaj drugega nenevarnega bi minilo v mesecu dni.

Pa še nekaj me muči... Če je trzanje zaradi anksioznosti/magnezija, kako da nisem trzal prejšnja leta, sem imel kar hude anksioznosti zaradi črevesja, sem samo krožil prav tako okrog :-( Pa nikoli nisem trzal v podobnih situacijah.

Saj tudi jaz nisem prej trzala, vsaj ne toliko! Sem se pa dušila, pa noge so me bolele, pa prebavne motnje... Mislim, da je trzanje zadnja stopnica  :o, ko si že čist preč.
moje bolečine v stopalih so prišle in šle. imela sem jih kak dan, v bistvu sem se že zbudila z bolečimi stopali. Kdaj pa kdaj me pa dlani ful bolijo.
Eh, danes sem se ponoči zbudila z otrplim stopalom... sam pol mal pomigam pa mine. To se mi nikoli ne zgodi čez dan.
Moji mami npr. začne roka otekat- ful se je že ustrašila kapi, pa jo je minilo. Ona je že 15 let na AD-jih, že pozna skoraj vse obraze ankse, pa še ni imela trzanja. To je očitno čakalo mene  :sesmejem:. No jaz tudi otekam ponoči.
Unkrat pa sem celo opazila, da moji psički trza stegenska mišica...  :sesmejem:, verjetno je tudi pod stresom  :sesmejem:, saj je ubožica iz zavetišča in se boji vsega novega, ker misli, da bo šla nazaj. če ne trza, ima pa prebavne motnje ob čem novem.
Skratka, še psi trzajo, zato se nehaj sekirat! S tem si poslabšuješ! isto kot sem jaz ponovila trzalno vajo včeraj, ko sem brala tvoje poste. Saj ti je že zdravnik rekel, da ti nič ni.
Ne misli na najhujše in ne premlevaj stvari. Meni je to samo škodovalo.

grrrrrrrrrr in zdej me je res začelo boleti levo stopalo, ker si me spomnila na to  :o. Jao, potem mi pa še enkrat reci, da ni psihe vmes!

Ma ne more te od tega začeti boleti levo stopalo. Pa mene desno boli bolj, tako da si falila  :wav:

 :valjamsesmeh:

Jerry, samo en pozdravček ti pošiljam! :rozicodam:
Saj veš kaj moraš narediti, a ne? :pomezik:

hej...da se še jaz javim..

Jaz žal ne verjamem več, da so moje težave plod psihe in stresa. V zadnjem tednu je zadeva zelo huda.. Vrtoglavice non stop, težave z očmi, zdi se mi da imam zenice različnih velikosti, bolečine v rokah, nogah, žareče roke, pa seveda mravljinci in trzanje, zadnje dni mi tudi mišice na obrazu vleče sem in tja... Aerobiko sem opustila, ker sem opazila, da mi zadevo samo poslabša naslednji dan, itak sem pa med vadbo večinoma ravnotežje lovila..
Z mami ali fantom hodim na sprehode...zdi se mi, korak z eno nogo ni več enak koraku z drugo nogo...3 dni nazaj me je hudo bolel križ in od takrat naprej imam občutek, da zgubljam moč v nogah, kot da bi se tresla od križa navzdol. Tudi sicer se po stanovanju premikam precej počasi, zlaufat si niti ne upam..

K sreči imam naslednji teden nevrologa, upam da me čimpreje pošlje na mr. Moj izvid izpred 2 let je pokazal neko hiperintenzivno področje v mali možganovini, in glede na to da se mi je sedaj zadeva ponovila, mislim da gre za "zagon" ki sem ga imela tudi takrat...vmes pa pač remisija... Kar se pač dogaja pri ms(ali kateri podobni bolezni)

Sem kar malo jezna, ker če mi diagnozo potrdijo, ne vem zakaj sem jedla ad-je... Ker se mi ne zdi ravno, da bi bila depresiva oz bi imela hude psihične težave, ki bi mi povzročile vse te znake...Preprosto ne morem več verjet...in če bi bil moj izvid izpred 2 let bp, potem verjetno nebi razmišlala o bolezni, tako pa preprosto več ne verjamem da je to psiha.

Nočem vas ostale s podobnimi težavami kakorkoli strašit, prepričana sem da pri vas ne gre za kaj takega kot pri meni..Sem pa precej žalostna, ker se nekako že poskušam sprijaznit z boleznijo. Vem, da boste pisali, da še nič ne vem kaj sploh imam in naj se ne sekiram vnaprej, ampak moje počutje je res vsak dan slabše..

Očitno bom morala na kak drug forum kmalu...ali pa tukaj odpret nekaj na temo nevrološke bolezni in psihičnega počutja...težko mi je ful, ampak upam da me ne doleti huda oblika...Predvsem pa si želim, da čimpreje dobim zdravila.

Evita draga,

kako si črnogleda!
Kaj pa če ne bi mislila, da imaš ms, in se skoncentrirala na to, da je nekaj drugega?
Preden ne dobiš izvida od zdravnika, ne hodi na noben drug forum, ker nimaš nikakršne diagnoze, ti pa predvidevam tudi nisi zdravnica.Če se udaš, boš samo poslabšala vse.

Jaz sem bila 200%, da imam ms preden sem šla k zdravniku, pa se mi je ob moji samodiagnozi samo smejal.
In dokler se boš opazovala in mislila, da imaš ms, bo samo še slabše. Valda boš imela vse znake, jaz sem jih imela tudi veliko več preden sem obiskala zdravnika.

In una švohost- ko grem jaz na telovadbo, se mi tudi ena noga začne trest in jo čutim švoh, samo potem hitro mine. To je od telovadbe.

Drži se in se ne samoanaliziraj, ker to škodi!

evita, kako si, kaj novega?

zdravo!

sem se namenoma umaknila za nekaj časa iz foruma, ker nimam kaj novega za napisat. Čakam na magnetno resonanco, opravila pregled pri nevrologinji, ki mi je rekla, da sem sicer imela 2 leti nazaj vidno demielinizacijsko lezijo v možganih(znak ms!!!), ampak moje težave je bolj ali manj preslišala, mi rekla, da niti eden znak ne nakazuje na ms(ja itak, pa 3/4 težav je preslišala) in mi ponudila ad,
Počutje se slabša...leva roka se mi precej trese, vrat tudi.. krči v mišicah, mravljinci po rokah in mečih, zamegljen vid, brez občutka in moči zapestju itd.itd... Če me je kaj razočaralo je predvsem to, da prejšnji izvid nakazuje neke spremembe v možganih in, da se očitno nekaj dogaja v zvezi s tem. Ampak nevrolog, od katerega pričakuješ, da pozna zadevo in da te bo resno obravnaval, ti pa ponudi ad in te pošlje domov... sploh vam ne znam povedat, kako sem že izmučena od tega počutja. Samo komaj čakam da me že slikajo, in me prav nič ni več strah diagnoze, ker nimam energije da bi sploh delala kako paniko. Poleg tega začnem v novi službi in nimam pojma, kako bom izpeljala zadevo.

Mislim,da je najbolje da počakam na slikanje in ne pišem več kakšne težave imam, ker je konec koncev to forum, ki je namenjen tistim, ki imajo razne psihične težave in podobno, z mano se pa očitno dogaja nekaj povsem drugega...

Sem vam vsem zelo hvaležna za prijazne in vzpodbudne besede, ampak se bojim, da ne spadam več na ta forum..ampak se pa vseeno zavedam, da je zelo pomemno, da se posvetim tudi svoji psihi in obiskujem psihoterapevta oz. koga, ki mi bo pomagal, da se nekako spopadem z vsem..ampak ne vem na koga naj se obrnem, ker dokler nimam izvidov nisem pripravljena več koga prepričevat, kako slabo se počutim, ker bom spet dobila nalepko na čelo da sem pod stresom..

evita, te povsem razumem ... ko te vsi gledajo, kot da si hipohonder, ti čez čas začne zmanjkovat energije za razlago, ker zgleda brezupno ... čeprav po eni strani pa nikoli ne vemo, kaj če pride kmalu mimo nekdo, ki nas bo vzel resno, prisluhnil in obravnaval celostno ... po premisleku, ne pa na prvi pogled (pa še tist površen, zgleda) ... ne vem, nekaj upanja zgleda še vidim, čeprav se tud men tole zdej že kar lep cajt pelje in mam občasno vsega poln ku*ac in me prime, da bi pustila vse stat kot je ... po drugi strani pa spet - tolko let je (upam!!) še pred menoj, naj se kar neham borit za tisto malo kar dejansko vsakemu pripada!? en navaden pregled, nevrologa, ki te posluša in pregleda, hallloooo, sej to ni nobena ekstra zahteva!! uglavnem, nekaj podobnega je pri meni, evita ... ampak jaz že od prej jemljem ADje in ko vidijo tisto "panična motnja" vsi mislijo, ta sam paničari in dela iz muhe slona ... prou žalostno, da nimajo razčiščenih osnovnih pojmov o teh stvareh!
uglavnem, hotela sem ti reč, da ne odnehaj ... stopaj naprej po poti do odgovorov!
ti greš zdaj po 2eh letih spet na magnetno? vmes si pustila vse na miru, ker te nevrolog ni jemal resno? nobene dodatne preiskave ali karkoli, če sem prou razumela? simptomi oz. težave pa ostajajo?
če ne bi želela tu odpisat, se mi lahko javiš tudi preko zasebnega sporočila
kar se tiče pa tega ali si za na ta forum ali ne ... to lahko samo ti presodiš ... nikakor pa ni to merilo, da če te tvoje težave ne izvirajo iz psihe, da ga moraš zapustit ... ravnaj pač po občutku. je pa tako, da ne bi blo nič čudno, če bi že samo zaradi tega zavlečevanja celotne zadeve, predvsem pa tega, da ti zdravniki ne prisluhnejo, potrebovala malo podpore ... morda pa to dobiš tudi tu gor
kakorkoli, želim ti res vse dobro!!!

Evita,

a mi daš kontakt od tvoje nevrologinje prosim? Lahko tudi na ZS.
Se moram zbrihtat (tudi,če se na smrt bojim) in se vsaj probat naročiti pri nevrologinji.
Drugače ji pa (zaenkrat) zaupaj. Samo ne vdaj se, prosim  :rozicodam:

hvala obema :rozicodam:

težave sem imela 2 leti nazaj, najhuje decembra, ko sem delala magnetno resonanco. Ta je pokazala eno lezijo v možganih, od nevrologov pa nobene razlage, češ da je to lahko marsikaj lahko pa nič...
zadeva je konec januarja takrat potihnila, občasno se je pojavilo trzanje, mravlinčenje, ampak sem pač sama verjela drugim, da je to psiha in se nisem ozirala na občasne težave glede počutja. Je pa žalostno da ti nevrolog na podlagi NE ok izvida svetuje ad, ker pač nima razlage.
Vmes lahko rečem da skoraj ni bilo nikakršnih znakov, ki pa so se začeli pojavljati letos sredi septembra. Sprva neznani kot je slabost(1 mesec), nato vrtoglavica(kot bi bila pijana, ne omotična), nato bolečine, mravlinčenje, trzanje, uhajanje urina, bruhanje, meglen vid...sem že pisala o tem... Težave se torej stopnjujejo in v primerjavi s prvim "zagonom" bolezni, je tokratni zastrašujoče hud... danes ponoči sem zaspala šele ob 4.00, ker me je desna roka od komolca pa do dlani bolela tako, da sem bila čisto hin... Danes pa stanje samo še slabše, nemoč v rokah, nogah, glavobol, kot bi imela 100 kg nad sabo, vrat se mi stalno malo trese ali pa vleče na levo, na čase imam občutek kot bi mi kožo na obrazu v eno smer zategovalo,..

Jutri grem preko vrste še nekam drugam na pregled, tokrat je fant čisto znorel in preklical vse, ki bi mi lahko pomagali, ker me ne doma morejo več gledat.. Mami zadržuje solze, ob tem se pa še sama bori z bolečinami, za katere ravno tako ne ve od kje izhajajo...delno naj bi imela revmo, delno naj bi bili to stranski učinki hormonskih tablet ki jih mora jest od odstranitve dojke. Skratka ne vem katera od naju je trenutno v večji stiski...

Cincila mislim, da nima smisla da ti dajem številko od nevrologinje. Če pa vseeno želiš, ti lahko na zs napišem pri kom sem bila... Postopek je itak povsod isti, da greš k osebnemu zdravniku, mu poveš,da potrebuješ napotnico za nevrologa, potem se pa odločiš, kam boš šel. Ponavadi k tistemu, ki naj bi imel najkrajšo čakalno vrsto. Itak pa ambulantni pregled pri nevrologu glede na moje izkušnje popolnoma nič ne pomaga v smislu, da ti nekdo pove, kaj ti je. Glavno je, da dobiš napotnico za slikanje glave, čakaš par mesecev...in upaš, da ti bodo znali razložit rezulat slikanja oz. še boljše da je izvid bp.  Jaz sem bila pri nevrologinji deležna posmeha in zanikanja vsakega mojega simptoma, češ, punca ti si pod stresom, niti en znak ni značilen za ms... Zanimivo...

Ne morem več, res...ni me strah diagnoze, groza me je tega, da se po samo 2 letih od prvih znakov počutim tako slabo, da ne verjamem, da me kdo lahko reši iz tega... Pa želim si samo, da bi se znala sprijaznit s čimerkoli in videt pozitivne stvari, ki mi jih bo življenje ponudilo, poleg bolezni...
Ne znam si razložit, kaj sem v življenju narobe naredila, da se mi takole maščuje.. Zadnja leta sem samo še čakala, da zaključim faks, začnem s fantom skupaj živet, se zaposlim, za piko na i pa otročka... No in zdaj ko imam vse pogoje, je prišlo tole..
Še enkrat hvala za vzpodbudo... mi veliko pomeni :rozicodam:

evita, sem ti poslala ZS ... tisti tadrugi je pravi, prvi ŽIVJO mi je kar odposlalo ... ups ;)

moonica upam da si včeraj dobila moje sporočilo..ne vem, če sem ga uspešno poslala.. :sesmejem:

v petek me čaka magnetna resonanca glave... marsikaj se bo razjasnilo, upam! moje počutje je trenutno res na psu, ampak na čase se že prav začnem spraševat ali mi mogoče res psiha tako zelo močno nagaja, ali je pač bolezen(v kar sem se podzavestno bolj vrgla)

Ne znam si predstavljat, kako bom sprejela izvid, če mi bodo zopet rekli, da je neka zadeva, ki pa kao ni nič posebnega..danes mi je zdravnik zjutraj ubijal v glavo, da ena lezija ni nič napačnega- saj ne vem več komu naj verjamem... Po eni strani sem obnila že vse forume in literaturo v zvezi z ms, po drugi strani si nenormalno želim, da ni nič narobe. Po tretji strani imam občutek, da mi trenutno niti ok izvid nebi dal miru, in bi brskala in brskala naprej. Najbolj mi je grozno, ko povsod piše, da je diagnostika zelo zapletena in da preteče ogromno časa, preden potrdijo diagnozo... Nekje drugje sem danes brala, da imajo ljudje z ms-om težave sprejemat odgovonost, da imajo večini avtoritativne očete in mame ki so preveč popustljive, da raje ohromijo, kot da bi se potrudili biti odgovorni v življenju za nekaj...ne vem, to me straši, ker mogoče se delno vidim v tem..Torej sem si vsega kriva sama? Kako naj pa to zdaj popravim?! :'(

In v primeru, da je izvid ok in mi ponudijo ad...enkrat bi se rada sama s sabo spopadla z vsemi svojimi podzavestnimi težavami, ad mi bo dajal le začasno potuho, tako kot prejšnjič. In ker očitno nisem dovolj uredila pri sebi, sem spet na dnu.

Stotič sem danes iskala možne znake depresije...pa tudi možne znake ms, in vse se ujema...torej je lahko oboje. Kaj pa če je danes še vse ok, in me doleti čez par let, ker mam očitno tako zjebano psiho?  :jok:

Rada bi se vsaj malo pripravila na najhuje in spopadla že vnaprej, pa se mi zdi kot da bom pri taki diagnozi itak totalno nemočna in se res lahko samo prepustim toku in propadu? Pa nočem! A je to neumno, da verjamem, da se kljub taki diagnozi lahko enkrat pozdravim? Kaj vse bom morala v življenju spremenit, da iz vsake bolečine in težkega dneva potegnem le najboljše? In se zopet spomnim na tisti odstavek, da raje ohromimo, kot da bi sprejeli odgovornost za življenje...

In že stotič vas sprašujem, če mislite, da so tako hude težave res lahko le plod psihičnih težav? Ker četudi niso, bi rada vsaj še 2 dni do slikanja verjela, da je tudi to mogoče. Pa sem že zdavnaj opustila to misel, zdaj ko se pregled pribljižuje, pa si delam upe, da pa je mogoče res lahko nekaj kar lahko pozdravim. Čeprav se mi niti malo ne sanja, kako se lahko izkopljem iz te more.

Opravičujem se vam za dolg tekst in dokaj nejasne stavke. Vse sem zlila va tipkovnico, in še ogromno bi lahko...pomaga mi... samo da ne ležim v tišini in trpim bolečine...

ti kar piši, evita, če ti to vsaj za las olajša pa sploh! nisi nič zmedeno napisala, ampak prav razumljivo.
sem dobila tvoje sporočilo in ti bom tudi odgovorila ... tukaj pa ti zapišem tole ... jaz verjamem, da MARSIKAJ lahko povzroča psiha, razne bolečine in težave ... zato ni kar za izključit iz misli, da je vse lahko posledica psihe, ampak ... ker je ta AMPAK, ker niso izključili še fizičnega vzroka, poskusi, vsaj dokler ne dobiš v roke izvida magnetne, dat to spraševanje, ugibanje, branje raznoraznih strani... na stran, ker te dodatno bremeni, mori ... saj veš, da vsako nerviranje lahko počutje še poslabša, zato naredi kar trenutno lahko - sproščaj se (ne vem kaj rada počneš, kaj te relaxira), ko pridejo temne misli in začneš razglabljat kaj je vzrok, kaj bi lahko blo, kako to, kako ono ... zavestno prekini te misli, ukaži si ... in začni nekaj delat, kar te sprošča oz. nekaj s čimer si boš zares zaposlila misli,se zamotila.
kaj več ti napišem na ZS

Evita, jaz mam tudi v petek- nevrologa. No pa da vidimo!
Ker se mi je trzanje spet povečalo... pa nek čuden pritis imam na levi strani glave občasno, pa ta čuden občutek na jeziku...
Bomo videli. Danes sem se v službi močno razjokala (nobenega zraven). Sedaj se počutim ok, mislim, da jok pomaga  :oki:. Tudi jaz samo prebiram... lahko je vse psiha, ms, fibromalgija (al neki takega), razdražnost živčevja, lahko pa nekaj povsem tretjega.
Se slišimo ;D

Cincila srečno jutri na pregledu! Ti dam težko kak nasvet, kako razlagat, da te nevrolog posluša in ti kako stvar razloži... kar jaz do sedaj še nisem doživela razumevajoče obravnave  :ne:
magari ne razlagaj preveč o tem kako si pod stresom, ker znajo potem zelo hitro naredit sklep, da ne rebiš slikanja. Zahtevaj MR glave! Vse nas je strah preiskav, nekatere manj, nekatere bolj... Ampak tako vsaj pridemo do nekega zaključka- upam... Jaz raje vidim, da opravim par zoprnih pregledov in vem pri čem sem, kot pa da potlačim zadevo zaradi strahu kaj pa če je...ker si s tem samo podaljšam čas, ko ne bom vedela kaj se mi dogaja...in kljub zdravstvu kakršnega imamo v slo. jaz še vseeno hočem verjet, da mi zdravniki lahko pomagajo. Samo najprej jih moram prepričat, da moja psiha ni tako na psu, da bi mi lahko povzročala tako hude težave. :sesmejem:

Jaz sicer pri sebi opazim, da če poskušam imet pozitivne misli in se zamotim itd...potem sem veliko boljšega počutja, kljub temu da se mi recimo zraven non stop tresejo roke in mi prsti sami trzajo sem in tja... Konec koncev če tudi nas je doletela kaka huda bolezen, moramo se nekako borit in se trudit, da si z malimi stvarmi narišemo nasmeh na obrazu. Jaz sem se zaposlila...sicer sem tam delala že preko študenstkega servisa, tako da kolektiv že poznam... ampak hočem povedat to, da kljub temu da sam šibka in imam vsak dan kake bolečine ali karkoli drugega, mi ful pomaga da sem med ljudmi in se smejem trapastim fintam in poskušam živet vsak dan posebej...Pa je težko, ampak če se sami ne bomo gor držali, nas bodo tudi drugi verjetno težko tolažili...

Good luck :wav:

aja...pozabila sem napisat, da imam jaz jutri popoldan mri...me je že malo strah tistega klavstrofobičnega tunela in ropotanja...ampak upam, da ne bom ful dolgo noter in da si bom lahko nekako vmes zaposlila misli, lahko mi predlagate s čim .. :sesmejem:
bo kar bo, se tolažim s tem, da sem že zelo blizu in da kmalu ne bo več dvomov..ne glede na morebiten grozen izvid in diagnozo
se tipkamo!

mogoče ti bo v pomoč (tole temo sem odprla predno sem šla na magnetno)
http://www.nebojse.si/Forum/index.php/topic,9441.0.html

hvala za ZS, ti odpišem danes ali jutri!

Živijo,

jaz sem že nazaj od nevrologinje.
No, ona je 99%, da nimam MS. Je pa rekla, da v medicini itak ni nič 100%, in da naj za umiritev mojega nepopisnega strahu naredim MRI (če hočem).
Verjetno bom šla, samo pogum moram zbrati.
Sjratka, precej sem pomirjena, vsaj tipičnih znakov MS nimam.
Naredila mi je vse možne teste in vse je ok, še več, pravi, da imam nadpovprečno dobre znake, da nisem nič bolana.
Za trzanje pa nima nekega odgovora. Pravi, da je lahko to neka radrražensot oz. diskfunkcija (ne vem če je lih to besedo uporabila) živčevja. Neka elektrika se sproži nekje in živec zatrza. Zakaj se to zgodi ne ve. Vzrokov pa je lahko milijon- lahko je psiha, lahko je res velika razdražensot...itd. Tudi za *** bolezen pravi, da nimam nobenih pravih znakov.
Potožila sem ji tudi o tem, da mi ponoči zaspijo roke (se ji ni zdelo nič čidnega), da imam čuden občutek mravljinšenja na jeziku (tudi nič čudnega), in da imam občasno bolečine v nogah in hrbtenici.
Če ne drugega, sem vsaj precej bolj pomirjena.
Skratka, zgleda da so ti trzljaji nekaj še neodkritega v medicini.
Je pa rekla naj naredim krvne preiskave za borelijo in ščitnico. No, pa smo nekje čisto drugje  :pomezik:.
Mi pa priporoča več telovadbe, aktivnosti... Aja, pa predpisala mi je tablete Rivotril, ki bi lahko pomirile rezdraženo živčevje. Bom probala.
Upam, da sem tudi druge malo pomirila.

LP

Cincila, ful sem vesela za tebe, da je tako. Verjetno boš zdaj dosti lažje prenašala vse te simptome. Predvidevam pa,da če si pred časom prenehala z AD, da te verjetno mučijo tudi odtegnitveni,kajne? No,jaz jih še jem, po nasvetu moje dohtarce  še do pomladi. Imela sem grozne stranske učinke, potem je šlo na bolje in zdaj je stanje kar vredu. Čisto ok še vedno ni, čeprav dvomim,da sploh kdaj še bo. Še imam neke čudne občutke v levo roko, pa nogo, pa takšne in drugačne bolečine,v nogah, hrbtenici, rokah.. No, vsaj bolj optimistično zrem v svet. Očitno si imela podoben pregled pri nevro.kot jaz. In ja,daj se še testirat za borelijo in ščitnico, vsaj za boljši občutek. Jaz sem dala tole skoz, pa še EMG rok, zaradi tistega nočnega mravljinčenja, o katerem sva tudi midve dosti debatirali, pa ni nič posebnega. Na srečo!!! Mogoče bi še mogla do kakega revmatologa, ali pa ortopeda, ker imam prav določeno bolečo točko na hrbtenici, ampak bom še malo počakala.

Evita, tudi zate držim pesti, da je vse ok. Tvojo zgodbo sem brala na tej temi in mi je ful hudo, ker si tako mlada, pa take težave. Jaz sem v tvojih letih najbolj uživala. Javi, kako boš zrihtala.

 :wav: Cincila! Upam,da se ti vsaj kamencek odvali od srca in bos lazje zadihala  :rozicodam:

Analiza - http://www.chiroone.net/why_chiropractic/index.html
morda zanimivo glede hrbtenice, da vidis katero vretence je lahko krivo za bolecine v dol,ocenem delu hrbtenice..

Analiza, Ljuba, hvala vama!

Ja kri bom šla dati, me je pa še vedno zelo strah magnetne. Ne vem kako bom zbrala pogum, res ne.
Analiza jaz sem imela stranske učinke samo po prenehanju jemanja ad, začela sem brez problemov. Prenehanje je bilo pa katastrofalno- udrilo me je na glavo in oči. Sedaj sem se končno spucala. Je pa trajalo kar dolgo, več kot mesec.
Ja imam že napotnico za ortopeda, ker me križ boli, zaradi nepravilnega giba in drže.
Ko sem bila na Bownovi terapiji, mi je terapevtka takoj ugotovil, da imam problem v križu. Ona je delala čisto rahle poteze po telesu, zabolelo me je pa samo v križu, čeprav je čisto na rahlo pritisnila.
Bomo že počasi, vse skupaj  :oki:.

Evita, držimo pesti, da bo vse v redu! :clap:

Dragi forumaši, sporočam, da je moj izvid MRI bp- vse je popolnoma normalno  :wav:
Moja nočna mora se je končala! Sicer vem, da bom morala na psihi še delat, vendar kljub temu, se mi je odvalila velika skala od srca - nimam MS, nimam moje najhujše fobije. Očitno je podala dr. Clemenz točno diagnozo - zelo razdraženo živčevje - psihičnega izvora. Se pooutim kot rožica.
Pa že zadnja 2 tedna sem se... začela sem planinarit in, ko sem bila tam, v gorah, ni bilo nikljer nobenega trzljaja. res moram negovat stvari, ki me veselijo in odpravit z vsemi bojaznimi.

Hvala pa vsem tu gor za neverjetno podporo. Sedaj pa grem uživat življenje!  :oki:

super! uživaj!!

Cincila, zelo sem vesela zate, ker te še predobro razumem, kakšne strahove si prestajala. Verjetno je zdaj tudi takšnih in drugačnih simptomov manj.
Upam,da še boš kaj pisala tule gor in se javljala, saj si mi na moji poti k razumevanju težav zelo veliko pomagala in svetovala. 
Zdaj pa le zajemi življenje z veliko žlico!

Analiza  :rozicodam:,

se bom javljala, seveda, saj moja psiha še ni čisto ok, je pa bistveno boljše. Skoraj nič ne trzam oz. od včeraj že kar nezavedno ignoriram. Kot je rekla nevrologinja - po MRI (ona je rekla, da je 99%, da bo MRI ok), da bom vse skupaj počasi pozabila. Danes zjutraj tudi nisem imela več odrevenelih udov - čudno ne? Očitno mi jih je psiha omrtvičila. Če bi mi kdaj kdo povedal takšno zgodbo, kot je moja, in da je toliko fizičnih simptomov sposobna pridelat psiha, mu ne bi verjela niti malo. Ampak, je res. In če je negativno mišljenje možno storiti to kar je storilo meni, pomisli kaj vse lahko dosežeš s pozitivnimi mislimi. Tudi čudeže.
Aja, pa med MRI sem trzala kot nora  :sesmejem:, in sem bila 100%, da bo vsaj nekaj pokazalo. No, rezultat je pa tolko normalen, da bolj ne more biti.
Pa veš, odkar me je nevrologinja vprašala ali čutim mravljince po okončinah (do takrat jih nisem imela) - čez kak teden pa ja - dokaz, da si s psiho pridelamo čisto vse, vsaj jaz sem takšne sorte  :-[. Pa tudi, ko me je spraševala o vidu (ki ga imam čist ok) - no potem sem že začela neke pikice videvati... Skratka, MRI je ok, jaz sem ok, mojo psiho pa bo potrebno "podelat", da se mi nikdar več kaj takega ne zgodi. Leto 2011 bi najraje izbrisala... mi je pa dalo tudi veliko misliti... predvsem, da moram uporabljati pozitivo, s katero lahko dosežem marsikaj  :oki:. Kako ps si ti drugače? Kaj boljše?

Pozdravljena po dolgem cajtu. Malo se že psihično pripravljam za naslednji teden, ko ponovno  začnem s službo po enem letu. Sploh si ne znam predstavljati,kako bom funcionirala, saj me je anksa doletela ravno med porodniško. Sicer pa sem kar ok.
Mislim,da sem po teh mesecih AD prišla do točke, do vrhunca, da sem se s pomočjo zdravil pobrala, zdaj pa bo treba začeti lepo normalno živeti. V teh mesecih sem se pobirala, zato kaj dosti, razen več sprehodov in samodopovedovanja, da mi nič ni, da je vse v moji glavi, nisem  naredila zase. Bojim se,da bo ob službi in dveh malih otrocih še težje. Toda imam voljo, da se spopadem s tem.
Še vedno pa imam dosti nekih bolečin, v mišicah,pa v kosteh, pa trzam,pa omrtvi mi kakšen ud ponoči, ampak upam,da se bo 1x nehalo. Vsekakor še tudi jemljem Paroxat in ga še tudi bom to leto ali pač več časa. Sem se pa pri vragu zredila. Dobila sem nazaj izgubljene kg, pa še 2kg za povrh, torej nekje cca 4+. Tega pa nisem najbolj vesela. Pa ti? Kako se kaj počutiš? A že kaj nestrpno pričakuješ čarobni plusek???? ( to je nekaj najlepšega, če se zgodi ob pravem času)


p.s. Ljuba, pa ti, kako?

Cincila  :wav: za MRI.. No sva dve, ki sva se v 2012 otrsli strahu pred MS. Jaz sem dobila tudi negativne izvide juhuhu
Moram reci, da sem se kar umirila, sploh v azdnjem tednu, od kar sem dobila rezultate. Me je ocitno kar morilo, ceprav nisem tega v taki meri cutila na zavestni ravni.

Analiza - mislim,da bo super, da bos svje misli zamotila se s cim drugim. 8 ur bo zdaj okupiranih z delom, tvoja rutina ne bo vec samo otrocek in ti. Od kar sem tu prebrala za nocne mravljice oz zaspale ude itak to opazim pri sebi :) No se ne sekiram .. Pa tudi kaksno trzanje dolocenega dela misice opazim, ki ga prej verjetno nisem - torej, ne da ga ni bilo, opazila ga nisem in dajala pozornosti.  Se vedno se mi motajo po glavi kaksne bedne misli o kaksn bolezni, ampak se stopiram. In skusam sprejeti zivljenje in spet zaupati vanj. Malo berem knjige in ven jemljem odseke, ki se me dotaknejo, predelujem svojo preteklost na psihoterapiji in predvsem vso negativo preusmeit na pozitivo. Vcasih mi gre bolje, vcasih slabse.

Glede kg .. jaz sem tudi nekaj dobila gor, ker nisem imela energije sportat.. Ej, bom ze, se ne sekiram prevec.. Mi je moje psihicno zdravje vec vredno kot kak kg prevec. Pocasi bo pomlad, vec casa in energije za gibanje pol pa se mal bolj pametnega prehranjevanja pa bo slo pocasi dol :))  :clap:

Ljuba, super, da si vredu. Razberem iz tvojega pisanja, da si resnično ok. Pa kar je zelo pomembno,da imaš izvide ok. Jaz sem zaenkrat z nadaljnimi preiskavami nehala, upam,da sem se prav odločila. Če pa bo spet hudo, pa bo verjetno tudi zame potreben MRI. Kadar me prešine slaba misel, jo poskušam odklopiti, češ, da mi nič ni. Je pa včasih tudi dan, ko me kar nekaj boli, pika, zbada pa še kaj, no takrat, pa postanem zopet skeptična. Upam oz. verjamem, da bo lepa pomlad.

Punce, super, da ste dobro  :wav:, me veseli. Ljuba super za MRI! Vem kakšno olajšanje je to!
Od mojega rezultata MRI sta minila že 2,5 tedna. Prvi teden sem bila še kar živčna in napeta potem pa vedno bolj ok. Vendar sedaj lažje diham in spet živim.
Valda še vedno trzam, toda veliko veliko manj. Bolečine in mravljinci so prenehali, tudi tisti na jeziku (upam, da ne govorim prehitro, toda trenutno stanje je ok). Opazila sem, da trzanja sploh ne čutim več (razen tistega po obrazu). Ravno 2 dni nazaj sem opazila, ko sem sedela na wc-ju  :-[, da mi trza stegno- to sem morala videti, čutila pa nisem - vidim da se mi počasi vrača čut za realne bolečine in izginja tisti, pri katerih čutiš vsako bolečino oz movement. (ki jo normalni ljudje ne čutijo).
Ponoči pa mi udi še vedno mrtvičijo, samo meni se to dogaja od zmeraj in mi ni bilo nikoli čudno.
Analiza, nadaljuj z AD-ji, kot sem ti že napisala vsaj do 1.5 leta in ne ponovi moje napake. Vem, da misliš, da si ok, vendar nisi čisto ok, zato nadaljuj. Pa ne podpiram farmacije, da ne bo pomote, samo svetujem,da se komu ne bi ponovila moja grozna izkušnja. Če bo pa še vedno prisoten strah pred MS, pa pojdi še ti na slikianje. 100% sem, da bo rezultat enak kot pri meni in Ljubi ter Eviti. Tisti, ki res zbolijo za MS ne zganjajo takšne panike in bolezen se sploh ne začne tako, kot smo me mislile, da se. Totalno drugače je... pa ne bi o tem. V glavnem, smo ok! Hvala Bogu!